904
NA  BREGU TIŠINE     PeterLevec
Kako so daleč \'si ljudje in vse stvari so hladne, tuje! Kličeš, a le daljno somce izgulbijene klice čuje. Čakaš, a nikogar ni, le lastna senca vate zre. Ljubiš, krvaviš v ljubezni in za to nihče ne ve.
Kako so daleč vsi ljudje
in daljno, gluho je nebo.
Kot Školjka, vržena na suho,
mučim se v tišini tej.
Ležim na pesku kakor školjka,
ki neko morje joče v njej.