S konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXXI FEBRUAR 1983 Slovenski kulturni praznik Za nami je 8. februar — dan, ki je šerna, človeka, ki se je odločil za posvečen spominu našega največ- samostojen slovenski jezik in kul- jega predstavnika slovenske besed- turo. Njegova pesniška zapuščina je ne umetnosti — dr. Franceta Pre- bogata in mnogovrstna. Vendar se leta 1847, ko je izšla njegova pesniška zbirka — Poezije, kritika ni zavedala pomena same zbirke, ne njenega pesnika. Prezgodnje slovo od doma in staršev so spremenili njegov pogled in odnos do življenja. Izgubil je tisto otroško radoživost, postal trd in nepristopen in prav nadpovprečna nadarjenost in stvaren čut za resnico sta ga oddvajala od drugih otrok in kasneje sošolcev. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju in se seznanjal s filozofijo in pravom. Ogromno je študiral in ob tem vseskozi čutil, da je tudi v njem moč z izbrano besedo izraziti ljudem svoje misli, hrepenenje po lepoti, pravici, svobodi, po vsem, kar ga navdaja. Prešeren se je kot pesnik razvijal počasi. Njegova dela se delijo v več obdobij, vsako ima svoje značilnosti, svoj pomen. Začetki so bili težki. Njegov prvi zvezek pesmi, ki so govorile o ljubezni do ženske, do slovenskega ljudstva in do človeštva, je jezikoslovec Jernej Kopitar ocenil z besedami: »To so prazne marnje, ne bom vam opisoval nevarnosti, ki vam prete, če takoj ne spremenite mišljenja.« Prešeren pa je vedel, da se mora kljub vsemu bojevati, pisati o tistem, kar čuti in vidi. Življenje mu z udarci in razočaranji ni prizanašalo. Razodeval se je v pesmih. Sonetni venec — odsev zavrnjene ljubezni Primičevi Juliji, Krst pri Savici — epska pesnitev, posvečena njegovemu najboljšemu prijatelju Matiju Čopu, Zdravljica — njegova najpomembnejša politična pesem... in navsezadnje, vrsto let neuspešen boj za samostojno mesto odvetnika, katerega je uspel dobiti šele leta 1846 v Kranju, kjer je izčrpan in bolan v letu 1849 tudi umrl. Slovenski narod je majhen. Nimamo veliko ustvarjalcev, kot so Prešeren, Cankar in drugi... Prav zato ni dovolj, da pripravimo ali pa celo ne, kulturno prireditev le na tisti — določen dan. Skozi vse ostale dni v letu pa zeva praznina. Umetnike, ki so v ustvarjenih delih živeli pred svojim časom, bi morali bolj temeljito poznati, ceniti in spoštovati. Darja Delavski sveti Delavski sveti delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS in zbori delavcev v TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija so v januarju (7. L, 14. L, 20. L, 21. 1. 1983) obravnavali an sprejeli naslednje sklepe: — predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih in predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev ' — sklep o pristopu k Dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—85 ter k spremembam in dopolnitvam samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS — sprejeti so akti LB — Banke Domžale oz. Združene banke v obliki kot so nam bili predloženi — sklep o najemu računalniške opreme — sprejet je samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Domžale za leto 1983 — odpis plasmajev, ki so združena v skladu osnovnih sredstev LB — Banke Domžale za SIS elektrogospodarstva SRS — predlog o odobritvi sredstev za izobraževanje — predlog za odobritev investicije za nabavo oz. zamenjavo parnega kotla — razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa in predlog o imenovanju razpisne komisije — pooblastitev tov. direktorja, ing. Berganta, za odobritev službenih potovanj v tujino, s tem, da je o potovanjih obveščen tudi DS DO — v uredniški odbor glasila Konoplan se imenuje tov. Lavrinc Maksa, za odgovornega urednika pa tov. Fortunat Darjo od L 1.1983 dalje Rezultati referenduma v TOZD Maloprodaja Na referendumu, ki je bil dne 24. L 1983 v TOZD Maloprodaja, so obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve statuta TOZD. Spremembe statuta so bile sprejete z 89,29 % večino glasov vseh zaposlenih. Kako se bomo odločili? Na peti seji skupščine Sklada skupnih rezerv, ki je bila v mesecu januarju leta 1983, so delegati obravnavali predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v Sklad skupnih rezerv občine Domžale. Zbor združenega dela skupščine občine Domžale je namreč na svojem zasedanju v decembru leta 1982 sprejel stališče, da je zaradi pričakovanih večjih težav na področju dinarske likvidnosti (pri organizacijah, ki morajo pokrivati obveznosti do tujine) ob dejstvu, da se poslovne banke v letu 1983 ne bodo mogle v zadostni meri vključevati pri razreševanju problemov z obratnimi sredstvi OZD, smotrno povečanje sklada skupnih rezerv občine Domžale. In sicer, v sklad naj bi združevali delavci TOZD sredstva v višini 5 % (sedanja prispevna stopnja je 2 fl/0) od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade TOZD v zaključnem računu. Delegati skupščine sklada skupnih rezerv so predlog o spremembah in dopolnitvah sprejeli. O tem, kako se bomo odločili mi, delavci TOZD, pa bomo razpravljali na enem od prihodnjih zasedanj zbora delavcev. Darja Po novem - Ob ustaljenem načinu našega življenja me pravzaprav sploh ne preseneča, da tema o premiku delovnega časa povzroča toliko različnih mnenj, vprašanj, predlogov, razburjenja in celo odpora. Vklenjeni smo v stare navade, ki se jih oklepamo in se ob tem sprašujemo, ali so nam sploh dani vsi pogoji za uvedbo le-tega? Ali bi se s premikom delovnega časa res izboljšal slabo izkoriščen delovni čas, premajhna zmogljivost in aktivnost zaposlenih, prihranek pri električni energiji...? Ali pa bi bila za odpravo tega dovolj le boljša organizacija dela in večja delovna disciplina! Vsak prehod na nekaj novega, na kakršnem koli področju je težak. Še posebno, če pride iznenada, če nanj nismo dovolj pripravljeni! Ali se lahko res povsod novemu načinu prilagodijo vse vzgojnovar-stvene organizacije, podaljšano varstvo, celodnevne šole, zagotavljanje prehrane, nemoten prevoz na delo in z dela in navsezadnje tudi razne storitve vsem delovnim ljudem izven njihovega delovnega časa? Vprašanja se postavljajo kar sama od da ali ne? sebe, posebno zato, ker je mnogo od teh stvari zaenkrat urejenih samo v besedah in na papirju. Sicer pa na vse to ne smemo gledati le z enega zornega kota. Eno je pogled na naše osebno, družinsko življenje; druga stran pa so koristi naše širše družbene skupnosti. Za kaj se odločiti? Kakšna je naša zavest? Če bi bile vsklajene in urejene vse spremembe, ki sledijo kot posledica spremembi delovnega časa bi se rezultati nalog tega premika slej-ko prej pokazali. Zato se morajo še posebne odgovornosti in deleža v tem procesu zavedati organizacije sindikata, ki morajo od strokovnih služb, poslovodnih organov, izvršilnih organov v skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih zahtevati predloge, rešitve in programe postopnega prehajanja na nov delovni in obratovalni čas. Kajti osnutki resolucij pozivajo vse organizacije združenega dela, da analizirajo svoje pogoje in možnosti in ugotove način za povečanje produktivnosti dela, ki bi bile dane z uvedbo novega sistema delovnega časa. Darja Skrb za čisto delovno okolje Redakcijo smo zaključili v petek, 28. januarja 1983. Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 14. marca 1983 Odgovornost za delovne obveznosti (ali nekaj misli ob delu skupne disciplinske komisije) V zadnjem času se je za skupno disciplinsko komisijo nabralo kar precej dela. Vzrokov je nedvomno več, pa vendar je posebne pozornosti vredna predvsem zaostritev delovne discipline. V sedanjih pogojih gospodarjenja za tiste, ki slabo delajo, ne bo prostora. V pravilnike o obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD in DSSS smo v 1. člen zapisali: »Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti.« Mar jih res vsi izpolnjujemo vestno in odgovorno? Od devetih, v mesecu januarju obravnavanih zadev, je v osmih primerih šlo za hujšo kršitev obveznosti, zaradi neopravičenega izostajanja z dela. Najhujši ukrep, to je prenehanje delovnega razmerja, je komisija izrekla le v enem primeru, in še v tem primeru je odgovornemu delavcu dala možnost za »po-boljšanje«. Izvršitev ukrepa mu je pogojno odložila za eno leto. Primer je omenjen še zlasti zaradi naslednjega: strokovna služba niti ni utegnila pripraviti pismenega obvestila o sklepu, ko je obravnavani odgovorni delavec ponovno huje kršil delovno disciplino, ker je neopravičeno izostal z dela. Izkušnje nas torej uče, da »ujčkanje« takšnih kršiteljev ni smiselno. Poleg tega pa bi delali s tem krivico tistim, in teh je nedvomno ogromna večina, ki so vestni in pridni. V letošnjem letu postavljeni cilji so dosegljivi le, če bomo, pa naj nas k temu kdo priganja ali ne, vsi delali kolikor je največ in najbolje mogoče. V zavest vsakega mora pronikniti spoznanje, da je naš skupen uspeh odvisen od vsakega posameznika. Pri tem je treba računati, da zaostreni pogoji gospodarjenja niso trenutna muha, temveč ekonomska nuja, zato bo delo tudi v naprej teklo tako, da za lenuha in ostale kršitelje delovnih obveznosti ne bo prostora. Ta misel je bila večkrat poudarjena tudi ob sprejemanju novele zakona o delovnih razmerjih v decembru, ko smo z njo vsklajevali naše samoupravne akte. Od uveljavitve teh sprememb pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD, disciplinska komisija pri najhujših kršitvah obveznosti nima več možnosti izbirati ukrep, saj mora izreči najhujšega, to je prenehanje delovnega razmerja. Zaradi neodgovornega dela posameznikov so največkrat prizadeti tudi tisti, ki svoje delo vestno opravljajo in če pomislimo, da gre pri večini kršiteljev za »stare znance«, bomo slednjim enkrat morali reči, da jih ne rabimo. Maks Lavrinc STROKOVNA EKSKURZIJA DIATI DIATI — Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav občine Domžale, je dne 13.1.1983 organiziralo strokovno ekskurzijo v Tovarno avtomobilov »TAM« in Elektrokovino v Mariboru. Okoli 7. ure smo se z avtobusom odpeljali iz Domžal proti Mariboru. Pot nam je dokaj hitro minila, čeprav nas je do Trojan ovirala gosta megla, naprej pa nas je spremljalo sonce. Ob prihodu so nas sprejeli predstavniki DIATI-ja in kot prvo smo si ogledali tovarno avtomobilov TAM. Po ogledu proizvodnih obratov smo se sestali v sejni sobi, kjer so nam ob zakuski in živahnem razgovoru prikazali svojo izumiteljsko dejavnost. Letno imajo okoli 120 prijav tehničnih izboljšav, katere oceni posebna komisija. Uporabne predloge uvedejo v delovne postopke v proizvodnjo, preostale pa arhivirajo. Prav tako kot ogled tovarne TAM, smo tudi ogled proizvodnih prostorov Elektrokovine zapustili s prijetnimi vtisi in novimi spoznanji. Pripomnil bi le to, da je s strani naše delovne organizacije premalo zanimanja za takšna srečanja, saj sem bil edini udeleženec te strokovne ekskurzije iz našega kolektiva. DARJA FORTUNA! Nova urednica našega glasila Leto je naokoli in pred nami je spet malce »adaptirana« sestava uredniškega odbora Kono-plana. Kot ste že mogoče razbrali iz sklepov delavskega sveta delovne organizacije, smo uredniški odbor povečali za enega člana (tov. Maksa Lavrinca) in dobili novega odgovornega urednika. S prvim januarjem je bila namreč na to dolžnost imenovana tov. Darja Fortunat, ki je bila že tudi dosedaj članica uredniškega odbora in aktivna dopisnica. Nova urednica opravlja dela in naloge referenta za informiranje in samoupravljanje, kamor po sistematizaciji spada tudi delo odgovornega urednika, tako da bo kmalu bolje spoznala utrip našega vsakdana v delovni organizaciji. Prav to, da urednik »diha« s kolektivom, je eden poglavitnih dejavnikov dobrega urejanja glasila. Kot vsakemu začetniku bo tudi Darji potrebna pomoč nas vseh, da se bo čimprej vživela v novo vlogo. To velja predvsem za gradivo, saj so težave z dopisniki znana stvar. Priljubljenost, ki jo je Darja uživala v starem in novem delovnem okolju, ter njena pristopnost, ji bodo ob pomoči nas vseh zagotovo omogočile uspešno premagati neizkušenost in začetne težave. Zaželimo ji veliko poguma in uspeha ter čimdaljše urejanje našega Konoplana. Franc Velepec Drago Mrdjenovič Krpanje talne obloge v računskem centru Ob sprejemanju plana za lete 1983 Na zborih delavcev in delavskih svetih smo v januarju tega leta obravnavali in sprejeli predloge planov TOZD in DSSS za leto 1983. Priprava osnovnih smernic gospodarjenja v letu 1983 — planskih aktov, ni bila lahka naloga, lahko celo rečemo, da je precej nehvaležna, saj še niso znani osnovni pogoji gospodarjenja v letu 1983, katerim naj bi se ti akti prilagodili. Tako je plan oziroma predlog plana bolj plan porabe in potreb, ker bomo morah planske akte uskladiti do sprejetja zaključnega računa za leto 1982 še z dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in čistega dohodka ter novonastalimi obveznostmi. Vsekakor pa bo naše prizadevanje usmerjeno v povečevanje izvoza na konvertibilno področje, povečevanje produktivnosti dela, znižanje stroškov poslovanja ter boljšo gospodarnost uporabljenih poslovnih sredstev. Leto, ki je za nami, nam ni prizanašalo z vsemogočimi težavami, od pomanjkanja repromateriala do problemov administrativne narave. Na podlagi tega lahko rezimiramo, da smo težave še relativno uspešno prebrodili. Kot opozorilo je potrebno povedati, da se ne smemo zanašati na doseženo, saj niso izgledi v letu 1983 nič bolj rožnati kot v letu 1982, pričakujemo lahko kvečjemu še bolj zaostrene pogoje gospodarjenja. Obetajo se nam še rigorozne j ši ukrepi stabilizacijske politike in kot posledica tega tudi težave z oskrbo in deviznimi sredstvi, kajti težnja za še večjo izvozno usmerjenostjo našega gospodarstva bo zagotovo poslabšala že tako slabo založenost našega tržišča. Prav tako bodo še bolj zaostreni pogoji za uvoz repromateriala in opreme, ki ni namenjena proizvodnji namenjeni izvozu na konvertibilno področje. Potrebno bo torej še bolj varčno gospodariti z materialom in še bolj paziti na čimbolj šo kvaliteto naših proizvodov. Naši predlogi količinskih planov proizvodnje so realno izvedljivi, saj so sestavljeni na podlagi preverjenih normativov za posamezne artikle, z upoštevanjem obstoječih kapacitet strojnega parka proizvodnih TOZD. Pri obračunu osebnih dohodkov predvidevamo povečanje bruto vrednosti točke na vrednost 0,11 din do konca leta, kar predstavlja povprečno 6,3 % povečanje. Regres za letni dopust pripada delavcem v odvisnosti od sestavljenosti del in nalog in sicer je osnova izračuna višine regresa povprečni OD na delavca v SRS v letu 1980 (8.767,00 din). Predvideni višini regresa bosta 3.945,00 din in 3.070,00 din, prva do 755 točk in druga nad 755 točk. Nagrade za delo ob upokojitvi znašajo 17.500,00 din (dva povprečna OD) in 26.300,00 din (trije povprečni OD). Predvidene nagrade ob jubilejih so v letu 1983 sledeče: 5.260,00 din, 7.899,00 din, in 10.750,00 din in sicer za deset, dvajset in trideset let dela v In-duplati. Največji napori bodo morali biti vloženi v izvozna prizadevanja, saj predvidevamo precejšnje povečanje izvoza na podlagi že sklenjenih pogodb. Pri agregatih kot so celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek itd., ne predvidevamo večjih stopenj rasti, saj so cene trenutno še vedno zamrznjene, naše zadnje verificirano povečanje cen pa je bilo 22. 4. 1982. Predlog o politiki cen tekstilnih proizvodov v letu 1983 sicer predvideva, da bo citiran odlok o zamrznitvi prenehal veljati, vendar je do tedaj potrebno cene novih proizvodov, najsi bo to iz sezonske ali redne proizvodnje, poslati v potrditev Zvezni skupnosti za cene. V zvezi s predlogi planov za leto 1983 po TOZD, ki jih je pripravil ekonomsko-analitski sektor v sodelovanju s komercialnim in tehničnim sektorjem, naj opozorimo še na to, da so iz indeksov, ki primerjajo plan z doseženim v letu 1982, vidna relativno velika povečanja fizičnega obsega proizvodnje pri naši TOZD Proizvodnja. Ta povečanja moramo sprejemati z rezervo, saj so predvsem rezultat neizpolnjenega plana v letu 1982. Glede na plan v letu 1982 se količinski plan TOZD Proizvodnja v letu 1983 ni bistveno povečal. Franci Velepec Novice iz tkalnice Leto 1982 je za nami. Kljub večjim in manjšim težavam smo leto končali dobro. Proizvodnja je bila temu primerna. Jasno nam je, da težave same ne bodo izginile s pričetkom novega leta. Potrebno jih bo odpravljati in se boriti za boljše in kvalitetnejše delo. Vsako leto nam je proti koncu leta zmanjkovalo delovnih dni zaradi neizdelanih količin blaga, zato smo v tem letu že takoj na začetku pričeli z delom v sobotah in sicer v dopoldanski izmeni, in to na tistih strojih, kjer smo deficitarni (premajhna količina stkanega blaga) z blagom. Zaradi dobre založenosti z bombažno prejo je proizvodnja usmerjena v izdelavo večjih količin bombažnih tkanin, le da je ta preja včasih slabše kvalitete (34/1). Zaradi dotrajane škrobilnice in prej omenjene slabe kvalitete preje, imamo težave pri tkanju zaradi strganih osnov. Druga taka težava je tudi veliko število partij ene in iste številke preje od istega izdelovalca. Z zaostrenim režimom zaposlovanja in večjo stopnjo nezaposlenosti, se je tudi v tkalnici počasi pričelo jasniti glede ženske delovne sile. Polovica potrebnih tkalk je že dalj časa na teh delih, vse ostale so novinke, ki so na teh delih od enega meseca do enega leta. Zato od teh delavk šele tekom tega leta lahko pričakujemo ugodnejše rezultate. Kljub temu pa je potrebno še dobiti nove moči, ker bomo morali zapolniti še čistilnico blaga in pripravljalnico, posebno na previjanju predilniških navit-kov. Proti koncu leta 1982 in v začetku leta 1983, je večina delavcev poslušala predavanje o protipožarni zaščiti v obratu in tudi opravila preizkus gašenja z aparati za gašenje. Ta predavanja so potrebna; prvič zaradi nanovo sprejetih delavcev, drugič zaradi stalnega usposabljanja delavcev v tej smeri in dokazovanju, da ogenj ni nič posebnega, če se k njegovemu gašenju pristopi razumno in brez nervoze in tretjič iz vidika, da smo tekstilna tovarna, ki dobesedno leži in se »valja« v prahu, vsi pa vemo, da je bombažni prah podoben smodniku. Ko že omenjam ta predavanja in njihov smoter, ne morem mimo tega, da ne bi opozoril še na en problem, ki se je pojavil po teh predavanjih. S prihodom referenta za požarno varnost v našo DO, se je tudi protipožarni nadzor na vseh področjih povečal, posebno še kontrola iz-pravnih aparatov. Tako je bilo Dri kontroli ugotovljeno, da so na treh takih aparatih potrgane varovalke (plombe). Tak aparat ni več uporaben, ker se ne ve, ali je prazen ali poln in ga je potrebno dati v ponovno kontrolo, s tem pa so povezani nepotrebni stroški. Še huje pa bi bilo, da se tak aparat najde na kraju požara, ker s svojim nedelovanjem onemogoči hitro in učinkovito pogasitev požara. Zato opozarjam, da se bodo taka dejanja raziskala in tudi kaznovala, saj predstavljajo ogrožanje družbenih sredstev. Janez Kotnik IZ NAŠIH OBRATOV — IZ NAŠIH OBRATOV — IZ NAŠIH OBRATOV OPLEMENITILNICA Konec preteklega leta smo dobili težko pričakovani voziček za naša vzdrževalca tov. Friškovec Jožeta in Hudomal Draga. Takšen voziček je bila njuna nekajletna želja in potreba, kajti pot od ople-menitilnice do ključavničarske delavnice, kjer imata delovno mizo z garniturami orodja, je dovolj dolga, posebno, ker jo je potrebno prehoditi večkrat v »izmeni«. Izvijači, klešče in drugo orodje je, žal, zelo uporabno tudi izven tovarne, kajti nezaklenjeno orodje kaj hitro izgine. To naša ključavničarja dobro vesta iz izkušenj, zato sta imela najosnovnejše oro-nje zaklenjeno v prenosni kaseti, ki pa je bila težka za prenašanje. No, sedaj je ta težava urejena. Za voziček smo našli ustrezen prostor v oplemenitilnici, kjer je tudi delovna miza s primežem za manjša popravila. Manjkajo samo še poli- ce za najnujnejše rezervne dele za oplemenitilnico, ker pa se le te opredeljujejo med »osnovna sredstva«, bo pot do njih verjetno enako dolga kot je bila za voziček. Tako slabo preskrbljeni z barvami in kemikalijami kot v preteklem januarju, že dolgo nismo bili. Vzrok so znane težave z devizami, kajti z njimi je treba plačati ne samo reprodukcijski material iz tujine, temveč tudi pokrivati del cene domačih proizvajalcev tekstilnih sredstev. Posledica majhne produkcije se odraža v vsej oplemenitilnici, kar najbolj občutimo v adjustimi, naši končni fazi. Vendar pa mize v djustimi niso bile ves mesec tako pospravljene, kot kaže slika. Zato pa sta ves mesec »počivala« plastificimi stroj in cilindrični impregnimi stroj, že kar nekaj mesecev pa miruje tudi bar-valni aparat JET. Kham Katja KONFEKCIJA Čeprav je zimski čas, vsi naši obrati (Radomlje, Mokronog, Mengeš, Peče) dajejo poletni videz. Povsod namreč izdelujemo šotore in prigrade in sicer so vsi ti izdelki namenjeni za izvoz. Izdelek, kot je počitniški šotor, ima izredno veliko število dodatkov, od tistih funkcionalnih, pa do tistih, ki dajejo samemu izdelku lepši izgled. Seveda vse to zahteva svoj čas za krojenje, šivanje in pregledovanje. Veliko je varjenja raznih rinčic in ojačav, tako da je zaradi premajhne zmogljivosti varilnega stroja v ceradnem oddelku bilo nujno potrebno uvesti delo v tretji izmeni. Kljub temu pa še vedno nastajajo zastoji. V obratu v Radomljah je skladišče pomožnega materiala. Zato je tu še posebno pestro, saj od tu pakirane pribore (kline, vrvice, po-krivače) odvažamo v druge obrate, nazaj pa se vračajo šotori v obdelavo — v ceradni oddelek. Včasih nam zmanjka delavcev in potem pride pomoč iz Mengša. Tako kombiniramo in si pomagamo — v želji, da bi zastavljene cilje in sprejete plane pravočasno uresničili. Veliko nezadovoljstva pri delavcih povzroča postavljanje norm. To so namreč normativi in časi izdelav, katerih nismo bili vajeni (razen v Mokronogu, kjer te šotore izdelujejo že nekaj časa in poznajo vrsto ter način dela.) Časi so dosegljivi, vendar težko. Kajti za dosego le teh je pomembno dobro pripraviti oz. organizirati delo. Vse potrebne stvari, ki jih šivilja potrebuje, mora imeti pripravljene pri stroju in tudi sami stroji morajo delati brezhibno. Izdelani komadi se sproti odnašajo in pregledujejo. S tako usklajenim delom nas vseh tudi uspehi ne izostajajo, kar je edino pravilno, saj gredo v prodajo samo kvalitetno izdelani proizvodi. Gardaševič Gordana Osamljene pregledovalne mize v adjustirni Viličar, ki čaka na generalni rc- Štartni šotor — namenjen za smu-mont čarska tekmovanja Voziček za orodje SEJEM - MODA 83 Za nami je 28. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov, ki se je pričel 17. in je trajal do 21. januarja 1983 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu MODA '83 je razstavljalo 410 jugoslovanskih podjetij. Letos je bilo razstavljalcev sicer nekoliko manj kot lani, pa so vseeno zasedli vse razpoložljive površine na Gospodarskem razstavišču, kajti večina povprečno celo boljši od lanskega. Videli smo mnogo lepega in modnega, za kar so nam proizvajalci soglasno prisegali, da bodo — oziroma so — ponudili v nakup tudi trgovini. Jugoslovanski in še posebej slovenski kreatorji in kreator-ke so se neverjetno ujeli v svojih pojmovanjih nove pomladno—poletne mode. Iz razmeroma zelo raznolike palete različnih modnih barvnih, linij in poudarkov so složno izbrali nekaj »krikov« in jih mi, ki nastajajo v svetovnih modnih središčih. Toda laiku, mimoidočemu obiskovalcu, je nedvomno težko soditi, kaj je bolj modno, kdo je bil pri oblikovanju bolj domiseln in izviren. Po sprehodu skozi letošnje razstavne prostore, mimo pisanih izdelkov (po barvi in krojih), ko se ti v glavi že mešajo barvni odtenki in različni modeli, se navdušiš. Pri ženski konfekciji je moč najti nekoliko spremenjene, sicer pa razstavljalcev je želela predstaviti svoj letošnji proizvodni program nekoliko širše. Med izdelki je bilo največ konfekcije, tkanin, pletenin, manj pa je bilo drugih vrst izdelkov. Na sejmu je razstavljalo največ podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, manj razstavljalcev pa je bilo "iz ostalih republik. Letošnji sejem mode je bil kl jub črnogledim napovedim in okoliščinam presenetljivo dober, najbrž množično ponudili v tehtanje in oceno številnim obiskovalcem. Že prvi dan sejma je bilo precej obiska. Po raznolikosti ženskih oblačil, torbic ipd. sodeč, so kreatorji spet namenili potrošnicam večjo pozornost; očitno je pri oblikovanju ženskih oblačil še vedno več domiselnosti kot pri krojenju oblačil za moške. Zgodovina se ponavlja. Modni kritiki radi primerjajo doma ukrojene izdelke s tisti- modne in preprostejše obleke in modne dodatke za nekoliko manj drzne in kratka krila za tiste, ki se želijo vrniti v čas kratkih kril. Vendar ne bi smeli reči, da je preveč izzivalnosti, preveč takega kar bi bilo predvsem paša za oči in bi zbujalo začudenje obiskovalcev, kaj vse so si kreatorji izmislili. Naši proizvajalci se zavedajo, da je nedvomno izguba časa in denarja, če model napraviš zato, da ga zgolj razkažeš na sejmu, ne da bi si potem utrl tudi pot med kupce. Moškim je očitno vedno manj za angleško lordsko ukrojeno eleganco oblek in kar spada zraven, zato naši proizvajalci za vsak dan nudijo tudi lahkotnejša oblačila: puloverje, tople jopice, bunde. Pogledati je treba še tkanine, ki jih včasih v trgovinah ni moč kupiti v tako različnih odtenkih in tako kakovostne, kot so na sejmu. Razstava tkanin obeta za letos precej lepo bero: od svetlih in lahkih do nekoliko temnejših in težjih tkanin. Nekateri so razstavljenim tkaninam dodali celo torbice skladnih barv. Potem ste na drugem razstavnem prostoru lahko videli posteljnino, ki smo jo pred meseci pogosto zaman iskali na prodajnih pultih. Tu so bili kopalni plašči in brisače, ki smo jih tudi že nekaj časa pogrešali. Tudi izbira zaves je velika. No, upamo, da nam bodo vsi ti izdelki letos res na voljo po trgovinah kot trdijo proizvajalci. Sedaj pa še k nagradam: Komisija je podelila pet najvišjih priznanj sejma mode LJUBLJANSKI ZMAJ in pet diplom. Kipec ljubljanski zmaj so dobili: Almira, Radovljica za kompletno razstavljeno kolekcijo, Industrija usnja Vrhnika, Vrhnika za moško kolekcijo iz ovčje lam nape, Industrija usnja Vrhnika, Vrhnika za kompletno kolekcijo torbic in pasov, Ramensko, Zagreb za kompletno razstavljeno kolekcijo iz jeansa, Tekstilna tovarna Prebold, Prebold za kolekcijo bombažnih tkanin, posebno za tkanino, tiskano z obeh strani. Diplomo ljubljanski zmaj pa so prejeli: Beogradski vunarski kombinat, Beograd za kolekcijo volnenih tkanin v kombinaciji karirastega vzorca in ribje kosti, Beti, Belokranjska trikotažna industrija, Metlika za kompletno kolekcijo za prosti čas, Rašica, Tovarna pletenin, Šmartno pod Šmarno goro za razstavljeno moško kolekcijo, Toko, Domžale za kolekcijo šolskih in ženskih torbic in pasov iz nepodloženega svinjskega usnja, Utok, Tovarna usnja, Kamnik za kompletno kolekcijo iz svinjskega velurja v kombinaciji z napo. Naš razstavni prostor je že ne- kaj let v spodnji etaži hale B, kjer smo na površini 70 m2 prikazali našo novo kolekcijo za leto 1983. Iz razgovora, z našimi poslovnimi partnerji in obiskovalci sejma, smo lahko ugotovili, da so jim naši izdelki zelo všeč, posebno pa še kombinacije lažjih tankih zaves s težjimi dekorativnimi in prti v istih barvah. Prireditelji sejma razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto začetek in konec sejma prestavili tako, da bi zaobjel tudi soboto in nedeljo. Medtem smo namreč uvedli nov delovni čas; mnogi delajo do poznega popoldneva, tako da si marsikdo med nami sejma sploh ni utegnil ogledali. Marinka Hribernik PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI V LETU 1982 V preteklem letu je bilo v zdravstvenem domu Domžale — medicini dela in športa izvršenih 236 preventivnih obdobnih zdravniških pregledov pri naših delavcih, od planiranih 240. Specialist za medicino dela Marija dr. šiška je pri pregledih določila vrste preiskav, ki so nujne glede na pogoje dela delavcev. V naši DO so z določenimi termini (po Ur. L SRS) planirani pregledi za delavce, ki opravljajo naslednja dela in naloge: — kjer je večja nevarnost za zdravstvene okvare in poškodbe. Tukaj so zajeti delavci, ki delajo v nočni izmeni, opravljajo težka fizična dela oziroma dela v prisiljenem položaju ter duševno naporna dela, delavci, ki delajo v umazaniji, vlagi, smradu, ropotu, prahu in dimu (ogljikov monoksid, žveplovodik, jedke snovi, kisline, lugi), opravljajo višinsko delo in delo v spremenljivi makro klimi, — delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo. To so delavci ocenjeni kot invalidi II. in III. kategorije, — delavci, od katerih je odvisna varnost drugih — šoferji. Vsak delavec je pred pregledom pravočasno prejel vabilo, po opravljenem pregledu pa zdravniško poročilo. Pri delavcih, ki so imeli rezultate preiskav nenormalne vrednosti, je zdravnica v koloni »Priporočila« napisala mnenje oziroma napotilo. Iz 236 zdravniških poročil je razvidna naslednja patologija delavcev: — zvišan krvni sladkor — 15 delavcev, — prizadeta jetra zaradi alkohola — 2 delavca, — motnje v presnovi — 26 delavcev, — povečano število belih krvnih telesc ali L — 3 delavci, — pokazatelji funkcij ledvic — urinske preiskave — 47 delavcev, — slika srčne mišice EKG — 9 delavcev, — zvišan krvni pritisk RR — 21 delavcev, — okvare dihalnih funkcij — spi-rometrija 2 delavca, — okvare sluha — audiogram 54 delavcev in sicer: začetna okvara sluha 14 delavcev, okvara sluha lahke stopnje 22 delavcev, okvara sluha srednje stopnje 14 delavcev, okvara sluha težje stopnje 4 delavci. V zvezi s prikazano patologijo sluha poudarjam, kljub nenehnim opozorilom naše zdravnice, da delavci, ki delate v ropotu obvezno uporabljajte zaščitna sredstva in sicer zamaške ali VIRBEV vato, ki je v DO vedno na razpolago! S samodisciplino oziroma redno uporabo zaščitnega sredstva proti ropotu okvare sluha ne bodo nastale, niti poslabšale obstoječega zdravstvenega stanja. Majda Škrinjar OTMAR LIPOVŠEK Že v prejšnji številki Ko-noplana smo objavili kratke razgovore in vtise ob odhodu naših sodelavcev v pokoj. V decembru leta 1982 pa se je zaradi težke bolezni invalidsko upokojil tudi dolgoletni urednik, sedaj tehnični urednik našega glasila, tov. Otmar Lipovšek. Kot novinar je s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami na področju urejevanja, pomagal pri začetnih težavah mnogim našim urednikom. V 30 letih izhajanja glasila se jih je namreč zamenjalo kar lepo število. In kaj pravi tov. Otmar Lipovšek? V Induplati sem prišel leta 1947. Od takrat je poteklo veliko časa. Spomini so zgodovina osebnih doživetij. Koga to zanima? Večina bi jih prebrala in čez kratek čas nato nanje pozabila. Vseeno, bil je lep čas kot je za mlade lep sedanji čas. Mladi živijo in delajo danes, naravno je, da želijo pri tem tudi odločati. Včasih starejši delajo mladim krivico, ker jim odrekajo vodilna mesta, čeprav vemo, da je sila življenja najmočnejša med 40. in 50. letom. Starejši se včasih preveč oklepajo starih, preživetih načel, manjka jim domiselnosti. Sicer pa, ob odhodu lep pozdrav vsem, predvsem tistim, s katerimi sem sodeloval in delal. Darja DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! Kako smo uvažali v letu 1982 Tudi v letu 1982 je bilo oskrbovanje z osnovnimi surovinami in re-promateriali iz uvoza zelo otežko-čeno. Sprejeti ukrepi na področju zunanjetrgovinskega poslovanja so nam povzročili nemalo problemov. Začasna prepoved uvoza iz nekaterih držav, pridobivanje soglasij za uvoz barvil, uveljavljanje izvoza firmi Gottschalk pri SISEOT zaradi pridobitve fizične možnosti uvoza itd., vse to je vplivalo na podaljševanje rokov uvoza. Poseben problem je predstavljalo tudi pomanjkanje deviznih sredstev. Od prilivov, ki smo jih prejeli za realiziran izvoz na konvertibilno področje, smo lahko za uvoz repromateriala uporabili le 30,24 odstotka. Devizna sredstva v taki višini seveda niso zadoščala za uvoz repromaterialov v količinah, kot bi jih v naši proizvodnji potrebovali. Poleg tega smo morali del deviznih sredstev uporabiti za devizno pokrivanje poliestrskega vlakna ter nekaterih prej in kemikalij, ki smo jih kupovali pri domačih dobaviteljih. Majhna razpoložljiva sredstva so povzročala, da smo uvažali velikokrat in v manjših količinah, pri čemer smo se na podlagi dogovorov vedno skušali odločiti za uvoz repromaterialov, ki so bili v tistem trenutku v proizvodnji najbolj potrebni. Pomanjkanje deviznih sredstev smo skušali reševati s tremi terminskimi nakupi deviz pri Ljubljanski banki, Banki Domžale. V letu 1982 smo tako v primerjavi z letom 1981 uvozili 60% manj vlaken. Akrilnih vlaken nam kljub temu ni primanjkovalo, saj nas je domači dobavitelj OHIS, Skopje, dovolj dobro oskrboval z malonom. Prejeli smo ga namreč 18% več kot v letu 1981 in kar 35% več kot v letu 1980. Bolj problematičen je bil akrilni trak z nopki, ki ga na domačem tržišču ni mogoče kupiti. Filamentov, ki smo jih tudi uvažali samo s konvertibilnega področja, smo kupili za 38 % manj kot v letu 1981. Pri tem se je uvoz pol. filamenta v primerjavi z letom 1980 zmanjšal za 38%, v primerjavi z letom 1981 pa za 34 %, poliamidnega filamenta pa smo uvozili nekoliko več kot v letu 1980 in 55 % manj kot v letu 1981. V primerjavi z letom 1981 se je močno zmanjšal tudi uvoz tkanin, in sicer za 63%. Na tak odstotek znižanja je vplivalo predvsem dejstvo, da je dobavitelj pollanene tkanine iz ČSSR popolnoma ustavil dobave v drugem polletju leta 1982. Tudi Češka je namreč zaradi svojih gospodarskih in zunanjetrgovinskih težav usmerila izvoz nekaterih proizvodov na konvertibilno tržišče. Med temi proizvodi je žal tudi pollanena tkanina. Uvoz barvil za našo proizvodnjo se je v primerjavi z letom 1980 povečal za 67%, v primerjavi z letom 1981 pa za 9%. V zadnjih dveh letih se je močno povečal tudi uvoz kemikalij. V primerjavi z letom 1980 smo jih uvozili za 105 % več, v primerjavi z letom 1981 pa za 24%. Kljub temu smo imeli zaradi pomanjkanja barvil in kemikalij v proizvodnji probleme, saj se je večkrat zgodilo, da smo jih dobili prepozno. Vsi vemo, da smo zadnjih nekaj let uvažali malo rezervnili delov. Zaradi iztrošenosti naših strojev smo jih morali v letu 1982 uvoziti več in zato povečanje uvoza rezervnih delov za 185 % v primerjavi z letom 1981 pravzaprav nič ne preseneča. V celoti smo v primerjavi z letom 1981 uvozili v letu 1982 iz konvertibilnega področja za 5% več, uvoz iz klirinškega področja pa se je zaradi izpada pollanene tkanine zmanjšal za 56%. Iz istega razloga je uvoz TOZD Proizvodnja v primerjavi z letom 1981 za 7% manjši, uvoz TOZD Konfekcija pa predvsem zaradi uvoza šivalnih strojev od firme Gotschalk, za 30,8 % večji. Uvoz je postal zaradi povečanja deviznih cen in devalvacije v lanskem letu zelo drag. še posebej drag pa je za nas uvoz tistih repromaterialov, uporabljenih v proizvodnji tkanin, ki jih zaradi slabe kvalitete ne moremo izvoziti, ampak smo jih za nižjo ceno prisiljeni prodati na domačem tržišču. Vedeti moramo namreč, da bomo devizna sredstva za uvoz repromateriala in devizno pokrivanje proizvodov domačih dobaviteljev, ustvarili oz. dobili le z izvozom naših izdelkov na konvertibilno tržišče, in sicer z izvozom kvalitetnih izdelkov, po katerih je naša DO vse do sedaj slovela. Vsesplošna gospodarska situacija ni namreč čisto nič rožnata in problemi, ki tarejo druge delovne organizacije, tudi nam ne prizanašajo. Menim, da smo jih mi sposobni reševati. Toda ne tako, da prenašamo krivdo drug na drugega. Problemom bomo lahko kos le, če si bomo med seboj pomagali, skupaj poskušali najti najboljše rešitve in če se bo naša delovna zavest tako dvignila, da bo res vsakdo izmed nas svoje delo poskušal opraviti čim bolje. Zelo veliko je odvisno od nas vseh, kako bomo premagovali težave, ki jih imamo in ali bomo uspeli ohraniti dobro ime, ki si ga j c pri kupcih ustvarila naša delovna organizacija. Breda K. Odsluženi prostostoječi vrtalni stroj, ki že dolgo kliče po zamenjavi z novim Malica na solidarnostno soboto Varstvo pri delu Iz zasledovanja statističnih podatkov za leto 1982 je razvidno, da je bilo v preteklem letu v vsej delovni organizaciji DO INDUPLA-TI Jarše 50 nesreč pri delu, od tega se jih je zgodilo 8 na poti na delo, 2 nesreči na poti domov in 39 na delovnem mestu ter ena nesreča na vojaških vajah. Zaradi nesreč so bili delavci v bolniškem staležu 378 delovnih dni, od tega 299 delovnih dni zaradi nesreč pri delu, 169 delovnih dni zaradi nesreč, ki so se zgodile na poti na delo ali z dela in 10 delovnih dni zaradi nesreče, ki se je zgodila na vojaških vajah. Samo na podlagi evidentiranja števila nesreč pri delu v DO ne moremo objektivno oceniti stopnje varnosti. Zato uporabljamo še druga merila kot so pogostnost nesreč (P) ter resnost (R). V našem primeru nam R pokaže, da je zdravljenje ene nesreče v povprečju trajalo 7,6 delovnih dni. Ob analizi nam R pove, da je trajalo zdravljenje nesreč na delovnem mestu 7,7 delovnih dni, povprečno zdravljenje nesreč na poti pa 16,9 delovnih dni. Te delovne dneve so bili delavci v bolniškem staležu. Odstotek ponesrečenih delavcev glede na število zaposlenih je 5,4%. Če primerjamo opisane statistične podatke za leto 1982 z letom 1981 so ugotovitve sledeče: V letu 1981 je bilo skupaj 63 nesreč pri delu (od tega 42 na delovnem mestu in 21 na poti) v letu 1982 pa 50 nesreč (od tega 39 na delovnem mestu, 10 na poti na delo in ena na vojaških vajah). Nesreče na delovnem mestu so bile letos lažje, nesreče na poti pa težje in je zdravljenje trajalo dlje časa, oziroma še traja tudi v letu 1983. Iz rahlega zmanjšanja nesreč na delovnem mestu v primerjavi z letom 1981 lahko sklepamo, da se je stanje z vidika varnosti na delovnih mestih nekoliko izboljšalo. Vzroki nesreč so različni, še vedno prevladuje osebni dejavnik. Gre za kršitev predpisov o varstvu pri delu, slabo poznavanje nevarnosti, podcenjevanje nevarnosti, naglica pri delu, nedisciplina, malomarnost, neuporaba varnostnih naprav ter osebnih zaščitnih sredstev. Pirc Ivan NESREČE PRI DELU IN TRAJANJE ODSOTNOSTI Z DELA PO TOZD-ih G ■2, a ■« NESREČE Ti O J* S o Q S N o Q