TRGOVSKI LIST
f	»
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 46 Din,	I	Uredništvo in upravništvo je v Ljuhljani v Simon Gregorčičevi ulici
w»ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	j	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.988.
Telefon št. 2552.	LJUBLJANA,	22.	novembra	1927.	Tele!®n	št. 2552	 ŠTEV.	184..
Predlog državnega proračuna za 1. 1928/29.
V soboto dne 19. t. m. je finančni minister dr. Bogdan Markovič predložil narodni skupščini zakonski predlog državnega proračuna za leta 1928/29. Celokupna vsota izdatkov znaša po projektiranem proračunu
11.592.994.000 Din, dohodkov pa
11.555.794.000 Din. Z ozirom na to izkazuje državni proračun deficit v iznosu 37,000.000 Din. Za ta deficit bo moral najti finančni minister naknadno pokritje. V primeru z letošnjim proračunom, znašajo izdatki v novem proračunu za 288,546.182 Din več kot
v letošnjem proračunu.
Novi proračun se po svoji sestavi bistveno razlikuje od dosedanjih in je njegova prednost v tem, da je prvi realni proračun in da je sestavljen na podlagi računskih zaključkov ter najnovejšega sistema budžetiranja. Deli se na dva dela: na proračun splošnih državnih izdatkov in dohodkov ter na proračun duhodkov in izdatkov državnih gospodarskih podjetij in monopolov.
Proračun splošnih državnih izdatkov in dohodkov izkazuje rednih dohodkov 7.360,942.000 Din, rednih izdatkov pa 6.623,322.494 Din, izrednih izdatkov izkazuje 874,916.506 Din, izrednih dohodkov pa 100,000.000 Din.
Redni in izredni izdatki znašajo tedaj skupno 7.497,942.000 Din, medtem ko znašajo redni in izredni dohodki
skupno 7.460,942.000 Din.
Proračun državnih podjetij in monopolov izkazuje redni in izrednih izdatkov skupno 4.094,852.000 Din, rednih in izrednih dohodkov skupno 6.301,522.560 Din.
Ce bi bil tedaj projekt državnega proračuna sprejet tako, kakor ga je sestavil minister financ, bi znašali celokupni državni izdatki 11.592,794.000 dinarjev, celokupni državni dohodki pa 11.555,794.000 Din in celokupni deficit bi pri sedanjem proračunu znašal 37,000.000 Din, dasi so iz novega proračuna črtane vse investicije in odložene za investicijsko posojilo, ki ga namerava najeti finančni minister.
V	podrobnostih je proračun izdatkov državne uprave po posameznih resorih takole razdeljen:
1. Proračun izdatkov splošne državne uprave, ki jo sestavljajo sledeči posamezni proračuni: Proračun vrhovne državne uprave. Redni izdatki znašajo: 119,790.869 Din, izredni nič.
2. Pokojnine, vzdrževanja, narodna priznanja, pomoči, invalidske podpore 916,358.172 Din, izredni nič.
3. Državni dolgovi 807,585.388 Din, izredni 60,695.715 Din.
4. Pravosodno ministrstvo: 271 milijonov 671.235 Din, izredni 924.039 Din.
5. Prosvetno ministrstvo: 753,104.373 dinarjev, izredni 56,383.797 Din.
6. Ministrstvo za vere: tl3,743.927 Din, izredni 1,130.000 Din.
7. Notranje ministrstvo: 550,365.007 dinarjev, izredni 4,281.000 Din.
8. Narodno zdravje: 115,548.290 Din, izredni 80,374.220 Din.
9. Zunajne zadeve: 168,513.584 Din, izredni 1,133.300 Din.
10. Finančno ministrstvo: 343,935.390 dinarjev, izredni 4,521.700 Din.
11. Vojna in mornarica: 1.909,841226 dinarjev, izredni 518,730.000 Din.
!2. Javna dela: 195,904261 Din, izredni 99,054.644 Din.
13.	2eleznice: 69,394.229 Din, izredni 631.344 Din.
14.	Kmetijstvo: 127,056 442 Din, izredni 11,286.215 Din.
Trgovina in industrija: 44,898.816 Din, izredni 3,870.000 Din.
Socialna politika: 28,971.091 Din, izredni 1,250.000 Din.
Agrarna reforma: 12,303.944 Din, izredni 29,353.532 Din.
Izenačenje davkov: 336.250 Din, izredni nič.
Proračunski rezervni krediti: 74 milijonov dinarjev, izredni nič.
Vsi skupni izdatki: 6.623,322.444 Din, izredni 874,619.506. Skupaj 7.497 milijonov 942.000 Din. Minus od lanskega leta, ko je bilo 7.827,902.592 Din, 329 milijonov 960.592 Din.
Proračun dohodkov znaša:
Neposredni davki: 1.573,424.300 Din, izredni 100,000.000 Din.
Posredni davki: 3.456,780.000 Din,-izredni nič.
Plus dohodkov nad izdatki pri mono-polski upravi 787,292.127 Din.
Plus dohodkov nad izdatki državnih gospodarstev 449,378.433 Din.
Razni dohodki: 94,067.140 Din.
Skupno torej rednih dohodkov 7.360 milijonov 942.000 Din, izrednih 100 milijonov dinarjev. Skupno 7.460,942.000 dinarjev.
Proračun državnih podjetij in monopolov izkazuje izdatkov 4.094 milijonov 852.000 Din, dohodkov pa 6.301 milijon 522.510 Din. Sedanji proračun dohodkov in izdatkov državnih podjetij in monopolov vsebuje sledeče posamezne proračune: državne tiskarne, narodnih gledališč, državnih zavetišč, državne monopolske uprave, državnih posestev Bel je in Topole, sladkorne tovarne na Čukarici, železniškega ministrstva, poštnega ministrstva, državnih kmetijskih posestev, državne razredne loterije, trtnic, centralne svilarske uprave, gozdarskega ministrstva, državne hipotekarne banke itd. Proračun dohodkov iz državnih podjetij in gospodarskih ustanov tvorijo tedaj dohodki teh podjetij in ustanov in se sestavljajo posebni proračuni izdatkov in dohodkov teh podjetij in ustanov.
Tretji del državnega proračuna tvori finančni zakon, ki obsega 15 tiskanih strani velikega formata in vsebuje 70 paragrafov o finančnem zakona, ki daje posameznim ministrstvom zelo dalekosežna pooblastila. 0 tem priobčimo izčrpen pregled v prihodnji številki.
Nepravilna razsvetljava izložb.
V	Ljubljani je opažati dokajšen napredek glede razsvetljave izložbenih oken. Večje število tvrdk že razsvetljuje svoje izložbe v večernih urah tehnično dovršeno in primerno novodobnim razmeram. Nadejati se je, da sledijo tem tudi druge, posebno dob™ fundirane tvrdke, ki ne uvide-vajo še potrebe te uspešne reklame. So pa tudi slučaji, da se uporabljajo pri razsvetljavi izložbe nepokrite žarnice, ki prav slabo učinkujejo.
Nepokrite žarnice so že same na sebi očem neprijetne, obenem pa ble-šče gledalca, da ne more presojati dovršenost, dobrine in barve razstavljenega blaga.
Temu je lahko odpomoči, ako se obesi med žarnico in okno preprosta nabrana rjuha (draperija), ki pa mora biti gosto tkana, da ne prepušča svetlobe.
Druga napaka, ki se tudi večkrat opaža, je ta, da je stena zadaj izlož-
benega okna steklena, to pa radi tega, da so podnevi notranji prostori trgovine svetlejši. Taka stena omogoča predvsem gledalcem zvečer vpo-' gled v notranje trgovske prostore ter odvrača pažnjo na razstavljeno blago. Hkrati pa tvorijo zadnje šipe nekako ogledalo, v katerem se zrcali slika žarnice, ki jo pravzaprav hočemo prikriti, da ne blišči. Odsev te žarnice na šipi učinkuje glede svetilnosti enako, kakor odprta in nepokrita električna luč. Marsikatera izložba, ki je sicer brezhibna, postane vsled svetlobnega odseva nepravilna in izgubi na efektu. Prozorna stena zadaj izložbenega okna pa ima še drug nedostatek. Pojavi se namreč skozi prozorno steklo bleščanje nepokrite žarnice v notranjosti trgovine, ki je kupcu jako neprijetna, ker mu v mnogih slučajih otežuje pravo spoznavanje blaga.
Vsem tem nedostatkom se lahko od-pomore, ako se za zadnjo stekleno steno obesi zavesa, ki ne prepušča svetlobe. S to se prikrije notranjost trgovine in zabrani odsev, obenem pa stopa izložba vidneje v ospredje.
Ako služi izložbeno okno trgovskim prostorom za dnevno svetlobo, naj se opremi z razdeljivo dvokrilno zaveso, ki se podnevi razmakne, ob večernih urah pa zopet zatvori. Okusno in pravilno razsvetljena izložbena okna so kras vsakega mesta, povečajo nakupno silo publike ter so izrednega pomena za tujski promet.
Dunajske električne tvomice so v svrho reklamne razsvetljave znižale cene toku za 50% pri vsakdanji uporabi od 18. do 22. ure, obenem pa dovoljujejo 5—20% rabata za reklamno razsvetljavo izložb od 8. ure do poljubnega časa.
Upamo, da bode temu vzgledu sledila tudi mestna občina ljubljanska ter omogočila trgovstvu cenejšo reklamno razsvetljavo svojih izložb ter tako tudi s svoje strani pripomogla k razvoju mesta.
■SKUPNA KREDITNA POLITIKA VELIKIH NOTNIH BANK.
O ustanovitvi enotne organizacije velikih notnih bank Evrope je dejal generalni ravnatelj Angleške banke O. Nienia-yer tole: Namen te akcije je ustvaritev skupne kreditne politike. Hočemo, da evropske banke z zlatom varčujejo; kajti važno je, da ostanejo razmeme množine zlata v Evropi. Le na ta način se more zasigurati stabilizacija valut in se mora preprečiti povratek morebitne nove inflacije. To je zelo velika naloga, ki se more naravno le počasi uresničiti. Nato je govoril generalni ravnatelj o obnovi Evrope in je izjavil, da smo s hitrostjo te obnove pravzaprav lahko zadovoljni. — Če beremo ameriške pritožbe v evropskih kartelih in trustih ter o evropski napadalnosti, vidimo res, da smo na najboljši poti do okrevanja.
* * *
PRODIRANJE ŠVEDSKEGA VŽIGA-LICNEGA TRUSTA.
Pisali smo že, da se je švedski vži-galični trust zasidral v Peru. Sedaj beremo isto v republiki Eouador, ki odda tru-stu svoj monopol za dobo 25 let. Vžiga-lični trust plača letno zakupnino v znesku 1 milijon suerov - — ca 11,340.000 dinarjev, k čemur pride vsakih pet let še posebni znesek 100.000 suerov. Vrhu tega dobi Ecuador od trusta takoj posojilo 8 milijonov suerov, ki jih hoče porabiti vlada za temeljno glavnico nove kmetijske banke. Monopol v Ecuadorju je samo uvozni monopol, vžigaUčne produkcije torej tam ni.
Bolgarsko gospodarsko pismo.
Znani nemški dopisnik dr. Hauke piše o splošnem gospodarskem položaju ter o bolgarskem izvozu tobaka, jajec, žita' in rožnega olja. O izvozu vina je pisal že »Trgovski list«.
Stabilizacija leva je bila praktično izvedena že v pomladi 1924; nadaljnjo oporo je dobil lev z najetjem tako-zvanega begunskega posojila. Kakor znano, je bil eden glavnih pogojev tega posojila ta, da se prelevi Bolgarska Narodna banka v čisto emisijski zavod po angleškem vzorcu. Tekom letošnjega leta je mogla Narodna banka dvigniti obtok bankovcev za ca. 1 milijardo levov, ker si je bila mogla nabaviti večjo rezervo deviz. Vsled te odredbe in posebno še tudi po začetku prodaje letošnjega pridelka je postal denarni trg bistveno likvidnej-ši; ugodne posledice se kažejo na skoraj vseh gospodarskih poljih. Prej tako številni konkurzi so začeli padati, nezdrave tvrdke niso mogle preživeti težke gospodarske krize, ki se je čutila zlasti v začetku tekočega 1% ta. Nadaljnje znamenje boljšanja je splošno znižanje obrestne mere.
Končna konsolidacija finančnega in gospodarskega položaja Bolgarije je pa mogoča šele z najetjem velikega inozemskega posojila — smo že pisali o tem — in z znižanjem reparacij-skih bremen, ki postajajo zmeraj bolj težka. Vemo, da je prišla v Bolgarijo komisija, ki je raziskala njen gospodarski položaj, in da bo od poročila komisije odvisno, ali dobi Bolgarija posojilo ali ne. Potem bi bilo mogoče misliti na odpravo deviznega monopola in na prehod k zlati valuti.
Najvažnejši izvozni predmet Bolgarije je tobak. Produkcija zadnjih let in izvoz tobaka nam kaže sledeči seznam, v kilogramih:
Leto	Produkcijo	Skupni izvoz
1924	49,141.000	31,735.000
1925	40,800.000	33,647.000
1926	24,000.000	27,463.000
Vidimo, da so bile zaloge	iz prejš-
njih let tako velike, da je bil lani izvoz večji kot produkcija, pa imajo od lani še zmeraj 7 milijonov kg v zalogi. Letošnji pridelek je relativno majhen, samo 14 milijonov kilogramov; to pa vsled zmanjšanega kulturnega areala za ca. 13-5% ter vsled intenzivne vročine in velike suše v letošnjem poletju. Iz prejšnjih let preostale zaloge znašajo ca. 30 milijonov kg, a so to skoraj izključno le slabše vrste.
Na trgu jajec je jesenska kampanja svoj višek prekoračila. Izvozne številke prvih letošnjih mesecev kažejo napram prvim lanskim devetim mesecem precejšen prirastek, in sicer:
izvoz jan.-sept. 1926:	9,618.721	kg
izvoz jan.-sept. 1927:	10,482.565	kg
Precej do večjega izvoza je pomagalo znižanje izvozne pristojbine za ca. 50% v maju tekočega leta. Pa je ta pristojbina še zmeraj previsoka, ca. 240 levov za zaboj s 1440 kosi. Danes pridejo bolgarski kmetje bolj na račun, če prodajajo v inozemstvo perutnino kot pa jajca ob sedanjih nizkih cenah. Med glavnimi kupci jajec je Nemčija kakor je tudi Nemčija najboljša odjemalka bolgarskega tobaka.
Pridelek krušniji šitaric je letos boljši kot lani, čeprav ni izpolnil visokoletečih nad, ki so jih stavili vanj. Po dosedanjih uradnih podatkih je bil pridelek ta-le:
Vrsta	Posejani svet v ha	
žita	1926	1927
Pšenica Rž Soržica Ječmen Oves	1,047.137 186.386 95.160 221.337 128.974	1,015.000 179.000 110.000 259.000 167.000
Skupaj	1,678.994	1,701.000
Vrsta	Produkcija	v met. stotih
žita	1926	1927
Pšenica Rž Soržica Ječmen Oves	11,175.877 2,034.372 946.394 2,605.758 1,076.318	12,180.000 2,058.500 1,244.100 3,375.000 1,639.940
Skupaj	17,838.674	20,497.540
Kakor vidimo, je pridelek letos splošno boljši kot lani, zlasti pri pšenici, ječmenu in ovsu. Podatki za koruzo še niso objavljeni, vendar pa ra-čunijo, da je bo vsled trajne vročine in suše v poznem poletju za ca. 50% manj kot lani; lanski pridelek je zna-šal 7,300.000 met. stotov. Če računi-tno za letos s ca. 3,600.000 stotov, bo primanjkljaj komaj krit s plusom gori imenovanih žitnih vrst; s tem pa odpade seveda važna eksportna vrsta bolgarske zunanje trgovske bilance.
Dobava rožnega olja, ki je dala pred vojsko 3000 do 4000 kg na leto, je po vojski zelo nazadovala. Za letos cenijo produkcijo na 1500 do 1700 kilogramov. Kvaliteta letošnjega pridelka bo menda boljša kot kvaliteta lanskega. Glavna množina, nad 50%, gre v Francijo; Amerika, Nemčija in druge države kupijo le manjše množine. Večkrat smo že brali, da je Bolgarija opustila kulturo rož na korist tobaku; tam, kjer si se prej sprehajal po duhtečih rožnih poljanah, vidiš sedaj tobakovo rastlino. Za rožno kulturo najbolj pripravno ozemlje je v okolici Kazanlika.
NEMŠKE DELNIŠKE DRUŽBE.
P
Na razpolago so zaključki več kot polovice nemških delniških družb za poslovno leto 1926/27. Vseh družb je 6073. Sedaj se že more nekoliko sklepati na splošni položaj, zlasti na rentabilnost. Nazadovanje napram povprečnim prejšnjim bilancam je precejšnje. Po statistiki znaša čisti dobiček 4 9%, brutodobiček pa 10'5% delniške glavnice. Skupni dobiček po odbitku zgub znaša 574-6 mil. mark, odpisov je za 657'5 mil. mark. Brutodobiček aktivnih družb je 13 4% kapitala, čisti dobiček 7-9%. Kot dividendo so razdelili 63'9% čistega dobička, a družb, ki so jo razdelile, je samo 40%. Med družbami, ki zaznamujejo izgube, imajo večje družbe manjše izgube, manjše pa večje.
OGRSKA POSOJILA.
Ogrska vlada je sklenila, da najame posojilo v višini 1 mil. funtov, ki bo razpisano v Landonu. Pogajanja je vodil in sklenil v Londonu ogrski finančni minister Bud. Dalje se je pogajal o posojilu 100 milijonov peng» za ogrsko veleposestvo in o posojilu 130 milijonov pen-g8 za ogrske državne železnice. Glede zadnjih dveh posojil, so pa stavili Angleži pogoje, kojih izpolnitev bo še nekaj časa trajala.
MONTECATINI.
Ameriške velefirme kemije se pogajajo z italijanskim kemičnim koncernom Montecatini o prepustitvi licenc za izdelke, ki so — tako pravijo — določeni za obrambo dežele in ki so jih morali v Italiji doslej v velikih množinah uvažati. Družba Montecatini javlja sedaj, da- proizvaja toliko tozadevnih produktov, da ne krije samo potrebe Italije, temveč, da ji je zagotovljena tudi velika izvozna možnost.
ANTITRUSTNI ZAKONI V AMERIKI.
Washingtonska »United Press« piše: Mednarodne kartelne tendence v najvažnejših industrijah Evrope bodo po mnenju ameriških industrijskih krogov imele to posledico, da bo morala Amerika revidirati one antitrustne zakone, ki so dovedli pred 30 leti do razbitja tmsta Standard Oil; to bo potrebno v svrho uspešne obrambe proti evropski konkurenci. Vlada je napram tem problemom zaenkrat še zelo rezervirana, kakor je to pač »mera j pred volitvami. 0 Hooverju, ki ima največ upanja na Co-olidgeovo nasledništvo, se pa ve, da smatra antitrustne zakone za zastarele in da zagovarja njih spremembo. Ko je vodil pred dvema letoma boj proti angleškemu monopolu surovega gumija, je zavaroval že združitev ameriških odjemalcev za kavčuk in druge surovine, kot kalij, cin itd., v katerih ima inozemstvo (z ameriškega stališča) monopol.
Ljubljanska borza.
Tečaj ‘21. novembra 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba D>n
DEVIZB: Barlin IM		13'65	1358
Curih 100 fr.		1094-—	1097-—
	8-—	8-03
	276-6	277-3
M«w7*rk 1 dolar .... Trut 100 lir		56-65 31 »7-7	66-86 309-7
mija napraviti primerne medsebojne dogovore. Odbor sklene, da bo zadevo ponovno vzel v pretres in na prihodnjem občnem zboru predložil nov sklep v drugi obliki.
Nadalje je g. načelnik poročal o po-leku seje Irg. dobrodelnega društva »Pomoč«, ki se je vršila dne 14. 1. m. Iz poročila je razvidno, da šteje društvo že precejšnje število članov. Izza časa ustanovitve tega društva je zaznamovali samo eden smrtni slučaj in se je posmrtnina v polnem iznosu dedičem izplačala. Prosi navzoče, da po svojih močeh delujejo v prospeh tega društva.
Nadalje je odbor razpravljal o pomočniškem zboru, kakor tudi o intervencijah, ki jih je podvzel g. načelnik pri meslnem magistratu glede predlogov gremija za znižanje dosedanjih občinskih davščin.
Obširna debata se je razvila glede zastopstva pridobitnih krogov v občinskem svetu in se je tozadevno sklenilo, da se podvzamejo potrebni koraki, da pride v zastopstvo mestne občine večje število zastopnikov gospodarskih krogov.
Nato je podal gremijalni tajnik g. š m u c obširno in izčrpno poročilo o stanju gremijalnega šolstva, na podlagi katerega se je razvila živahna debata. Sklenilo se je, da se pripravijo posebni predlogi za občni zbor. Jugoslovanskemu klubu, v roke predsednika g. dr. Korošca, in narodnemu poslancu g. dr.
Kramerju se je poslal prepis spomenice, katera se je predložila ministru trgovine in industrije. V spomenici je gremijalno načelstvo obširno predočilo g. ministru obupen položaj trgovskega šolstva v Sloveniji ter zaprosilo za izdatno podporo.
Nadalje je poročal gremijalni tajnik o taksni dolžnosti reklamnih napisov, o inozemskih trgovskih potnikih, o centralizaciji drž. železnic, o nakladalnem in razkladalnem roku in o trgovinski pogodbi z Avstrijo. — Konečno je podal tajnik natančno statistiko o gibanju trgovskih obratov v času od 28. septembra do 18. novembra. Iz statistike raz-vidimo, da je bilo vkljub občutni gospodarski krizi, ki še vedn® vlada v našem poslovnem svetu, 19 novih prijav in le pičlo število odjav.
Pri slučajnostih se je prebralo zahvalno pismo ministru saobračaja g. Milosavljeviču, ing. Klodiču in ing. Ognja-nu Kuzmanoviču, pomočniku ministra prometa, v zadevi direktne železniške zveze Slovenije s Kvarnerom in Dalmacijo.
Nadalje se je imenovalo 6 članov v komisijo za odmero točilne takse. Konečno so se rešile še nekatpre prošnje za spregled dokaza usposobljenosti in druge vloge administrativnega značaja. S tem je bil dnevni red izčrpan in načelnik g. Ivan Gregorc je zaključil sejo z zahvalo navzočim za številno udeležbo.
NAZADOVANJE KOVINSKE PRODUK CIJE V AMERIKI.
Produkcija železa in jekla Zedinjenih držav se je v tekočem letu izredno neugodno oblikovala. V prvem četrtletju je zaostala produkcija surovegh železa za lanskim letom za {-6%, v avgustu za 7*9%, v septembru že za 11'5%, v oktobru pa za 16-5%. Pri jeklu je nazadovanje še večje in je doseglo na primer v oktobru 20 odstotkov.
Iz širše seje aremlja trgovcev v Ljubljani.
V	petek dne 18. 1. m. se je vršila ob polnoštevilni udeležbi članov širša seja ljubljanskega Gremija trgovcev, kateri je predsedoval velelržec g. Ivan Gregorc.
Iz poročila, ki ga je podal g. Gregorc o sestanku ljubljanskih trgovcev glede odpiranja in zapiranja trgovskih obratov, ki se je vršil v Unionu dne
8.	novembra 1. 1., posnemamo, da so se vsi predstavniki posameznih sekcij, ki so včlanjene v Gremiju, odločno izjavili^ da vsprito teikih uospodarskitv prilik, kr so nastale v kupCilsRem prometu,-
o	skrajšanju dosedaj običajnega delovnega časa ne more biti govora. Na sestanku se je povdarjalo, da bo vsako skrajšanje delo\£nega časa danes, ko se bori trgovstvo za obstanek in ko pre-: življa naša trgovina občutno krizo, spričo visokih in trajno rastočih davkov ter drugih režijskih stroškov, imelo najtežje posledice tako za trgovino, kakor za narodno gospodarstvo sploh. V prvi vrsti se morajo upoštevati interesi in potrebe konsumenla in ne samo zahteve trgovca in nastavljenca, ker se kon-sumenti ne morejo založiti s potrebščinami medtem, ko so na delu ali v službi. Glede odpiranja in zapiranja trgovin j« gremij vedno stal na stališču, da naj uredba določa samo čas odpiranja in čas zapiranja. V teh mejah naj bi pa imel gremij po odobritvi obrtne oblasti in pritrditve zbornice pravico, določiti po gospodarskih potrebah kraja točnej-ši čas odpiranja in zapiranja, kakor tudi čas opoldanskega počitka. Ker se je gremij trgovcev za ljubljansko okolico v dobrem razumevanju stvarnega položaja pridružil sklepu ljubljanskega gremija z ozirom na nekatere kraje, ki spadajo pod njegovo področje in pod nadzorstvo ljubljanske policije, je upati, da bo to vprašanje končnoveljavno po-voljno rešeno za vse interesente. Nadalje se omenja, da so se vsi na sestanku navzoči izjavili za to, da se to vprašanje sporazumno reši med ministrstvom za socijalno politiko in ministrstvom trgovine in industrije, kakor tudi, da se izda enotna uredba za odpiranje in zapiranje trgovin za celo državo in ne samo za Ljubljano.
Nadalje poroča g! načelnik o rešitvi priziva na velikega župana proti odloku obrtne oblasti, ki je sklep občnega zbora gremija z dne 29. marca t. 1. v zadevi dajanja daril društvom ali korporacijam razveljavila. G. veliki župan navaja v svojem odloku, da se v okviru gremija ne morejo izdajati prepovedi, kot jo vsebuje razveljavljen sklep. Ako pa smatrajo trgovci za potrebno in umestno, da se omeji nabiranje po trgovskih lokalih s strani društev in korporacij, bi mogli v ta namen izven gre
Ali še še upošteva prvotno provzročena, pa pred sklepom pogodbe le deloma pojasnjena zmota, ki bi Jo bil mogel pa v zmoto zavedeni si sam točno pojasniti?
Sodne odločbe. •
Pri sklepanju družabne pogodbe je slo za to, kako bodi deležen tretji družabnik (tožnik) onega dobička, ki sta ga napravila prva dva družabnika (toženca) v dobi poldrugega leta pred tem dnem. Toženca sta bila namreč dogovorila že pred poldrugim letom, da vzameta tožnika v svoje podjetje za družabnika po eni polovici, sta se
pa skesalft' in ga nista hotela pripu-
stVti v družbo, tako da si je tožnik moral izvojevati sprejem v družbo s tožbo. V tem času, do pravnomočnosti sodbe sta s podjetjem gospodarila izključno le toženca.
Iz naslova svojega deleža pri tem dobičku zahteva tožnik z novo tožbo od tožencev plačilo zneska 1,000.000 .dinarjev. Trdi, da je pozval ob zgoraj omenjenem sklepanju pogodbe toženca, naj mu predložita knjige in bilance in mu na ta način docela natančno izkažeta, koliko je iznašal dobiček v oni poslovni dobi. Toženca sta predložila knjige in bilance, po katerih je bilo tega dobička 500.000 Din. Tožniku se je zdela ta številka nekoliko nizka, ker je vedel, da so imela taka podjetja tedaj ugodno konjunkturo. Zato je ponovno vprašal toženca, ali so predložene knjige in bilance resnične, pa sta mu toženca opetovano zatrdila, da so bilance docela natančne in da v njih nič ni ne skritega, ne zatajenega. Tožitelj je tem opetova-nim zatrdilom verjel, pa so se na tej podstavi potem sporazumeli za njegov delež na tem dobičku z neko ugodnostjo, ki sta jo dala toženca novi družbi. Pozneje se je pa pokazalo, da sta imela toženca zatajeno blago in zatajene dobičke v posebni skrivni knjigi, tako da je bilo zatajenega mu dobička kar 2,000.000 Din. Če bi bil on vedel, da je dobička bilo toliko, bi bil seveda zahteval svoj del^ž v tej ali drugi obliki. Ne gre torej trditi, da se je pravnoveljavno odpovedal temu* deležu, ker sta ga toženca namerno pripravila v zmoto (§ 872 o. d. z.).
Toženca oporekata, da bi bilo pr vega dobička res toliko, kobkor g navaja tožnik, odrekata pa t9^uku 12 raznih razlogov pravico do dela tega dobička, ki ga mu sploh nista bila dolžna izkazovati, trdita, da je tožnik pristal na to, da se prične družabno razmerje šele z dnem, ko se je sklenila ta družabna pogodba, ne pa že poldrugo leto prej in se je tožnik dobičku iz te predhodne dobe glede na druge ugodnosti družabne pogodbe sploh odpovedal. —
Pravdno sodišče je zavrnilo tož-beni zahtelfek. — Temelj njegov je trditev, da sta toženca ob napominja-nem dogovoru namenoma pripravila tožnika v zmoto glede dobička za ono predhodno dobo poldrugega leta. Ta trditev se pa ni dokazala. V teku pogajanj je vsaka stran skušala izkoristiti vse kolikor le mogoče v svoj prilog; seveda je pa morala vsaka stranka nekaj popustiti, da se doseže sporazum. Ker sta toženca dala nekaj koncesij tožniku, je od svojih prvot-nik zahtev moral tudi tožnik popustiti. Zlasti velja to glede spornega dobička, kar je po priči N. imelo svoj razlog zlasti v ugovoru tožencev, da tožniku ta dobiček ne gre, ker svojega družabnega deleža dotlej še ni bil vplačal. Ta ugovor se je tožniku brez dvoma zdel tako tehten, da ga je v zvezi z drugimi odstopki tožencev dovedel do tega, da je opustil zahtevati delež na spornem dobičku. Ni ga pa do tega dovedla zmota o pravem znesku tega dobička, ki bi jo bila zakrivila toženca. Tožnik je dobro izveden v stroki podjetja, v katero je vstopil, ker ima sam tako podjetje v istem kraju, so mu znane krajevne razmere in je vsaj prilično mogel oceniti doseženi dobiček, zlasti ko je že med to predhodno dobo imel interes, da se zanima za ono podjetje še posebej. Ni torej mnogo verjetno, da bi bilo sploh mogoče spraviti ga v tako zmoto, kakor jo zatrjuje. Po pričah je nadalje dognano, da je tožniku bilo znano, da dobiček, razviden iz knjig, namenjenih za javnost, ni resničen, ampak da je dejanski doseženi dobiček mnogo višji. Kljub temu pa je opustil zahtevo, da je deležen spornega dobička. Res sta se sklicevala toženca pričetkom pogajanj na knjige, namenjene za javnost, toda med pogajanji sta priznala, da te knjige niso resnične, in sta predložila tožniku druge, tajne knjige, ki izkazujejo drug in znatno višji dobiček. Tožnik pa je opustil zahtevo po deležu tega dobička, dasi je pravi njegov znesek vsaj prilično poznal in so mu bila na razpolago vsa sredstva, da ga do Par® * ”0 ozene še pred sklepom pogodbe. I ega se je tožnik zavedel, kar kaze njegova izjava nasproti neki priči, da je to zanj bila velika žrtev. Kaj takega bi ne bil mogel reči, če bi bil vedel samo za dobiček, ki sta ga toženca zatrjevala na podstavi nepravih knjig, ker je dobil za ta dobiček tožnik popolno nadomestilo v drugih ugodnostih. Tožnikove zmote, ki bi bila provzročila nje-
gov pristanek, naj se družabno razmerje prične šele s tistim dnem ne-glede na dobiček iz prejšnje dobe, torej ni bilo, še manj pa je dokazano, da bi bila privedla tožnika v to zmoto toženca.
Prizivno sodišče je prvo sodbo potrdilo. — Ne da se sicer reči, da je bil tožniku pravi dobiček iz te dobe znan in mu moral biti znan. Razlogi, ki jih prva sodba za to navaja, niso Prepričevalni. Tožniku so mogle^ biti znane kvečjemu le vnanjosti in še te ne po vsej meri; ne trdi se pa nič takega, kar bi dalo trdno sklepati na to (§ 863 obč. drž. zak.), da je bilo tožniku znano pravo stanje podjetja in zlasti pravi znesek dobička za sporno dobo. Sama po sebi je torej bila dana možnost, da se tožnik zavede v zmoto. Po podatkih dokazovanja je tudi nedvomno, da sta toženca vsekakor vsaj uvodoma skušala ga zavesti v zmoto s tem, da je pokazal njih knjigovodja tožniku najprej bilanco, ki ni ustrezala resničnemu stanju. Toda dognano je tudi, da je tožnik spoznal, da ta bilanca ne more biti prava in da je nato knjigovodja priznal, da je v bilanci izkazani dobiček prikrojen v druge namene, v resnici pa da je dokaj večji in razviden iz poslovnih knjig, ki jih je tožniku tudi pokazal. Od tega trenutka dalje pa se sploh ne da več govoriti o zmoti, ali pa gotovo vsaj ne o zmoti, ki bi je bila toženca še kriva. Tožniku je bilo po resnici pojasnjeno, da je pravi dobiček dokaj višji; Še preden je sklenil pogodbo, eo mu bila na razpolago vsa sredstva, da pravi dobiček do pare točno dože-ne. S tem je prenehalo vsako vplivanje tožencev na tožnikovo pogodbeno voljo, s tem pa tudi prenehala vsaka njuna odgovornost nasproti tožniku, ki je bila dotlej utemeljena, bodisi po § 870 ali tudi le po § 871, 875 obč. drž. zak. Tožnik si mora odslej pripisati j6 ,8,®meinu sebi, če ni doznal onega dobička, ki ga v svoji tožbi zatrjuje.
rez pomena je njegov prigovor, da natančni pregled pravih knjig tako hitro ni bil možen, ko pa niti ne trdi, da se je morala pogodba skleniti še isti dan, da je torej primerna uporaba na razpolago danih sredstev bila izključena. — Prav za prav od tega trenutka dalje sploh ni več zmote na tožnikovi strani, ker si odslej dalje in to Po lastni kr-ivdi, sploh ni predstavljal nič konkretnega; zadovoljil sc je z mislijo, da je pravi dobiček dokaj, znatno višji. Ker je opustil natančno ugotovitev pravega dobička in odslej v tem pogledu ni ukrenil ničesar, je 8 tem jasno razodel, da mu do te točke ni več stalo in da pri svojem nadaljnjem ukrepanju sam več ne upošteva večjega ali manjšega zneska dobička. S tem je pa tožbi izpodbil njen pravni temelj in je prizivu treba odreči uspeh.
Revizijsko sodišče je razveljavilo obe sodbi in vrnilo pravno stvar prvemu sodišču, da ponovno’ razpravlja in sodi. — Ugotovljeno je, da sta skuhala toženca pri pogajanju vsekakor V3aj uvodoma po svojem knjigovodju zavesti tožnika v zmoto s tem, da mu le knjigovodja pokazal najprej bilan-co> ki ni ustrezala resničnemu stanju, da pa je tožnik spoznal, da ta bilanoa ne more biti prava in da je nato knjigovodja priznal, da je v bilanci izkazani dobiček prikrojen za druge namene, v resnici pa da je dokaj večji in razviden iz poslovnih knjig, ki jih te nato prinesel in pokazal tožitelju.
0	teh ugotovitvah sta torej toženca Nameravala zavesti tožnika v zmoto m mu v izvedbi te namere predložila druge namene prikrojeno bilanco in mu dala šele po tožnikovem ugovoru pojasnilo, da je dobiček dokaj večji. Nista pa povedala točno, kolikšen je dobiček, kakor tudi prva sod-?a nima ugotovitve, koliko sta toženca *?Početka navedla, da iznaša dobiček.
sklepa prva sodba na podstavi teh ugotovitev, da se o zmoti sploh ne da govoriti, a prizivna sodba, da se od toga pojasnila dalje ne da več govo-
»u o zmoti in da si je tožnik sam kriv,
. ,ni dognal pravega dobička, je ta sKjep prenagijen. Kajti, da toženca nista docela razjasnila položaja, nič ne spreminja to, da so bila tožniku na razpolago sredstva, da dožene pravi
dobiček, ko sodbi sami ugotavljata, da mu pravo stanje ni bilo znano. Slej ko prej je ostala baza kalkulaciji tožitelju glede dobička prvotno po tožencih zatrjevani znesek, le dokaj večji od tega naj bi bil dejanski doseženi dobiček. Da-li je bila tožitelje-va volja, ko se je dogovoril s tožencema glede tega dobička, prosta ali pa še vedno pod vplivom po tožencih nameravane zmote, je mogoče ugotoviti zanesljivo šele, ko se dožene razlika med izpočetka zatrjevanim in v /esnici doseženim dobičkom. Šele, ko se bode dognala ta vsota,- bo mogoče napraviti sklep, da-li je mogel toži-telj ob pojasnilih, ki jih je prejel od tožencev, računiti s tolikim dobičkom, ali pa je sklepajoč pogodbo ravnal v zmoti, provzročeni in ne povsem priznani po tožencih. Treba je torej razpravo že na prvi stopnji popolniti in potem na novo razsoditi. R. St.
šestdesetletnica železo-betona.
(K. Tiefengruber.)
Kot stavbeni materijal je železobe-ton šele 40 let znan, smatrati ga je torej za najmlajšo stavbeno gradivo; kajti šele 20 let po njegovi izumitvi so začeli polagoma stavbeniki in arhitekti posegati po železobetonu. Kakor vsaki iznajdbi so tudi temu gradbenemu pripomočku ovirali razni premisleki strokovnjakov pot do uveljavljenja.
Na prav nenavaden način se je leta 1867 posrečila iznajdba železobetona in sicer jo ni pripisovati kakemu sve-doku stavbene stroke, inženerju ali arhitektu, ampak priprost vrtnar brez vseh’tehničnih študij je prišel čudovitim lastnostim na sled, ki so povzročile pravcati preobrat v celi gradbeni stroki.
Josip Monier je ime dotičnemu vrtnarju in je tudi zgodovina njegove iznajdbe dokaj priprosta: mož je popravljal svoje orodje in pripomočke svoje obrti. Največ preglavic so mu delale lesene posode, v katerih je vzgajal razne rastline. Vlažna zemlja je les kmalu z gnilobo prepojila, po suši pa so posode razpokale in razpadle. Monier je skušal lesene zaboje nadomestiti z lonci iz gline iri cementa, ampak te posode so se kmalu pokvarile ter bile v te namene sploh neporabne. Napravil si je iz močne železne žice ogrodje cvetličnega lonca ter ga prevlekel z mešavino cementa, vode in peska, uspeh je bil iznenadljiv. Lonci so brezhibno držali vodo, posoda pa je bila izredno močna ter je celo v nenavadno velikih oblikah izvrstno prenašala precejšnjo težino vsebine.
Iznajdba je sicer ostala začetkoma omejena na cvetlične lonce, ampak zanimanje za to novo tvorino je oživelo. Leta 1887 se je pojavil problem večje predmete s pomočjo Monierovega sistema sestaviti, če se od teh zahteva poseben upor proti težni obremenitvi. Poskusi so se sijajno obnesli, graditvi
v	železobetonu se je odprla zmagoslavna bodočnost.
Način železobetonske graditve je ostal v bistvu neizpremenjen: Ogrodje iz železnih palic se zveže z zidovjem iz cementa peska in gramoza. Za izdelavo gotove oblike se napravi leseni obitek, kamor se vlije mešanica, ki kmalu okameni.
Razmeroma poceni izdelava dopušča raznovrstno uporabo železobetona.
Začetkoma so se gradile samo posamezne stene, stopnice, stropi in stebri iz betona; pozneje pa kar cela poslopja in tovarniški objekti. Posebno . uspešno se je obnesla betonska grad-ba v vodi in vlagi; osobito nenadomestljiv je postal ta materijal pri zgradbi pristaniških naprav in pri jezovih.
Ko so poskusi dokazali, da ima beton v gotovi meri tudi nekaj prožnosti, ae je ta materijal pritegnil tudi k zgraditvi mostov in viaduktov, od teh je najmogočnejši na železniški progi Chur—Arosa v Švici.
Niso še vse porabne prilike železo-betona izčrpane, napredek v tehniki nam utegne prinesti v tem oziru še marsikaj novega. Vsi ti novi izumi in tehnične izpopolnitve pa temeljijo na sistemu Moniera, priprostega vrtnarja.
Trgovina.
Konkurz je razglašen o imovini Ivana Jelerja, trgovca v Sevnici. Prvi zbor upnikov 9. decembra, oglasitveni rok do 1. januarja, ugotovitveni narok 12. januarja, in o imovini Josipa Vokača, trgovca v Celju, registriranega pod firmo J. Vokač, ljubljanski magacin v Celju. Prvi zbor upnikov 12. decembra, oglasitveni rok do 10. januarja, ugotovitveni narok 23. januarja.
Industrija.
Stroji za manjšo tekstilno tovarno na prodaj. Pred časom se je ustanovilo v Novi Pazovi s pomočjo češkega in našega kapitala manjše podjetje za izdelovanje sukna. Vsled pomanjkanja kapitala se je moral obrat ustaviti. Stroji so v najboljšem stanju in na prodaj. Interesenti se naj obrnejo na naslov: Vincenc Hait — Nova Pazova.
Denarstvo.
Avstrijski državni dolg. Tekom proračunske debate v avstrijskem parlamentu se je povedalo tudi, da znaša skupni avstrijski državni dolg 2544'9 milijonov šilingov. Za obresti in amortizacijo bo zahtevalo leto 1928 151,800.000 šilingov, za 2,800.000 šilingov več kot leto 1927. Poudarjali so, da pride na vsakega avstrijskega prebivalca 283 šilingov državnega dolga, torej ca 2264 dinarjev.
Angleška in ameriška konkurenca na mednarodnem posojilnem trgft. — Pred kratkim je podal Th. W. Lamont, delničar banke I. P. Morgan and Co., izjavo o posojanju kreditov Japonski, in je povzročila ta izjava veliko nezadovoljnost v londonskih bančnih krogih. Lamont je bil na Japonskem, in sicer prav getovo v svrho oddaje posojil; dejal je, da ni treba, da bi bili oni vrednostni papirji, ki so angleškemu nalagatelju dobrodošli, v isti meri dobrodošli tudi ameriškemu ijalagatelju. Nato so dejali londonski bankirji, da je New York financiral veliko posojil, ki jih je londonski trg odklonil. Lamot je zopet dejal, da spominja ta odgovor angleških bankirjev na clogodbo o kislem grozdju in da londonski trg tudi pri najboljši volji ne more prebaviti večjega števila inozemskih posojil. Tako so si tudi anglosaški bratje lepo v laseh.
RAZNO.
Trgovski koledar za 1. 1928 je izšel. Je to zelo lično v platno vezana knjižica, ki jo je uredil g. Franc Zelenik, založilo pa je koledar Trgovsko društvo Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. Stane koledar s poštnino vred Din 15-— za izvod. — Kakor druga leta, je tudi letos vsebina koledarja zelo pestra in poučna. Za detajlno trgovino je priobčeno praktično knjigovodstvo, za splošno uporabo pa: Lestvica za dohodnino, Davek na službene prejemke privatnih' nameščencev, računanje obresti in dobička. Kako. se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad, Razmerje med živo težo in težo zaklane živine, Maksimalne tarife izvoščkov v Ljubljani in Mariboru, Poštne pristojbine, Kolkovine itd. Poleg tega obsega koledar obširno razpravo o »Pomenu in vlogi trgovca v narodnem gospodarstvu«. Koledar je splošne važnosti, posebno pa ga priporočamo trgovcem in trgovskim nameščencem. Naročila na »Trgovsko društvo »Merkur«, Ljubljana.
Padanje rojstev in padanje smrti v Nemčiji. Zadnja leta se, upoštevajoč statistiko čuti precejšnje padanje rojstev v Nemčiji. Hkratu pa padajo tudi smrti. Leta 1926 je bilo v Nemčiji 1,267.689 rojstev. Leta 1925 pa jih je bilo 1,336.327. Torej je število padlo v enem letu za 68.634, oziroma leta 1926 se je rodilo na vsakih 1000 prebivalcev 19'5; leta 1925 pa na vsakih 1000 prebivalcev 20-7 oseb, a leta 1913 pa 26 9 na vsakih 1000. — Leta 1926 je umrlo v Nemčiji 776.323 oseb, dočim v letu 1925 784.976 ali na vsakih 1000: leta 1926 117, leta 1925 pa 1T9. Leta 1913 pa 14-8. — Iz tega je razvidno, da se pravzaprav razmerje sko-ro nič ne spremeni. Rojstva nadkriljujejo smrti, in sicer za leto 1926 za 491.366, za leto 1925 pa za 547.808.
Velesejm v Smirni. Trgovska in obrtna zbornica v Smirni je priobčila zaključke septemberskega velesejma. Raz-stavnikov je bilo 336, med njimi 195 turških tvrdk, 71 turških trgovskih in obrtnih zbornic itd., 27 nemških tvrdk, 21 poljskih, 17 ruskih, 5 ameriških, 4 angleške tvrdke, 3 francoske, 3 italijanske in 2 švicarski. 50.000 so prodali vstopnic,
30.000	je bilo pa povabljenih posetnikov.
Za osnovanje tovarne za gumi se iščejo interesenti. Strokovnjak za izdelovanje gumija bi želel osnovati v naši drža-
vi	podjetje, ki bi se pečalo z izdelovanjem gumija. Stroje bi dobavila neka nemška tvrdka proti prevzemu nekaterih deležev družbe, ki se bi morala v te svrhe osnovati. Za prometni kapital, ko-jega ni treba veliko, bi morali skrbeti interesenti. Interesenti se naj obrnejo za podrobnejše informacije na upravo «Tr-govskega lista«.
Borza dela v Mariboru. Od 13. do 19. t. m. je pri Borzi dela v Mariboru iskalo dela 120 oseb in sicer 84 moških in 36 žensk; prostih mest je bilo 52, delo je dobilo 49 oseb in sicer 28 moških in 21 ženskih oseb; odpadlo jih je 30, odpotovalo pa 24. Od 1. januarja do 19. novembra pa je dela iskalo 5012 moških in 2707 žensk, tedaj 7719 oseb, prostih mest je bilo 4489, delo je dobilo 2962 oseb in sicer 1647 moških in 1315 žensk; odpadlo jih je 1827, odpotovalo pa 1364.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo:
3 hlapci, 4 mesarji, 1 kolar, 3 čevljarji,
1	krojač, 1 kovač, 1 soboslikar, 1 vulkanizer, več vajencev (mizarske, kleparske, pekovske, mlinarske, natakarske obrti) in tudi 5 kmečkih dekel, 5 kuharic, 5 služkinj, 2 vzgojiteljici, 1 varuška,
1	kuharica v hotel, 1 sobarica v hotel, 6 šteparic za gornje dele čevljev, 1 poslo-vodkinja s kavcijo, 1 trg. vajenka, 1 pletarska vajenka.
Soboslikar, dobra moč, dobi delo za dalj časa, plača dobra, javiti se je pri Borzi dela v Mariboru.
Mednarodna razstava v Belgiji. V LQ-tichu (Belgija) se vrši leta 1930 mednarodna razstava za veliko industrijo in za tehnične znanosti. Leta 1935 se pa vrši v Bruslju splošna in mednarodna razstava z obširnim programom.
Glavna skupščina Delavske zbornice v Mariboru. Delavska zbornica za Slovenijo je imela v nedeljo svojo plenarno sejo v Mariboru v dvorani ondotne kaznilnice. Glavno točko dnevnega reda je tvoril obračun, ki ga je položil upravni odbor o svojem delu v preteklem poslovnem letu. Po debati se je upravnemu odboru izrekel absolutorij. Izmed drugih sklepov je najvažnejši, da se je votiralo iz zborničnega gradbenega fonda, ki je dosegel 1,826.536 Din za azil v zbornični palači v Ljubljani in za javno kuhinjo, ki se bo nahajala v tej palači, 300.000 dinarjev. Nadalje se je votiralo za poslopje zbornice v Celju 450.000 Din, dočim se že določeni fond v Mariboru zviša od
500.000	Din na 1,000.000 Din. V glavnem fondu ostane še 76.000 Din. Sklenila se je tudi sprememba volilnega reda za zbornico. Uvedejo se osebne volitve; pismene ostanejo samo kjer delavstvo ni kompaktno naseljeno. Delegat g. Juvan je protesstiral proti importiranju tujih delavcev. Po skupščini se je vršil obed, ki ga je priredila-v čast delegatom mestna občina mariborska.
Po svvetu. Ameriška vlada je predlagala jugoslovanski vladi sklep trgovske .pogodbe med obema državama. — V svrho sanacije francoskega poljedelstva bodo predlagali vladi zvišanje uvozne carine na žito in živino. — V bolgarskih Rodopih so odkrili zelo bogata nahajališča svinca in srebra. Pozvaji so berlinskega strokovnjaka prof. Harborfa, da najdišča preišče. — Beremo, da bo Grška v kratkem prenehala s plačevanjem obresti svojih dolgov v inozemstvu. Vzrok je ia, da ni mogla dobiti novih posojil, dovoljenih ji pod egido Zveze narodov, in pa da je v državnem proračunu izkazan deficit. — Papirnica »Letea« v Bukarešti je zvišala delniško glavnico za 48 milijonov lejev. — V. Bukarešti so ustanovili novo banko, Deželno Hipotečno banko; pečala se bo s financiranjem industrije; delniška glavnica zaenkrat 20 milijonov lejev. —
V	Bukarešti bodo zgradili dvonadstropno garažo za avtomobile; delniška glavnica družbe »Cyclop Garaj«, ki bo gradila/znaša 16 milijonov lejev. — Ce-
Medicinami Cognac, JaJCnl-Cotjnoc, Rum, )omalka-Rum, Pelinkovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Brinjevec, Vermut>vino, Malinovec ln neoslajenl Malinov iok (Succui), Bumoiol ln Špirit, v najbolfll -	- kakovosti In po naJnlSJl cent prlporoCa -	-
„ALKO"
družba z o. z. LJUBLJANA, Koiizej.
Kreditni zavod za trgovino in industriio
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana :-t w Tttato« itmr.t 2040, 2457, 2548; Intar urban: 2706, 2806
Ptttne« International Banking Code Obrestovani« vlog, nakup in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroiila,
predujmi in krediti vsake vrste, es
nakazila
in Inozemstvo, safedeposlti itd.
menk
kompt
Inkaso
ter
Veletrgovina |
v Ljubljani
Ipecmriisko
blago
rvmovrstno Sgan)e, ■oko ln deietne pri. delke. • Raznovrntno
rudninsko vodo.
Lattna pralarna za kavo In mlin za dliava a električnim obratom. Ceniki na raspolaflol
tovarna	W
vinskega kisa, d.zo,L, Ljubljana
nudi
naifineiii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in higijeniino naimoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
VELETRGOVINA kolonijalne In Špecerijske robe
IVAN JE1ACIN
LJUB1|XNA
Zaloga sveie pražena kava, mle«H dišav In rudninske voda.
Tolna In solidna postreSbe I
Zahtevajte ceniki
TRG.- IND. D. D.
Se prlporoCa za broiure, cenika,
MEDIfllD LJUBLJANA
rICKIVUVt GREGORČIČEVA 23
Uraja AlfTCN PODGORŠEK. - Za
Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MBRKURc kot izdajatelja to tiskarja: A. 8EVBR, IJublJana.
ška Eskomptna banka, češka Union-banka in banka Peček bodo ustanovile družbo za financiranje trgovine z Rusijo. Glavnica nove družbe, ki se imenuje češka finančna in induslrijska d. d., znaša 3 milijone Kč. — Ameriški državni tajnik Mellon smaira sedanji gospodarski položaj Zedinjenih držav za ugoden, čeprav je opaziti neka neenotnost. Znakov depresije v ameriškem gospodarstvu ni. — Predsednik ameriške gumijeve borze je izjavil/da se farmer-jem kavčuka za dogledni čas ni baii konkurence sintetičnega kavčuka nemške barvne industrije; preteklo bo še. dosii let, preden bo pomenil sintetični kavčuk resno konkurenco. — V Turčiji bodo odpravili monopol na sladkor in petrolej, ker sta to le navidezna monopola. — Rumuni razglašajo, da med pravicami domačih in inozemskih sledi-teljev rudnin ni nobene razlike. — Grki se glede tobačnega pridelka zelo pohvalijo; skoraj vsi tobačni trgi so prav živahni, zaloge bodo vse razprodali, cene so zadovoljive. — Tudi bolgarija bo dobila svojo Hipotečno banko; pogaja-, nja med bolgarsko vlado in med angle-škoameriškim konzorcijem so zaključena in so dovedla v vseh točkah do popolnega soglasja. Obrestna mera za hipotečni kredit je določena z'9Vi do 10 odstotki in ne bo odvisna od obrestne mere Bolgarske Narodne banke, temveč samo od obligacijskega posojila, ki ga dobi banka za svoj rezervni kapital. Država si je pridržala nakupno pravico delnic nove banke. — Mednarodni kartel cevi je sklenil s Poljsko provizorični dogovor, ki naj velja do časa končnega pristopa Poljske h kartelu. Težkoče končnega pristopa so slejkoprej v vprašanju kvote. — Pod vodstvom Alpine Monlan se vršijo na Dunaju, pogajanja o kartelu veletrgovcev z železnino; tak kartel je že obstojal, pa se je razbil. Nova skupina bo obsegala tudi nekaj tvrdk, ki jih v starem kartelu ni bilo. — Angleški državni kancelar Churchill je na nekem zborovanju povedal, da znaša neposredna zguba vsled posledic premogovnega štrajka letos. 20 do 30 milijonov funtov. Posledice štrajka pa niso ni£ drugega
kol premogovni trgi, ki‘ so jih Angleži zgubili in so si jih Nemci osvojili. —
V	rimskih borznih krogih je krožila vest, da bo lira stabilizirana na kvoli 100, torej 100 lir — 1 funt. To vest sedaj uradno dementirajo; oficiozni »Popolo d’Ita-lia« piše, da bo za nedoločen čas veljala kvota 89 do 90 in da se mora tudi tej kvoti vse italijansko gospodarstvo šele prilagoditi. Sicer pa vprašanje stabilizacije lire ni aktualno in se niso izvršile tudi še nobene predpriprave.
DOBAVA, PRODAJA,
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 29. novembra t. 1. ponudbe glede dobave tračnih žebljev in žičnikov; do 2. decembra t. 1. pa glede dobave 2 stenskih telefonskih aparatov. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega železa; do 10. decembra t. 1. pa glede dobave mizarskih desk. — Dne 6. decembra t. 1. se dobo vršila pri Direkciji državnih želzHic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave telegrafsko-telefon-skega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja. Dne 12. decembra t. 1. se bo vršila pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih ofertalna licitacija glede prodaje raznega lesa. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom -na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani, dne 15. novembra 1927. — Govedina: V mesnicah po mestu 19 Din kg; na trgu: kg govejega inesta I. vrste Din 19, TI. 15 do 17, III. 9 do 13, jezika 17 do 20, vampov 8—10, pljuč 8, jeter 17 do 19, ledic 17 do 20, možganov 17 do 20 loja 5 do 10. Teletina-: 1 kg telečjega mesa I. Din 22-50, II. Din 20-—, jeter 25 do 27-50, pljuč 19 do 20. Svinjina: 1 kg prašičjega -mesa I. Din 50, II. 20 do 23, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7-50, parkljev
6,	slanine trebušne 23, slanine ribe in sala 25, slanine mešane 24, slanine ua debelo ‘23-50, masti 28 šunke 30 do 35, prekajene-Kn mesa I. 80 do 82*50, II. 25 do 27‘5Q, pi-e-
kajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 13 do 14, kozličevine 20 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 8, II. Din 6. Klokase: 1 kg krakovskih Din 40, debrecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 do 30. Perutnina: Piščanec VeCji Din 20 do 25, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 30, raca 25 do 35 nepitana gos 70, pitana 100, domači zajec., manjši 10 do 15, večji 18 do 25. Divjačina: Divji zajec Din 40 do 60, poljska jerebica 20 do 25, gozdna jerebica 25, 1 kg srne 15 do 30 Din. Ribe: 1 kg karpa Din 25, linja 25, ščuke 28 do 30, postrvi 60, klina 15, mre-ene 15, pečenke 10. Mleko, maslo jajca, sir:
1 liter mleka Din 2’50 do 3, surovega masla 40 do 44, čajnega masla 50 do 60, masla 44, bohinjskega sira 28 do 32, sirčka 10, eno jajce 1‘50 do 2. Pijače: 1 liter starega vina Din 14 do 20, novega vina 16 do 18, čaša pivo 3, vrček piva 4 do 4‘50, 1 steklenica l'iva 5-25 do 5-50. Kruh: 1 kg belega Din 6, črnega 5, rženega 5. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk Din 8, jabolk I. 7, II. 6, III. 4 do 5, luksuznih hrušk 10, hrušk I. 8, II. 6, III. 4,
1 limona 0‘75 do 1-—, 1 kg. rožičev Din 10, fig 10, navadnega kostanja 4, kostanj* marčni 12, orehov 10, luščenih orehov 32, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 6 do; 8. Špecerinjsko blago:	1	kg	kave Portoriko
Din 64 do 72, Santos 48 do 52, Rio 36 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 72 do 80, III. 56 do 60, 1 kg kristalnega belega sladkorja 14’50, sladkorja v kockah 16-50, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 8-50, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2‘50, 1 kg morske soli 2‘50, kamene soli 3, celega popra 62, mletega 64, paprike III. vrste 28, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 12, II. 10, 1 kg pralnega luga 3’50, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 Din 5’75, št. 0 5-50, št. 1 5‘25, št. 2 5, št. 4 4-50, št. 6 4, 1 kg kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 7, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2‘50, koruzne moke 3 do 4, koruznega zdroba 3 do 4, pšeničnega zdroba 6 do 7, ajdove moke I. 9, II. 6 do 8, ržene moke 4-50 do 5. Žito: q pšenice Din 345 do 355, rži 345 do 355, ječmena 320 do 330, ovsa 365 do 395, prosa 270 do 310, nove, sušene koruze 260 do 265 ajde 290 do 310, fižola, ribm-čana 430, prepeličarja 540, graha 430 do 500, leče 700 do 900. Kurivo: q premoga Din 42, kub. meter trdih drv 150, mehkih drv 75. Krma: q sladkega sena Din 80, j^olsladkega 75, kislega 60, slame 50. Zelenjava in gobe:
1 kg glavnate solate Din 5 do 6, endivije 5 do 6, motovilca 12, poznega zelja 2 do 2‘50, rdečega zelja 4 do 5, kislega zelja 4, ohrovta
2 do 3, karfijol 12, kolerab 5, kolerab pod-zemljic 1-50 do 2, 1 kg špinače Din 10, paradižnikov 10, čebule 3 do 4, česna 8 do 9, krompirja 1 do 1‘50, repe 1, kisle repe 3,
korenja 1 do 3, peter&ilja 3, zelenjave za
Mariborski trg, dne 19. novembra 1927.
Ta dan je bil izredno dobro založen in tudi prav dobro obiskan. Slaninarjev je bilo 77 in zato se je moral trg razširiti do Vodnikovega trga, kjer se je nahajalo 35 s krompirjem* Čebulo in zeljem naloženih voz. Cene se od pretečenega tedna niso znatno spremenile, pač pa je bila pri slaninarjih konkurenca velika. Meso in slanina se je prodajala po 20 do 30 Din za kg, a opoldan pa se je slanina dobila tudi že po 15 do 17 dinarjev za kilogram. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov, med katerimi je bilo okoli 120 puranov. Cene so bile piščancem Din 15 do 32’50, ko-košem 30 do 50 Din, racam in gosem 40 do 100, puranom pa 60 do 100 Din za komad. Domačim zajcem 10 do 30 Din, divjim pa 30 do 50 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice: Cene so bile krompirju 6 do 8 Dim za mernik (714 kg), oziroma Din 1‘50 do 1-75 kg, čebuli 4 do
7,	česnu 10 do 14 Din venec, solati 0‘50 do
4 Din, karfiolu 1 do 15, ohrovtu 0'50 do 1-50, rdeči pesi 0'25 do 1 Din komad, zeleni papriki 8 do 10 Din, kislemu zelju 8 do 10, medu 25 do 35, luščenim orehom 45 d > 50 Din, surovemu maslu 36 do 44, kuhanemu 45 do 48, čajnemu 50 do 55. Jabolk je bilo
5 voz in so se prodajala po 4 do 8, hruške pa po 6 do 10 Din, grozdje 20, suhe češplje 10 do 12-50 Din, mak 18 do 20 Din kg. Cvetlic je bilo malo. Cene so jim bile po 0-25 do 6. z lonci vred 15 do 50 Din komad. Lončena in lesena roba se je prodajala po 1 do 100 Din, brezove metle 2 do 6 Din, leseni vozički po 150 do 300 Din komad, koruzna slama pa 25 do 30 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 16. t. m. je 'bilo 7 voz slame, v soboto 19. t. m. pa 15 voz sena in 6 voz slame na trgu. Cene, ki so v zadnjem času precej poskočile, so bile senu 80 do 100, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg.
Univ. prof. dr. M. Škerlj:
Pravila nai Mii dni.
Študija izredne koristi za vsakega jurista in praktičnega gospodarja.
Stane 15 Din.
Dobiva se v upravi »Trgovskega lista«.