Mlad umre, kogar gore ljubijo Dragi Davo, pišem ti zato, ker si v meni še ve- dno živ, še vedno si Davo, kakršnega smo te vsi po- znali. Davo, ki ima veliko srce in dušo, ki je dober človek. Zato to ni nekrolog, to je pogovor s teboj, ker si še vedno z nami. Nisem te izgubil, ker še vedno lahko govorim s teboj, kadar te potrebujem. Kakor sva se pogovarjala na najinih odpravah. Zdaj mi je žal, da ti v zadnjem času nisem prišel večkrat napro- ti; tolikokrat si mi rekel, naj te obiščem na Jezerskem. Odlašal sem in odlagal, zdaj je prepozno, časa za na- zaj ni mogoče ujeti. Zapravil sem nekaj velikega, če- sar bi se vedno spominjal: dneva, ki bi ga spet preži- vel z Davom. Saj sem te spoznal že takrat, ko sem prebral tvojo knjigo Alpinizem, samoljubje, ljubezen. Tako drob- na knjižica in tako lepo napisana: pošteno, prisrčno, preprosto, bogato. Brez samohvale. T ak si bil tudi po- zneje, vse svoje življenje. Vedno si bil miren, odkrit in pošten, tudi nasmejan. In močan, izžareval si ob- čutek varnosti. Kadar sem šel s teboj na hrib, sem ve- del: z Davom grem lahko kamor koli, med neznane strmine, med ledeniške razpoke, v meglo in vihar, pa vem, da se bom vrnil, da me bo pripeljal nazaj, ker Davu se ne more nič zgoditi. Spominjam se, kako sva sedela na skalah v baznem taboru pod Daulagirijem, nikjer ni bilo tako slabega baznega tabora, kot je bil ta, vse v strmini, povsod led in ostre skale, da ne moreš niti sesti nanje, nič ravnine, vse razmetano, morali smo kopati, da smo napravili nekaj prostora za šotore, bilo je brez vetra, in sva se pogovarjala, izbiral si besede in stavke, da bi povedal lepo in odkrito. Pripovedoval si mi o svojem življenju in jaz sem ti govoril o svojem, pod zgornjo ustnico si si potisnil ščepec tobaka in rekel: "Človek mora imeti v življenju vse pošlihtano." In dodal, da tega nimaš. Pri- znal sem ti, da sva glede tega na istem. Pogovarjala sva se tudi o smrti. T o so bile zgodbe o zadnjih trenutkih in dnevih prijateljev, katerih življenja so ugasnila na himalajskih vrhovih. Takrat sem napisal v svoj dnev- nik: "Rad imam Dava. Tako nenavadno si prizadeva za vse, tako miren je in pred seboj ima vedno jasen in velik cilj. In zna se tudi smejati." Posodil sem ti kaseto s Cankarjevimi Hlapci. Ko si se odpravljal iz baze proti vrhu Davle, si mi kaseto vrnil in napisal pisemce, ki si ga pustil v mojem šo- toru: "Damijan, Boglonaj za Hlapce in, prosim, bodi v molitvi z nami v gori." Toda usoda ti takrat ni na- menila smučanja z vrha. Poklical si me z gore in bil si zaskrbljen, češ da ti srce neenakomerno razbija, da čutiš mravljince v levi roki in da te tišči v prsnem Brata Karničar po smučanju z Anapurne v taboru ena Arhiv Drejca Karničarja Dr. Damijan Meško v baznem taboru pod Anapurno oskrbuje Drejca Karničarja po spustu z vrha gore. Arhiv Damijana Meška 14 košu. Tudi to si mi rekel, da te je strah, da boš tam čisto sam umrl. Potolažil sem te, da ne bodi zaskr- bljen, da sem imel tudi sam že podobne aritmije, da za zdaj miruj in stvar se bo popravila. "Dva dni bom počival, potem se bom odločil. Tudi če se odpovem vrhu." Naslednji dan si prismučal v bazo, pozno po- poldne. Imel si udrte oči, pritisk in pulz sta bila že v redu, aritmija je izzvenela. Bil si zaskrbljen, to ni bil več stari Davorin, "strong man" odprave. Po večerji si takoj vstal in rekel samo: "Lahko noč." Pozneje sem te obiskal v šotoru, ležal si z rokami pod glavo in gle- dal v strop. Čez dva dni si se odločil in odšel v dolino. Sam. In domov, na Jezersko. Potem je bila Anapurna. Davo je bil tam z bratom Drejcem. Bila je še temna noč in tudi lune ni bilo, ko sta se odpravila proti vrhu. Dali smo si roke in dve drobni lučci sta se oddaljevali od tabora proti robu morene. Videli smo, kako je nad moreno lebdela sve- tloba prve čelne svetilke, ki se je rahlo premikala, nato je zdrsela še druga. Začel se je vzpon proti vrhu. Tri dni zatem sta bila že tik pod njim. Tabor štiri sta za- pustila ob enajstih ponoči, ob dveh zjutraj je Davo še poklical v bazo "bara saba" Toneta Škarjo in ga vpra- šal, kje je pot pod kuloarjem, ali je treba zaviti desno ali nadaljujeta naravnost. T one ga je usmeril in nada- ljevala sta vzpon. Ob 8.30, takrat sva s Tonetom le- zla proti enojki, bila sva v snežni strmini, je Davo spet poklical: "Na vrhu sva!" To je bil naš zadnji doseženi osemtisočak. T one je klečal v snegu v strmini – glavo je tiščal med skale – in je zahlipal. Takšen klen mož, "bara sab", odločen, resen, močan – in ga je zlomilo. Za trenutek. Med tem sta Davo in Drejc že smučala z vrha. Z daljnogledom sem ujel dve drobni piki, ki sta drseli in zavijali po strmini tik pod vrhom. Kakšen prizor! To sta Davo in Drejc! Ob treh popoldne sta prismučala do enojke, tu sva ju pričakala s Tonetom. Odprli smo konzervo s kompotom, ki sem jo prinesel za to slavje in za nagrado prav zanju. Ob petih popol- dne je tabor nenadoma zagrnila gosta megla in Davo in Drejc sta odsmučala do baznega tabora. Zdaj se je začela drama, ker so Drejcu zmrznili prsti na obeh nogah. Ni mogel hoditi. Bilo je presunljivo, kako je Davo nosil svojega brata vsak dan na hrbtu od šotora do plahte, kjer je bila jedilnica. Za zajtrk, kosi- lo, večerjo. T udi na stranišče, ki je bilo od baze neko- liko oddaljeno. Potem je bil Everest. Smučanje z Everesta na severni, tibetanski strani. Davo je prinesel smuči že do višine 8200 metrov in mi, ki smo ga spremljali, smo bili ta- krat na Severnem sedlu, 7200 m. Vreme se je slabšalo, razdivjal se je vihar, to je bil dan, ko je na Everestu iz- gubilo življenje enajst alpinistov. Davo je tam snel ro- kavice, ker je želel pritrditi smuči na steno, da bodo pripravljene za ponovni poskus, ko se bo vreme iz- boljšalo. Nekaj minut brez rokavic je bilo dovolj, da so mu pomrznili prsti. Močno je snežilo, snežinke so se vrtinčile čisto vodoravno. Himalajski veter je neusmi- ljen. V bazi smo reševali Davove prste, imel je srečo, da je izgubil samo dva na levi roki. Ali je to res sreča? Spominjam se, Davo, kako sva koračila po globokem snegu, to je bilo nekje pod K2, udiralo se je, vreme se je slabšalo, bila je gosta megla in začelo je snežiti. Sneg je začel prekrivati ledeniške razpoke – in sva se obrni- la, šla sva nazaj. Takrat si mi rekel: "T ebi v tvojih letih res ne bi bilo treba riniti na goro. Če bom jaz v tvojih letih prišel do baze, bom čisto zadovoljen." Nisi doča- kal mojih takratnih let. Zmanjkala so ti tri. Tvoja nesreča z drevesom doma na Jezerskem ... Je to usoda? "Bara sab" Tone je tako lepo napisal: "Usoda nista samo nesreča in smrt, usoda so tudi največja de- janja in uspehi." Takšna usoda te je, Davo, spremljala vse življenje. Vse naše življenje je usoda. Počivaj v miru, prijatelj Davo. m Damijan Meško Družina Karničar pred domom na Jezerskem Arhiv Drejca Karničarja Mladi jezerski alpinisti Rado Markič, Davo Karničar in Tomaž Košir Arhiv Drejca Karničarja 15 november 2019 PLANINSKI VESTNIK