floyic r i thrift '•*1 rJ-A m«iStO 31 an!«* LETO IV. - it. 15 V KOČEVJU 4. APRILA 1959 Cena 10 din Del važnih ndlohov na seji obline Kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine - je pozdravil kongres Petar Stambolič. Kongresu so prisostvovale tudi delegacije ZK Srbije, Hr- V Sarajevu je bil III. kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Kongresu je prisostvovalo Preteklo sredo je bila v Kočevju živeli doslej. Uživajo naj to, kar so Spremenjena in povišana je ob- bližno^lOO 000 članov "zvezfTkomu seja obeh zborov Občinskega ljud- si zaslužili za časa svojega dela. črnska doklada na dohodke od £ L renuhl k. v skega odbora Kočevje. Seji je pri- Dolžnost otrok je, da vzdržujejo kmetijstva. Doklada se bo plačeva- nega komiteto CK 7KI toJLriša sostvovai tudi podpredsednik OLO svoje starše in je prava sramota, la po stopnji od 12 do 32 odstot- K J in tovan Janez Pirnat. Pred začetkom seje da so eni starši lahko vzgojili in kov od katastrskega dohodka. Lest- so zaprisegli odborniki, ki so bili spravili k kruhu več otrok, ti pa vica je progresivna in v treh sku- izvoljeni v občinski odbor na nado- ne morejo vzdrževati svojih staršev pinah različna. Po pojasnilu poro- vatoksiln-vtinKo u.i a mestnih volitvah. v starostni onemoglosti. čevalca sveta za družbeni plan in nrn ’ • ed°mje in Najprej se odborniki poslušali po- Sprejet je bil odlok o občinski finance, bo letos davek nekoliko a« nfl9 ,-J? od zb' točilo sveta za varstvo družine in dokladi na dohodke od samostojnih manjši, doklada pa za okoli 20°/» , 'uc V 80 *Pre_ sveta za socialno skrbstvo. Izvleč- poklicev in premoženj za leto 1959. višja od lanske. Po novem izračunu nn . rvm/,-!i)iOZdraV1 P°zdrav~ iz poročila, ki ga je podala Ani- V občini je 116 takih davčnih zave- bodo manj obremenjeni kmetje, ki 7R7 P1 fr,UHrlč,, komit®-!'J ca Nagode, bomo objavili v prihod- zancev in bodo razvrščeni v dve imajo več njiv in travnikov in bolj n()v tu ter lzvo l ‘ nji številki. skupini. V prvi skupini je usluž- tisti, ki imajo veliko gozdov in naš- 9« x,. .. Po poročilu je v diskusijo posegel nostna obrt in je lestvica do 3°/», v ni kov. Naloga kmetov bo, da bodo -- ' komisijo tudi podpredsednik OLO. Dejal je, drugi pa proizvodna obrt, kjer je v sodelovanju s kmetijsko zadrugo da gre velika zahvala svetu za social- lestvica okrog 1 S0/«. Nadalje je bil več in ceneje pridelovali in______ no varstvo, da se socialni problemi sprejet odlok o občinski dokladi na lažje plačevali družbene obveznosti krp^H^’rK Z£ v Kočevju tako dobro rešujejo. Po- davek od osebnega dohodka. Vsi ti- ter več sredstev imeli za osebne po- ' ’ cara udaril je, da stremi socialistična sti, ki bodo imeli letno več kot trebe. družba za tem, da stare in onemo- 500.000 din čistih osebnih dohodkov, Po predlogu sveta za stanovanjih6 državljane ne bi dajali v domo- bodo od vsote, ki jo bodo plačali sko izgradnjo in komunalne zadeve ve onemoglih, temveč jim zagoto- kot davek plačali še 10"/» občinske so odborniki sprejeli odlok o usmer- 83-članski Centralni komite in •ls " Na prvem sestanku novega CK ZK Bosne in Hercegovine, takoj po tako kongresu, so ponovno izvolili za" se- Na travnikih, ki jih kmetje obdelujejo v kooperaciji z zadrugo, traktor s posebno pripravo trosi umetna gnojila Proslave ob 40-letnici KPJ v občini Sodražica janju gradnje stanovanjskih hiš in Kakor v drugih občinah se tudi v v Sodražici predavanje o zgodovini hiše Majde Šilc, narodnega heroja odlok o uporabi družbenih sredstev sodražki pripravljajo na proslave v ZKJ, popoldan pa bo predavanje v na Gori ter nekatere partizanske za gradnjo stanovanjskih hiš na ob- počastitev 40. obletnice KPJ. Glav- Loškem potoku in na katero naj bi kraje. močju kočevske občine. Odloka do- ne proslave naj bi bile po predvide- prišli tudi tovariši in tovarišice iz V Loškem potoku bodo 31. julija ločata, kakšne in kje se smejo gra- nem programu takole: V Sodražici Drage in Trave. Predavanje bo tudi slavili krajevni praznik, odkrili spoditi stanovanjske hiše in kako se na den občinskega praznika, v Lo- v šolah — mladino bodo seznanili z minsko ploščo 42-tim padlim borcem. Proslava bo združena z aka-naj demijo in otvoritvijo razstave. Pra- viti mirno življenje tam, kjer so doklade. Ponovno pregledati obrtna dovoljenja v Ljubljani je bila 27. marca re- (Trbovlje, Vič itd.) Zaradi tega mo- — -v----- ... ^ „ -------- ,—_ (na seJa Okrajnega sveta za obrt; rajo občinski odbori strogo paziti, morajo uporabljati družbena sred- škem potoku 31. julija, ko bodo v delom ZK stari komunisti. Hovorili so o družbenem planu v le- da bodo vsi prostori, namenjeni za stva, da bi zgradili čimveč udobnih tem t “ t0 direktorjevi pisarni bimo tudi za nižji tehnični kader. Francom zaP,eml1 mn°9° avtomat- radi dokazali tisti, ki proizvode. Lepa Nekateri delavci bodo polagali izpi-proizvodov te za polkvalificirane delavce. Ko bo Kemična tovarna 80 dala več &ot vsa ostala podjetja V Kočevju, v prostorih bivše tek- vilo moške in ženske delovne sile z stilne tovarne »Horak« raste gigant nižjo in srednjo izobrazbo. Tu bodo — ketnična tovarna, o kateri pa dobili kruh mladi ljudje, ki bi si si- tu di nekaj bolatorijska dela. S tem bo visok in srednji tehnični kader v naši to- Obiskali smo direktorja kemične tovarne Jožeta Koširja, ki nam je dal več zanimivih podatkov o dosedanjem delu tovarne ter nas seznanil z delom in pomenom tovarne, ko bo začela delati s polno zmogljivostjo. V vitrinah v opaziš že končne in solidna izdelava! Del že plasirajo na tržišče. »Polindustrijski proizvodi nam pomenijo že toliko sredstev, da z njimi krijemo stroške nadaljnega štu- tovarni, bo zgrajena, bo zaposlenih cca 200 »Ko bo prva faza izgradnje to- dija in razne stroške za izdelavo ljudi«. varne gotova«, tako je pripovedo- elaboratov in za delno izboljševanje val tov. Košir, »bo dala tovarna obstoječih naprav.« skupno 1.039,000.000 din vrednosti »Koliko pa bo potrebno še fi-bruto produktov. Ti bodo: slojaste nančnih sredstev, da bo .stekla pr-plošče, tipa ultra pas — uporabne va etapa’, nas je zanimalo?« za obloge v kopalnicah, javnih lo- »Za L etapo bo potrebno po pred-kalih, vagonih, na ladjah, v indu- računu 426 milijonov dinarjev. Po-striji pohištva itd. Drugi važen pro- trebna devizna sredstva bodo produkt je smola za industrijo lakov, ki skrbljena iz centralnih investicij-i° delno že danes proizvajamo, na- skih fondov, dinarska sredstva pa bogato obrestovala, lo še impregnirano platno za iz- bosta v glavnem zagotovila Repub-delavo čevljev v čevljarski industri- lika in okraj, manjši del sredstev pa ji, nadalje masa za stiskanje v elek- bo odpadlo na komuno in podjetja.« tro industriji. »Da je res tako, se Zvedeli smo tudi, kako so v to-lahko vsakdo prepriča, kdor obišče varni reševali in rešujejo vprašanje kemično tovarno. visoko kvalificiranih kadrov. so podpisali skega in težkega orožja. Poročilo sporazum. „ ______________________________Dravi: da 80 lme>t Francozi samo 52 Enote burmanske armade, voja- bo tovarna začela z delom v polnem mrtvdl ranjenih! Vesti, ki priha- ška policija in letalstvo so začeli obsegu, bomo že imeli jedro kvali- la:10 ]J Alzira, govore o čedalje ste- akcijo proti Čangkajškovim enotam ficiranega kadra. V naši tovarni ko V1*ne-is*" akcijah alžirskih uporni- na severu burmanske države. Tam- kov v zadnjih štirih dneh so vrgli kaj se zadržuje še kakih 3000 na-v zrak 5 železniških kompozi- cionalističnih Čangkajškovih voja-cij na glavnih progah, bilo je več kov. Burmanska vojska je prizade-atentatov na gospodarske in voja- jala kitajskim nacionalistom že praške objekte v nekaterih mestih itd. cejšnje Izgube. Kakor poročajo iz Pekinga so Ki- v Nikoziji na Cipru sta se se- mična tovarna “postalale stvarnolt". tajci upor vJTibftu zatrli- v 9lav" stala s svojimi sodelavci voditelja nem mestu dežele v Lasi so zopet ciprskih Grkov in Turkov nadškof Makarios in dr. Kučuk. Sestala sta Predno smo zapustili kemično tovarno smo si ogledali še njene obrate in laboratorije. Iz vsega, kar smo videli, smo mnenja, da je ke- Brez dvoma bo Kočevje in vsa naša skupnost s kemično tovarno veliko pridobila. Sredstva, ki so in bo- . . . do še vložena v tovarno, se bodo ^ _ *antom, ki Ne pozabite naročiti »NOVI- SSj da bi sestavila listo začasne ci-E« fantom, ki služijo vojaški prske vlade, v kateri bo 7 pripad-K. Oražem rok! »Novice« pridejo vsak teden. nikov 9rške in 3 pripadniki turške narodnosti. Verjetno bo sestava vlade razglašena prihodnji četrtek. V Londonu je bil kongres KP Velike Britanije. Trajal je štiri dni. Občina Ribnica je praznovala O proslavi občinskega praznika v na LIP v Ribnici. Tu je najprej Komunistična partija Velike Brita- Ribnici smo v zadnji številki lista govoril direktor LIP Ciril Abrahams- ni-1P ima 26-700 članov. »Viški impregniranega dekor pa- »Idejo za proizvodnjo melamina kratko že poročali. Letos so pro- berg. V svojem referatu je opisal Velika Britanija se je odločila p ir ja in overlaj papirja bodo šli za je dal univerzitetni docent ing. Vi- slavo občinskega praznika združili razvoj KPJ od ustanovitve. umakniti vojake in opremo z letal- s proslavo 40. obletnice KPJ in je p0 tem zborovanju je bil v domu akefl|a °por>šea tyabbanija blizu ira- oplemenitenje površin plošč, panel plošč in za lesonitnih zovišek. On je poskrbel, da so ne-ostale po- kateri njegovi študentje delali di- bilo praznovanje za to še bolj sve- jlA še en lep dogodek — pogosti- škega 9lavne9a mesta Bagdada. Tu 'i r\ »»,1 . ■ 1 . J " —. 7 — MM — I — — ,1n1 M M r\ MM 1 m-*__ • A, 1 V _ • 1 ■ . M. - tz «Ki 1 bo b l Vo TIK) D M,’ In m o/m w I/ n b/VM po končanem študiji usmeril v ke- ObLO in Obč. zbora mično tovarno v Kočevju. Nekaj občinskega praznika študentov še štipendiramo, kakor slavnostna svečanost trebe lesne industriji. Ti produkti plomsko delo na melaminu in fina! bodo dali spet nadaljnih 200 do 250 nih proizvodih^ iz melamina ter jih milijonov din bruto družbenega produkta.« Zanimali smo se za osnovno surovino iz katere predelujejo končne proizvode. Osnovna surovina je apnen dušik. »Pomen kemične tovarne za kočevsko občino bo izredno velik in sicer iz več razlogov: 3? prva tovarna z visoko rentabilnim računom. Če ne že takoj, pa po odplačilu najetih kreditov, bo dala tovarna več sredstev komuni kot pa vsa ostala industrija v občini skupaj, kemična tovarna bo dala bazo za razvoj razne obrtne dejavnosti na tem področju, s tem, da bo obrt izkoriščala polizdelke KTK za izdelavo finalnih izdelkov. Tovarna bo zaposljevala določeno šte- • čano. 26. maja tev najdelavnejših članov kolektiva je bila slavnostna seja Lesnoindustrijskega podjetja. feB’ bito tudi oraznikThn"10’ w j® v —j«™ v-— -k—-------------- v novi hali P k R‘bnice letos res praznik v njen med bivšo iraško vlado in vla-pravem pomenu besede. Temu so dale poudarek tudi številne zasta- je bilo kakih 360 Britancev. Kakor je znano, je Irak izstopil iz Bag-dadskega pakta, zato je prenehal bil občinski veijati tudi posebni sporazum, skle- do Velike Britanije, ki je dovolje- , . , , ... val stacioniranje britanske vojske v ve, ki so vihrale raz hiš. Na trgu je bito množica ljudi, ki so pozdravljali mimohod gasilske godbe in Prezidij romunske skupščine je drugih''26.”marec -Tpominsk? dan izdal dekret’ ,s katerim 56 omejuje veliki dogodek pred 16 leti, ko Pr^.at"a zpn\ljlška Posest na jasi so Cankarjeva, Gubčeva, Prešernova izkli“č"°,9lede ™ de,ovne zmožno-in Tomšičeva brigada izvojevale ve- ?. a. in c ar^)' liko zmago nad Italijani v Jeleno- zl aksimym ali vem žlebu, so tudi letos lepo pro- slavili. VREME V splošnem nestalno s padavina- sti lastnika in članov njegove dru-mlnimum te posesti nista z zakonom določena, ker bodo krajevni organi oblasti sami sprejemali odločitve o vsakem posameznem primeru. Zemljišče, odvzeto privatnikom s tem dekretom, bo izročeno delovnim zadru- Polna dvorana na akademiji 25. marca v Ribnici mi. Pričakujemo prej ko slej moč- gam in socialističnim posestvom. V no ohladiteo in sneg do nižin, nato Romuniji sodeluje v zadružnem gi-s,ana. banju nad 2,000.000 krneč, družin. Zunanjepolitični komentar....... EDINI IZHOD Ze dolgo nismo bili priče tako živahni diplomatski dejavnosti kot prav v zadnjih dneh. Adenauer se je sestal z De Gaullom, italijanski zunanji minister Pella in premier Segnt sta potovala po zahodnoevropskih prestolnicah, vse svoje zahodne zaveznike pa je obredel Macmillan po svojem »moskovskem izletu«. V središču pozornosti sta Berlin in nemško vprašanje, z njima v zvezi pa razgovori med Vzhodom in Zahodom. Očitno je nastal novi položaj. Medtem ko so doslej o nemškem problemu ntolčali, so zdaj postali na obeh straneh nenavadno zgovorni. Komajda že lahko sledimo raznim mislim, predlogom in pobudam, ki prihajajo iz uradnih in neuradnih virov. Tudi izvedenci se že s težavo znajdejo v labirintu različnih predlogov tako zahodnih, kakor tudi tistih, ki jih luča v 'svet Hruščev. Čeprav velika večina teh predlogov še ni dokončana in so to včasih le poskusni baloni, s kajte-rimi merijo temperaturo pripravljenosti in popustljivosti nasprotnika, je vendar čutiti živahno kipenje na obeh straneh, ki prijetno preseneča po dolgih letih vztrajanja na togih, ledenih stališčih. Trenutno je najpomembnejša ugotovitev iz rise te posredne razprave, da je končno le prevladalo mnenje, da so pogajanja edini izhod iz slepe ulice sedanjih mednarodnih odnosov. Zahod predlaga konferenco zunanjih ministrov, Vzhod je ne zavrača, le pristavlja, da bi se morali sestati na najvišji ravni. Zdaj tudi Zahod počasi daje privolitev v sestanek šefov vlad, ki naj bi bil poleti, konferenca zunanjih ministrov pa 11. maja, kot predlaga najnovejša zahodna nota. S tem, ko sta se obe strani izrekli za razgovore, sta načelno zavrnili misel, da je mogoče s silo reševati medsebojne spore, zlasti tako kočljivo in občutljivo vprašanje, kot je nemško. Samo soglasje o sklicanju konference pa seveda še ne zagotavlja njenega uspeha. Zlasti nemško vprašanje je tolikanj obširno, da pri njegovem reševanju tudi štirje »veliki« ne zadostujejo. Zato je zanimiva misel, ki jo izražata obe strani, tako SZ v svojem predlogu za rešitev nemškega irprašanja, kakor tudi zadnja nota, namreč, naj bi takšnemu sestanku prisostvovale tudi druge dežele, ki so zainteresirane za rešitev nemškega problema. Velike sile to misel izražajo precej sramežljivo, saj bi le raje videle, da bi o perečih zadevah razpravljali zgolj med seboj. Zato pa to tembolj glasno terjajo druge, manjše države. Vrsti dežel, ki so bile med drugim svetovnim spopadom žrtve nemške agresije, prav gotovo ni vseeno, kakšna bo nova združena Nemčija. Med temi državami so tudi take, kot je Jugoslavija, ki ne pripadajo nobenemu bloku in zato njihovega mnenja ne moreta predstavljati niti Moskva niti Washington. In končno ne gre samo za opravičene zahteve teh dežela, da se udeležijo sklepanja mirovne pogodbe proti nekdanjemu skupnemu sovražniku, marveč tudi za učinkovit prijem, ki lahko prispeva k uspehu konference. Doslej se je že večkrat pokazalo, da so prav te dežele, ki niso vezane z blokovskimi predsodki, pomagale premostiti razlike med velikimi in zbližati njihova nasprotujoča si stališča. Zato bi tudi zdaj lahko uspešno rabile kot most za sporazumevanje med obema strankama, t tem pa bi samo povečale verjetnost o uspešni zaključek srečanja za zeleno mizo. M. Tomažič Gostinstvo na rešetu sveta za gospodarstvo ŠE O KONFERENCI ZK NA RUDNIKU Zadnjega marca je bila v Kočev- sprejem pravil za gostišča in osnut- spremenjene marže za ju seja sveta za gospodarstvo pri ka pravilnika za manjša obrtna pod- čebulo. Sprejeli so tudi ObLO. Ko so pregledali izvršitev jetja. Oba predloga so predlagali odloka o tržnem redu. sklepov zadnje seje, so prešli na dnevni red, ki je obsegal 6 točk. Člani sveta so se najdalj zadržali pri poročilu o stanju v gostinskih podjetjih v Kočevju in okolici. Fo sklepu sveta za gospodarstvo in ObLO v potrditev. V nadaljevanju je bila »Predlogi za dodelitev obratnih seja sveta za gospodarstvo investicijskih kreditov za leto 1959« nance. Obravnavali so in dali predse je glasila 4. točka dnevnega re- log za spremembo pavšalnih obvez -da. V zvezi s tem so sprejeli načel- nosti nekaterih gostinskih podjetij, no stališče, komu naj bi se dodelila Analizirali so stanje posameznih go-ObLO je bila namreč imenovana sredstva iz investicijskega plana, stinskih podjetij, ki so zaključila posebna komisija, ki je pregledala Predlog sveta za gospodarstvo je, poslovanje v letu 1958 z izgubo. To delo v 11 gostinskih podjetjih. Kaj da se dodeli iz teh sredstev: Ke- je treba delno pripisati visoki pav-so ugotovili? Z nekaj izjemami je mični tovarni 9,800.000 din, »Trgo- šalni obdavčitvi, to naj bi posebno stanje v gostinstvu bolj slabo. Več prometu« 3,500.000 din, za potrebe veljalo za gostilno »Pri lovcu«. Dalj gostinskih podjetij je prikazalo iz- gostinstva 4,150.000 in za nekatere časa so razpravljali o poslovanju gubo. Kdo je povzročil izgubo? O druge potrebe 4,100.000, kar znese gostilne »Pri kolodvoru« v Stari tem so člani sveta precej na široko skupno 21,540.000 din. Za obratna cerkvi. Tu se vleče izguba že tri le-razpravljali. »Pri lovcu« v Kočevju sredstva naj bi se odobrilo 5,700.000 ta. Poiskati bo treba vzroke, zakaj din. Svet je dal tak predlog ObLO, ki bo potem dokončno odločil, komu se dodelijo omenjena sredstva. Občinskemu ljudskemu odboru je svet priporočil sprejetje garancijskih izjav za nekatera podjetja. Garancijske izjave je zahtevala Ko- znaša izguba 538.000 din, »Pri kolodvoru« v Stari cerkvi znaša izguba 393.000 din, v hotelu »Pugled« 324.000 din. Bela vrana med gostinskimi podjetji je »Rog«, ki je ustvarilo lani 584.000 din dobička. Razprava je osvetlila nekatere v tej gostilni »ne gre« in če ne bo izgledov na boljše ter za saniranje dolgov, bo moral ObLO storiti ustrezne korake. Ustreči željam po izobrazbi krompir in Poročilo in razprava na konferen-spremembo ci ZK Rudnika sta se dotaknila tudi kulturno prosvetnega in telesno skupna vzgojnega vprašanja. Poudarjeno je in fi- bilo, da so komunisti, vključeni v delavsko prosvetnem društvu »Svoboda«, NK Rudarju in drugih društvih, pričeli z večjim delom za rast mladih, družbeno pravilno usmerjenih kadrov. Svoboda Rudnik je v okviru svoje dejavnosti aktivno oživela vprašanje družbene vzgoje in splošne izobrazbe, vendar se je ljudem nudilo manj, kot bi pa želeli. Živo moramo spremljati želje in potrebe delovnega človeka po kulturnem izobraževanju in nehote z njim vključevati tudi družbeno politično dejavnost. Vse proslave so imele umetniški značaj in dosegle raven naših želja in ciljev. Letos bo dograjen rudarski dom in z njim bo kolektiv rudnika dobil močno kulturno središče, ki naj bi postal tudi šola in vzgajal išče mladih ljudi. Ocena dela NK Rudar OB LETOŠNJI PROSTOVOLJNI KRVODAJALSKI AKCIJI vzroke, zakaj so nastale izgube, munalna banka. Ugotovili so, da so bila nekatera v razpravi so se dotaknili tudi gostinska podjetja precej obreme- takoimenovanih »divjih investicij«, njena s pavšalnimi davčnimi dajat- Imeli smo primere, ko je gospo-vami. Precej je »nesla« tudi muzi- darska organizacija gradila, ali na-ka v nekaterih gostinskih obratih, bavljala eno ali drugo stvar, ni pa v hotelu »Pugled« n. pr. 1,300.000 imela za to razpoložljivih sredstev KRI REŠUJE ŽIVLJENJA! je je Po din. Ko so razpravljali o teh stvareh, so prišli člani sveta do zaključka, da je treba nekaj storiti, da se bo stanje v gostinstvu izboljšalo. za investicije. Ko pa pride zadeva na dan, običajno takrat, ko pride podjetje v finančne težave, pa so na redu prošnje. Da se temu napravi kraj, so sklenili, da se v bo- Ena izmed nalog Rdečega križa ta kakšna zahrbtna bolezen. Tako je tudi zbiranje prostovoljnih krvo- vsak hvaležen, kajti zdravljenje dajalcev. To je vseh tistih ljudi, ki tako mnogo hitrejše in lažje, se zavedajo tega človekoljubnega odvzemu krvi dobi vsak dejanja, da s tem, če dajo le nekaj malico, svoje krvi, veliko pripomorejo k te- Letos bo krvodajalska akcija v mu, da rešijo življenje porodnici, občini Ribnica 8. in 9. aprila. Ker dojenčku, ponesrečencu pri delu, ali se občani zavedajo humanosti te pri kakršnikoli nesreči, pri mnogih akcije, saj jih je iz leta v leto več, V poročilu sekretariata rudniškega komiteja ZK, ki je bilo prebrana na zadnji letni konferenci je tako ocenjeno delo nogometnega kluba Rudar: Prvenstveno je treba omeniti pravilno usmerjeno idejno športno dejavnost nogometnega kluba Rudar, ki je na svojem zadnjem občnem zboru sprejel vrsto pozitivnih sklepov. Ne ozkosti, le nogometna udejstvovanja ki včasih z nekaterimi stališči celo napačno usmerja športno poslanstvo, temveč prodreti v širino med vse zainteresirane člane. Gojiti šport, poleg tega pa vključevati v njegove vrste prve sadike napredne usmerjenosti, je prva naloga društva. Tudi organizacija raznih drugih športnih panog v tem društvu je dobila trdno osnovo in je nadaljni uspeh odvisen od vodstva, članstva in članov ZK, ki v njem sodelujejo. Ni slučaj, da danes že nastopa izdatno tekmovalna ekipa namiznega tenisa pod zeleno-črno zastavo in takih pravih tekmovanj si mi še želimo. Zavzeti bo treba tudi pravilno fi- ____......._u_ __ ________ nančno politiko do gostinskih ob- doče vsako podjetje, ki bo gradilo boleznih, itd., itd. Vsak krvodajalec smo prepričani, da se bodojetos v ratov — pravilno obdavčitev. Za letos je treba zagotoviti sredstva za ureditev nekaterih gostinskih loka- iz »divjih« kaznovanje. Člani sveta investicij, predlaga so potem poslušali pa mora biti v prvi vrsti zdrav. Zato je pred odvzemom krvi temeljito pregledan in tako si s tem brez- Mladinska brigada na Rudniku Mladinci iz Rudnika Kočevje so se pogovorili na svojem rednem se- Krvodajalska akcija v Kočevju lov, med njimi za hotel »Pugled« poročilo tržnega inšpektorja o sta- plačno kontrolira svoje zdravje, in gostišče »Rog«, tu naj bi prosto- n ju na trgu ter potrdili nekatere Včasih je ob taki priliki celo odkri-re nadzidali, kjer naj bi zgradili nekaj stanovanj, lokal v pritličju pa preuredili. Govorili so tudi o tem, da bi v »Pugledu« uredili bife, in to v spodnjih prostorih. Na »rešetu« je bila tudi trgovina z vinom in vinska klet, ki sedaj ne služi v celoti svojemu namenu. Govorili so tudi o tem, da so gostinski delavci v Kočevju slabo plačani, tudi nadur nimajo plačanih. Za izboljšanje gostinstva na sploh mo- Krvodajalska akcija se bo začela v kočevski občini 10. aprila, Lrajaia pa bo do 16. aprila. Priprave za uspešno izvedbo te akcije so v teku. Vodijo jih odbori Rdečega kri- ža, v podjetjih pa sindikalne po _ ___ družnice. Prostovoljci za oddajo ijenje bolnemu ali pa poškodovane-krvi naj se prijavljajo odborom RK mu ' človeku! Sodelujte v humani ali pa poverjenikom, ki so že obi- človekoljubni akciji in darujte kri, goče ne bi bilo slabo, če bi v bližnji skali ali pa bodo vse hiše, po pod- ki se bo up0rabila za sočloveka, bodočnosti združili gostinska pod- jetjih pa sindikalnim podružnicam. Agitirajmo, da bo krvodajalcev čim jetja v eno gospodarsko organize- Na občinski odbor Rdečega kriza vegi cjjo ‘ so že prišle prve prijave prljavljen- Nadalje je bilo na dnevnem redu cev za oddajo krvi. Zelo lep odziv še večjem številu odzvali. Krvodajalska akcija bo zdaj v Ribnici že petič, in vsi tisti, ki so dali kri že pet ali večkrat, bodo dobili na dan Stanku, da bodo organizirali lokal-krvodajalcev srebrne, tisti pa, ki so 00 mladinsko brigado. Ta brigada dali deset ali večkrat prostovoljno na.1 bi se imenovala po narodnemu kri, pa zlate značke. heroju Dušku Remihu. Dosedaj se Prepričani smo, da se bodo člani 1e vključilo v to brigado 90 mla-, . posameznih sindikalnih podružnic dincev in mladink. Kuzl.iu, tu se je prijavilo §e bojj jzkaza]i kot lansko leto. Ta- Brigada bo začela z delom v začetke si ustvarijo zavest, da so poma- ku aprila, naloga te brigade je, da gali pri reševanju življenj svojih bo do IV. kongresa ZKS uredila v tovarišev. Nikdar ne vemo, ne kdaj okolici novega Rudarskega doma ne kje nas lahko zadene nesreča, dvoje igrišč in sicer za odbojko ter Na ta način bomo naš plan ne le za košarko. Zgradili pa bodo tudi dosegli, ampak celo presegli. »Kri rešuje življenje!« Prijavljajmo se pri sindikalnih podružnicah in pri aktivistih Rdečega križa. je bil v 20 ljudi, v Livoldu 21 itd. Iz podjetij še ni podatkov, ker je ravno te dni akcija v polnem teku. Prijavljajte se za oddajo krvi! Mogoče bo prav vaša kri rešila živ- 7. april - Dan zdravja Vsak en drog za elektriko »Luč, luč, elektriko smo dobili!« Kdo se je v zaselku najbolj zav-Obrazi žare, na njih bereš veselje .zemal za elektriko? Rekli bi vsi, in radost. Kaj pomeni v hiši elektrika, zna pravilno ceniti lahko le tisti, ki si je svetil s petrolejem. Elektrika je danes, lahko rečemo, nepogrešljiva, zato pa tako veselje, ko je prvič zasvetila električna luč, ko se je prvič oglasil radio. Bili smo priča dogodku — otvoritvi elektrike v novem delu naselja za železniško progo v Žlebiču. Tu je pet stanovanjskih hiš, ki so zrastle v letih po osvoboditvi. Pet let so čakali na elektriko, pet de- lavskih družin je bilo pripravljeno želeli ob slovesu veliko veselih tudi na materialne žrtve, samo da — ob elektriki! bo prišla elektrika. V hiši Alojza Petka smo našli zbrane vaščane in delavce — električarje, ki so malo prej končali z zadnjimi deli za priključitev električnega toka. Na veliki pogrnjeni mizi so bile naložene dobrote, v litrih pa se je lesketala vinska kapljica. »Veliki dogodek je treba proslaviti, saj smo ga dovolj dolgo čakali«, so nam govorili domačini. Prisedli smo k mizi in nazdravili elektriki. V razgovoru z gostitelji smo zvedeli, da je vseh pet gospodarjev prispevalo po en električni drog. Hvaležni so občini Ribnica, ki je prispevala za njihovo elektrifikacijo cca 50.000 din. Prav lepo zahvalo so izrekli tudi občinskemu, odborniku Jožetu Ilcu iz Slatnika, ki se je v ObLO zavzel za elektrifikacijo tega zaselka. »Svetovni dan zdravja« slavimo vsako leto 7. aprila. Ob letošnjem »Svetovnem dnevu zdravja« 7. aprila bodo po vsem svetu obravnavali važno vprašanje »Duševno zdravje ln duševne bolezni v sodobnem svetu«. Zato je prav, da tudi v naših krajih primerno proslavimo 7. april. Na ta dan naj bi podmladki v številnih drugih vaseh, Rdečega križa po šolah organizirali proslave za svoje člane in dali 25 marec 1959. si bodo prebival- hkrati pobudo za sklicanje roditelj-ci novega zaselka v Žlebiču dobro skih sestankov, na katerih naj bi zapomnili. Prinesel jim je luč, elek- starši poslušali predavanja. Gradi -trično luč, napredek! Leščerbe so se vo je pripravila Svetovna zdravstve-morale umakniti, mesto njih pa na organizacija in je prilagojeno sveti elektrika. Tudi mi smo delili s našim razmeram. Predavali naj bi prijaznimi ljudmi veselje in jim za- zdravstveni in prosvetni delavci. ZDRAVSTVENI KADER V Kočevju je pet stalnih zdravnikov, od teh je eden specialist za otroške bolezni. Srednjega medicinskega osebja je po številu 11, nižjega 9, babic pa 8. kegljišče. Sklenili so, da bodo očistili okolico v novem rudarskem naselju in okolico novega rudarskega doma za praznik 3. julij 1959. Brigada »Duška Remiha« bo delala 3 mesece in sicer od 1. april* do 3. julija 1959. Ko bo otvoritev Rudarskega doma, takrat pa bodo razdeljene med najboljše mladince in mladinke pohvale In nagrade za požrtvovalno delo. posebno pa Poljanec, Klun ln Petek. Elektrika je svetila, radio je igral, ljudje so bili veseli — dogodek, ki je bil mogoče podoben otvoritvi elektrike ko je prvič zagorela luč.. &ucli v Laščafi so pogoji za fioljše kmetovanje ur Poskrbimo vsi, da bomo ta dan proslavili z novimi zdravstvenimi -žem uspehi. Naselje ob železniški progi v Žlebiču je dobilo elektriko Občina Lašče ima kmetijski značaj, saj se bavi s kmetijstvom cca 75°/o prebivalcev. Skupnih kmetijskih površin je 4.636 ha, gozdnih 7.393 ha, nerodovitnih zamočvirjenih površin pa je 344 ha. V kmetijskih površinah je zajetih 824 ha njiv, 183 ha sadovnjakov, 1.503 ha travnikov, 1.456 ha senožeti, pašnikov pa 670 ha. Pustimo številke in si oglejmo, kako je s zemlje. Struktura zemlje na območju laške občine je različna, različni šo tudi pogoji, ki vplivajo na celotno kmetijsko proizvodnjo. V glavnem prevladujejo trije tipi zemlje: višinski, kraški in poplavljeni, ki je ali nerodoviten, ali pa daje slabe pridelke. Hriboviti predeli (to velja predvsem za Mohorje in Krvavo peč) so le delno rodovitni ln prikladni za organizirano kmetijsko proizvodnjo. Skale, vrtače in podobni kraški pojavi ne dopuščajo večjih strnjenih površin. Večini zemljišč primanjkuje organskih gnojil. Obdelava zemlje je še precej na nizki stopnji. Način obdelave je pri nas še vedno zastarel — saj se povečini zemlja obdeluje S konjsko in volovsko vprego. kmetje imajo še precej navadnih plugov, plugov obračalnikov je malo, še manj pa dvobrazdnikov. S primitivno obdelavo zemlje se poveča delovni čas,, efekt dela je, manjši, proizvodni stroški pa večji-Sodobna agrotehnika zahteva globoko oranje, podrahljavanje tal itd. Temu pa bo mogoče ugoditi šele, ko bo na razpolago zadostno število kmetijskih strojev. Kljub temu, pa bi morali tudi z razpoložljivim strojnim parkom kolikor ga je, za-strukturo četi s sodobno obdelavo zemlje. Vse to pa s pogodbenim sodelovanjem! Precej je tudi pašnikov, ki so skrajno zanemarjeni, sestav ruše iz leta v leto slabša, manjvredne trave izpodrivajo vrednejše itd. Tl pašniki naravnost kličejo po gnojilih. Če bo to prepuščeno nenačrtnemu gospodarjenju — te površine ne bodo dale nikoli pričakovanih uspehov, ki jih narekuje perspektivni plan občine. Iz vsega tega sledi, da je treba vključiti te površine v načrtno gospodarjenje, to je v kooperacijo. Za organizirano proizvodnjo p* je potrebno še nekaj — strnjevanje njivskih površin. Zaradi razdrobljenosti obdelavne zemlje je strojna obdelava otežkočena. Prvi korak ti bil — začeti z vaškimi kolobarji, W imajo pogoje, čeprav ne povsod, tudi v laški občini. -ta Da ne bo prepozno! Ivan Car Za večino področij družbenega čivljenja je naša oblast izdala pred-jise o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu, medtem co je gospodinjstvo takšno področje dela, katerega zaščito oseb ni nogoče urejati s pravnimi norma-ni in ker so nesreče v gospodinj-itvu zelo pogoste in povzročajo Iružbi znatno škodo, je naš namen i tem člankom opozoriti na nekake primere, ki se vedno v večji neri pojavljajo zaradi neprevidno-iti. Med nezgodami s katerimi se srebljemo, so najpogostejše tiste, ki majo za posledico požar. Ta nastane zaradi raznih vzrokov pri delu s ‘istilnimi sredstvi, pri kuhanju in ikanju, pri električnih napeljavah, ari nepravilnem odlaganju pepela, pri napravah za ogrevanje, pri odmetavanju tlečih vžigalic in ciga--etnih ogorkov, pri kajenju v postelji, pri odlaganju drv v bližini o ipra »Ilegalec«. _ ’ ..J, nieoova iora v celoti in nodrohnn- moškimi in bo treba to razliko čim prej nadoknaditi. Društvena načel- ne ^ odražala samo v mesecu ap-rl.CaJST0la ^ada' ®i..ve,lik,° pr!zade- rilu, ampak skozi vse leto. Med pr- Dejavnost naše organizacije pa se predlvanj^ Žarišča''k^lturnelljav- sid>UJa obračuna«. Ivana, hčerke Marija, Anica, Kar-5ki hnrvni fn n apri,a ameri- lina in sinovi Janez, Jože, France, S a^Ra arn^iil merta<<' 11 • Slavko in Stanko s svojimi druži- ",m *p« LOŠKI POTOK: 5^ aprila poljski film Iš5em pospoSdinj9ko pomočnico za »Pokolenje«, 12 aprila italijanski Kranj. Vprašajte pri frizerju Meto-film »GiuSepe Verdi«. du čižmanu VELIKE LAŠČE: 4. in 5. aprija gme- ' * riški film »Preganjan do smrti«, Iščem Dridno, samostojno gospo-11. in 12. aprila slovenski film dinjsko pomočnico; zaželeno vese-»Ne čakaj na maj«. lje do šivanja. Plača od 6000 do DOBREPOLJE: 4. in 5. aprila ame- 7000 din. Majda Šalamun, učiteljica, riški barvni cinemascopski film Velike Poljane. 'Ljubi me, ali pusti me«, 8. aprila ameriški film »Onstran v goz- PRODAM du«, 11. in 12. aprila amer. barv- Prodam vzidni desni štedilnik z , ni filrn »Žena z neapeljskih ulic«, lepim okovjem^ bakrenim kotličkom PONIKVE: 9. aprila ameriški film za vodo in ploščicami po ugodni ce-Onstran v gozdu«. ni. — Stanko Štimac, urar, Kočevje. RAZPIS Upravni odbor Kmetijske zadruge * o. j. TRAVNIK — LOŠKI POTOK RAZPISUJE MESTO KNJIGOVODJE Pogoji: Knjigovodski tečaj z večletno prakso v zadružnem knjigovodstvu. Prednost imajo osebe z večjo strokovno izobrazbo ter daljšo prakso v zadružni dejavnosti. Rok za vložitev prijav je 15. IV. 1959. Plača po tarifnem pravilniku. Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. TRAVNIK — Loški potok OBVESTILO Vsem, ki se želijo baviti s fotoamaterstvom sporočamo, da od 15. aprila 1959 izposojamo preprostejše vrste fotoaparatov proti mali najemnini, odvisno od vrednosti izposojenega aparata. V času sezone t. j. od 15. aprila do 30. oktobra bomo znižali cene fotoamaterskim uslugam za 10 do 20%. Skrbeli bomo za dobro izbiro filmov domače in tuje proizvodnje. FOTOLIK — KOČEVJE SPREJEM V SLUŽBO GOSTILNA »ROG« — KOCEV JE sprejme v službo KVALIFICIRANO ALI POLKVALIFICIRANO NATAKARICO Nastop službe takoj ali najkasneje do 15. aprila. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe poslati gostilni »Rog«, Kočevje občini Lašče je vedno več lastnikov (Glad) in inspicient (Edo Rus) sta v radijskih aparatov — že blizu 1000. svoje odgovorno delo vložila dosti Radio po svoje prispeva k dvigu truda in pripomogla k uspešni upri-kultumega nivoja prebivalcev. zoritvi. France Cankar Kritiko tistim, ki jo zaslužijoJ Na letnem občnem zboru Planin- za katere se niso prepričali, da so! skega društva Kočevje so med dru- Namesto, da bi dvigali ugled svoje-gim razpravljali tudi o obiskovalcih ga društva, ga na ta način rušijo! Koče pri Jelenovem studencu. Žal Marjan Lukežič nisem bil takrat v Kočevju, da M * * * mogel zavrniti neutemeljene opazke na račun Speleološke sekcije FILATELISTI ZA OBLETNICO KPJ Planinskega društva Železničar iz Malo občanov ve, da imamo v Ko-Ljubljane, ki je proste dni ob 29. čevju tudi filatelistično društvo, v novembru 1958 raziskovala podzemni svet za Mestnim vrhom in uživala gostoljubje Planinskega društva Kočevje v njegovi koči. Odbor društva je« dal Speleološki sekciji kočo na razpolago pod po- katerem so se združili vsi ljubitelji in zbiralci poštnih znamk raznih držav in dežel. Na zadnjem sestanku članov so sklenili, da bodo priredili v počastitev 40-Ietnice ZKJ filatelistično razstavo iz zbirk svojih čla- gojem, da prevzamem kot član na- nov. Ker imajo člani lepe zbirke, šega planinskega društva odgovor- so se odločili, da naj bi imela raz-nost za kočo. Zato me je toliko stava dva namena. V enem oddelku bolj prizadelo, ko sem zvedel, kaj bi razkazali, kaj člani 'premorejo, so govorili na občnem zboru, kar je posebno orni »težki«, ki zbirajo dobilo svoj odmev tudi v članku. znamke že nad 40 let. V tem od-Ob našem odhodu po tridnevnem delku bo razstavila svoje zbirke tu-bivanju v koči smo uredili vsa le- di mladina. V drugem oddelku pa žišča, poribali pod, pospravili obe bodo razstavljene tematske zbirke, kurišči, uredili okolico in v shram- na katerih je prikazan boj detavske-bi dopolnili zalogo suhljadi, škrat- ga razreda za svoje pravice in pr-ka napravili smo tako, kakor mora voborce v delavskem gibanju, oku-delati dober član kateregakoli pla- pacija naše domovine, boj proti fa-ninskega društva. O tem sem poro- šizmu in osvoboditev domovine ter čal takoj naslednji dan tov. Petru izgradnjo osvobojene domovine. Vovku, ko sem mu izročil ključe in Na sestanku so skleniti, da bode se mu zahvalil za pomoč. Prosil sem poizkusili vse, da bil poživili zani-ga, naj ob prvi priliki nekdo od od- malnje za filatelijo tudi med mla- bora pregleda kočo, da se prepriča, da je tako, kakor sem povedal, če se to ni zgodilo, ni moja krivda. Ne morem pa razumeti, kako morejo biti nekateri člani našega Planinskega društva tako neresnicoljubni, neobjektivnimi, da govore o stvareh. dino. ŠAHOVSKA SEKCIJA Na naši šoli v Kočevski Reki vlada zelo veliko zanimanje za šah. Zato smo pred kratkim ustanovili pionirsko šahovsko sekcijo. Stran 4 POSREDUJEJO Letos bom končala osemletko v Kočevju in bi se rada vpisala na Ljubljansko učiteljišče. Zvedela sem, da se tisti, ki končajo osemletko 'v Kočevju, lahko vpišejo samo na učiteljišče v Novem mestu. Kaj mi je storiti? Učenka-Kočevje Če uspešno končate šolanje ni nikakih omejitev za vpis v katerokoli učiteljišče na področju vse države. , _ * ______________ Dimnikar je zahteval za zaži-tanje dimnika 250 din, pri tem se je zamudil \2.0 minut. Ali ni to preveč? Prosimo, da objavite cenik dimnikarskih uslug. Več gospodinj — Kočevje Tako kot za ostale obrtnike, tudi za dimnikarje niso določene neke državne cene. Vsak dimnikar je tržni inšpekciji pri občini predložil svoje cene in inšpekcija jih je odobrila. Za zažiganje dimnir k» je cena od 250 do 300 din. Ni so ceniki vseh dimnikarjev enaki in ker je dimnikarjev več, vse cenike ne moremo objaviti. Tovarišici, ki je v imenu več gospodinj prinesla to vprašanje pa bomo poslali prepis cenika obeh kočevskih dimnikarjev. _ * __ Zanima me, če bomo letos dobili elektriko v Polom in koliko stane napeljava treh luči v eno hišo? T. H. Polom Po informaciji na občini letos ne bo še elektrike v Polomu. Ni mogoče vnaprej reči, koliko stane napeljava elektrike v stanovanje, Cena je od 30 do 50.000 din. _ * __ Soseda me je nagovorila, naj vas vprašam, če bodo pri nas res zamenjali denar. G. O. Dolenja vgs Res je, zamenjava je že v teku. Vsi naši državljani vsak dan zamenjujejo svoj denar v trgovinah za jedila, pijače, obleke, opremo, avtomobile itd. O kaki drugi zamenjavi ničesar ne vemo. _ * __ V našem kolektivu se ne moremo zediniti ali je predsednik sindikalne podružnice obenem lahko voljen v upravni odbor podjetja. L. L. »Štolama« Sodražica Ne samo da je lahko, temveč še zelo potrebno je, da je predsednik sindikalne podružnice v upravnem odboru podjetja. Predsednik delavskega sveta pa ne more biti izvoljen v upravni odbor. _____________ * __ Ali lahko podjetje odredi delavcem letni dopust, kadar zanje nima dela. To se navadno zgodi v zimskem času. Z ženo sva zaposlena in sva želela v poletnih mesecih skupaj preživeti letni oddih v letovišču podjetja, toda jaz sem moral na zahtevo podjetja že sedaj izkoristiti letni dopust. Je to prav? J.R. Trata-Rudnik Vsako podjetje je dolžno planirati letni oddih svojih delavcev in sicer tako, da se bo delavec res •dpočil in nabral svežih moči, Hkrati pa se delo v podjetju ne sme ustaviti. Sezonska podjetja dajejo dopuste v nesezoni, ostala podjetja pa v glavnem v letnih mesecih. Podjetje nima pravico samo odločati, kdaj naj delavec izkoristi oddih, temveč mora delavec dati svoj pristanek. V okviru možnosti je treba storiti vse, da gre delavec, še posebno, če je poročen, takrat na oddih, ko to njermf najbolj odgovarja. “insssm K Kje so dragocenosti ortnešfie ftapele? Službeno me je zanesla pot preko Ortneka. Sreča! sem starega znanca, ki se že od svojega prihoda v Ortnek leta 1928. prizadeva za razvoj tega kraja in v poslednjem času še posebej za razvoj turizma. Kot dobrega poznavalca celotnega okoliša Ortneka, sem ga vprašal če je res, da vlada v nekdanji grajski kapelici na ortneškem gradu razdejanje in da ta kulturni spomenik iz 17. stoletja razpada? Odgovoril mi je »Na žalost je tako«. Da bo slika bolj popolna, sem se poslužil kratkega popisa o tem kulturnem spomeniku. — Nekaj minut od razvaline stoji skrita med gostim drevjem nekdanja grajska kapela. Pred seboj imamo tipičen primer male — kraško vplivane — cerkvene stavbe 17. stoletja, ki se razlikuje od ostalih po lepo oblikovanih okenskih okvirih in kameni tem podzid-ku. Do nedavnega je bila v kapeli ohranjena dragocena oprema, prav tako iz sredine 17. stoletja, trije oltarji s prižnico, ki so po svoji kvaliteti, svojevrstni, prefinjeni dekoraciji in ornamentiki dvigajo tudi nad tovrstni, sicer kvalitetni dolenjski material. Tudi oltarne podobe spadajo med pomembnejše slikarske izdelke 17. stoletja, še posebej zato, ker so signirane in datirane s H. G. G. 1641. — Da tako je zapisano na strani 215 vodnika in adresarja »Kočevsko« v poglavju Umetnostni spomeniki Kočevske. Če bi ta vodič pripeljal turiste na to mesto bi se temeljito razočarali in spoznali kakšen odnos vlada pri nas do kulturnih spomenikov. Vrata vlomljena, okna razbita, grobnice odprte in razmetane itd. Jasno je, da vseh v prejšnjem popisu navedenih starih dragocenih umetnin ni več. Za te umetnine mi je moj znanec povedal »Veš nekako leta 1950. so jih odpeljali, za en vagon jih je bilo« baje sedaj krasijo mestni muzej v Novem mestu. Turistično društvo Ortnek je dalo na razpolago 30.000 din, da se bo prekrila streha in tako ohranilo, kar je še ostalo. Ne gre tu za cerkvico, gre za kulturni spomenik, ki jih je v našem koncu že itak malo. Ustanavljajo krajevne muzeje v Ribnici in Kočevju in bilo bi prav, da se poveri tem društvom varstvo nad temi spomeniki in tudi uredi vprašanje predmetov, ki so bili iz teh krajev kamorkoli odpeljani. A. A. TURJAK Kmetijsko posestvo Turjak ima 50 ha obdelovalne površine. Ukvarja se z govedorejo, in sicer predvsem z vzrejo plemenske živine. Posestvo je doseglo v zadnjih letih lepe uspehe. V bližnji bodočnosti pa bi bilo treba misliti o združitvi posestva s tamkajšnjo Kmetijsko zadrugo. Odlikovanja na Rudniku Pred kratkim je bil v domu v Šalki vasi občni zbor organizacije ZB NOV za območje Rudnika. Udeležili so se ga člani ZB iz Rudnika, Željn, Klinje vasi in Cvišlarjev. Poročilo o delu organizacije in pomembnih dogodkih doma in posvetu je podal predsednik Franc Jelen. Krajevna organizacija ZB na Rudniku ima 258 članov, za delo pa skrbijo še tri posebne komisije. Za skrb otrok padlih borcev NOB, za skrb starih borcev, vojnih vdov in komisija za predvojaško vzgojo. Člani ZB so šli masovno na razne proslave, si ogledali sodobno orožje v Puli in drugo. Na zboru je bil tudi podpredsednik občinskega odbora ZB narodni heroj Jože Boldan-Silni. Govoril je o obisku tovariša Tita v azijskih in afriških državah, o kongresu rezervnih oficirjev Jugoslavije in izročil odlikovanja zaslužnim borcem in delovnim ljudem, ki jih je podelil predsednik Republike. Odlikovnja so prejeli: Martin Kuz- V SODRAŽICI Člani komisije za pregled kurilnih in dimnovodnih naprav pri ObLO Sodražica, so preteklo soboto pregledali kurilne in dimnovodne naprave na področju Gore. Našli so nad 20 primerov, kjer se je nahajal okoli dimnikov vnetljivi material, krpe, les za potrebe domače obrti, ličkanje, oblanci in druga šara. Komisija je vsem lastnikom, kjer so našli pomanjkljivosti, dala nalog, da jih odstrani, sicer bodo tisti, ki tega ne bodo storili do 15. IV. predlagani kaznovanju. ma, Ivan Bradač, Ivan Jelenc, Nikola Tršič, Viktor Istenič, Jože Turk, Marija Kamšek, Senica Srečko, Alojz Kragulj, Jože Cenčič, Franc Retar, Drago Podreberšek in Franc Kiren. Na zaključku zbora so izvolili nov desetčlanski krajevni odbor, nadzorni odbor in delegate za občinsko konferenco. Za predsednika odbora je bil izvoljen Franc Jelen, za tajnika pa Nace Kamšek. ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. KAROL LEVSTIK Rodil se je 16. IX. 1911 v Travniku v mali kmečki družini. Preživljal se je kot gozdni delavec v Glažuti, Jelenovem žlčbu in hrvaških gozdovih. Kmalu je začel sodelovati v naprednih delavskih organizacijah. Sodeloval je tudi z znanim prvoborcem, učiteljem Vrtačnikom. Z narodno osvobodilnim gibanjem je začel aktivno sodelovati že v jeseni 1941. leta. Takrat je tudi postal kandidat KP in vestno delal kot aktivist v Travniku. V Smelijev bataljon je vstopil že rano pomladi 1942. leta. Udeležil se je številnih borb z Italijani. V ofenzivi meseca julija 1942. so ga Italijani ujeli, 6. avgusta pa so ga pod Taborom v Loškem potoku ustrelili. ANTON ŠEGA Rojen je bil v Šegovi vasi 7. XII. Gasilci pred večjo vajo GASILCI SODELUJEJO POVSOD Občinska gasilska zveza Velike Lašče povezuje 8 prostovoljnih gasilskih društev. Vseh članov imajo 395, od tega 145 operativnih članov ln 48 operativnih članic, po enega mladinca in mladinko ter 23 pio- SPOMINSKI DNEVI 4. aprila 1897. je v Beogradu izšla prva številka lista »Radničke novine«. Od 4. do 5. aprila 1921 so istrski delavci in kmetje s Krnice pri Pulju z orožjem odbili nastop fašistov in vojaštva. V aprilu 1936. je poslal CK KPJ pismo vsem partijskim organizacijam o položaju in nalogah sindikalnega gibanja v Jugoslaviji. 8. in 9. aprila 1940 je bil v Beogradu mirovni kongres študentske mladine Jugoslavije. Organizirali so ga komunisti. Slovenski delegati so bili, razen enega, aretirani že pred kongresom. 6. aprila 1941 so napadle Jugoslavijo fašistične sile Nemčije in Italije. 10. aprila 1941. je bil pri CK KPJ ustanovljen vojni komite. 4. aprila 1942. je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovilo s posebno naredbo odrede in grupe odredov. 10. aprila 1943. je bil izdan nalog za ustanovitev Gregorčičeve in Gradnikove brigade. SMRTNA NESREČA NA MLAKI Preteklo nedeljo ob 19. uri zvečer se je v vasi Mlaka pri Kočevju pripetila huda nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Jože Rejc in Gezo Dog ar, oba iz Mahovnika, sta sklenila, da bosta odstranila hruško, ki je bila na dvorišču pred hišo. Hruške sta se lotila tako, da sta zavrtala dve vrtini, v kateri sta vložila naboje in prižgala zažigalno vrvico. En naboj je kmalu eksplodiral, drugi pa je »zatajil«. Nekaj časa sta počakala v zaklonišču, potem pa sta se napotila proti hruški. Na poti proti hruški je Gezo Dog ar opazil, da se vrvica še kadi. Takoj se je vlegel na tla, Rejc, ki je bil po poklicu miner, pa je verjetno to spregledal in šel naravnost naproti. V tem trenutku je eksplodiral tudi drugi naboj. Eksplozija je bila zelo močna, pognala je kose debla po zraku, tako da so zadeli Rejca, ki je obležal na mestu mrtev. Do-gar je dobil hude poškodbe po glavi in očeh. Takoj je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer se zdravi. Pokojni Rejc je bil star 32 let in zapušča ženo in dva otroka. nirjev. Med gasilci prevladujejo kmečki ljudje. V bodoče naj bi gasilska društva vključila v svoje vrste čim več mladih ljudi. Skoro vsi polnoletni člani so vključeni v SZDL. Gasilci so sodelovali pri vseh političnih manifestacijah in praznovanjih. Občinska gasilska zveza si je za bodoče delo zadala tele naloge: skrb za večji dotok mladine v gasilske vrste, dosledno izvrševanje preventivnih ukrepov, nadaljnje izobraževanje članov in drugo. Sodelovala bo tudi pri skupnem praznovanju 40-letnice ustanovitve KPJ. PREDGRAD KUD Predgrad namerava nabaviti nekaj glasbenih inštrumentov za izpopolnitev v tamburaškem zboru. Tamburaše bo učil v praktičnem pouku Jože Šmalcelj. V aprilu nameravajo že nastopiti. -lj Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tiski v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini. — 1902. Bil je gozdni delavec, tudi družina je bila delavska. Ko je od-rastel šolskim klopem je dela! v domačih in hrvatskih gozdovih. Prišla je okupacija. Zaradi rahlega zdravja ni bil sposoben za borbo, zato .je pomagal NOV s tem, da je delal kot aktivist, zbiral hrano za partizane in drugo. 1943. leta so ga aretirali Nemci. Interniran je bil v taborišču v Dachau, kjer je zaradi izčrpanosti umrl 2. februarja 1945. JANEZ BARTOL Mlada leta so mu potekala v rojstni vasi v Travniku, kjer se je rodil 7. VIII. 1900 v kmečki družini. Ukvarjal se je s kmetijstvom, v zimskih mesecih pa je gozdaril po Hrvatskem. V času nemške ofenzive so ga Nemci 4. XI. 1943. odpeljali z ostalimi moškimi v nemško taborišče Dachau, kjer je umrl. Zapustil je ženo in pet otrok. IVAN DEBELJAK Rodil se je 17. XII. 1924. leta delavski družini v Šegovi vasi. Po končani osnovni šoli je moral z očetom na delo v gozdove. Leta 1942 je vstopil kot prostovoljec v bataljon »Miloša Zidanška«. V prvi italijanski ofenzivi je bil odpuščen od partizanov. Radi izdajstva je moral v internacijo na Rab. Tu je umrl 11. X. 1942, star komaj 18 let. IVAN TANKO Rodil se je v Travniku 20. XII. 1919. leta v obrtniški družin.i Bil je mirne narave in priden delavec. Za Osvobodilno fronto je začel delovati spomladi 1942. Skupno z ostalimi mladinci Travnika. V času ofenzive so ga Italijani aretirali. Ubili so ga kot talca 31. VII. 1942. v So-dolu pri Travniku. FRANC LAVRIČ Tudi Lavrič je bil rojen v Travniku 2. XII. 1913 v mali kmečki družini. Najprej je bil gozdni delavec, kasneje pa se je zaposlil v Beogradu kot natakar. Po okupaciji Jugoslavije se je vrnil domov. Ža OF je začel aktivno delati že od maja 1941. V tem času je postal tudi član KP. Zbiral je orožje, hrano, povezoval in širil ideje osvobodilnega gibanja med ljudmi v tem kraju. Bil je velik borec za delavske pravice. Sodeloval je z učite-liem Vrtačnikom in Jožetom Šeškom iz Kočevja. 31. VII. je tudi on padel pod sovražnimi streli itar lijanskih nasilnikov v Sodolu pri Travniku. KAROL VESEL Rojen je bil v Travniku 11. X. 1901 v revni kmečki družini. Delal je na Rusovi Žagi v Travniku kot gaterist. Že v predaprilski Jugoslaviji je sodeloval z naprednimi ljudmi, zato je bil med prvimi simpatizerji OF v tem kraju v maju 1943. leta. Od takrat je tudi začel delati za NOV. 31. julija 1942 so tudi njega Italijani aretirali in ustrelili v Sodolu pri Travniku. IVAN VESEL Rodil se je v Travniku 13. IX. 1913 v številni družini malega kmeta. Že zgodaj je moral na delo. Bil je gozdni delavec. Vesel se je rad družil z naprednimi potoškimi učitelji, zato je razumljivo, da je začel sodelovati v OF že leta 1941. Zbiral je orožje, hrano in opravljal propagandno delo. Maja 1942. je vstopil v partizane, v Smelijev bataljon. V ofenzivi so ga Italijani ujeli in ga ubili kot talca 31. julija 1942. v Sodolu pri Travniku. 40 let zgodovinske poti oicDBOBOBOBOBOBOBCDBOBOBCDBCDBOBCDBOBOBOBOioBOBCDBOBoecDBOBCDBO aioioioeoioicDioioioeoicDioecDeoBoioioeoi mesto zasedla vojska, so se vrnili Aretirani so bili in odpeljani v Ivan Zobec, Alojz Novak in Ivan dala Komunistični stranki 205 vo-domov zapor: King, Volf ing, Vindišman, Vindišman zapustili Kočevje, med- lilcev, ostalim petim strankam sku- 28. aprila zgodaj zjutraj so orož- Klun, Uršič, Tišler, Erker, Novak, tem ko je Ivan Erker pristojen v paj pa le 166 volilcev. niki in vojaki obkolili na Rudniku Krivec, Horvat, Švajger, Draganič, občino Željne in se nahaja doma. Pri tem je treba pripomniti, da v staro in novo kolonijo. Žandarme- Kovač, Lipovec in drugi. (Po sporni - Družina rudarja Kordiša je stanu- prvih letih po svetovni vojni niso rija je začela loviti "rudarje, da bi nu udeleženca stavke, Karla Čuka, joča v Šalki Vasi in se bo v dogled- imeli volilne pravice prebivalci Ko- šli premikat s premogom naložene in arhiva Okrajnega glavarstva v nem času izselila. čevja nemške narodnosti. Kočevju.) Kako brutalen in neizprosen od- Dne 28. XI. 1920 je dalo okrajno Po tej stavki je tedanja proti- nos .ie imela tedanja oblast do ru- Glavarstvo v Kočevju Orožniški po-ljudska oblast neusmiljeno udarila darjev in njihovih družin, nam pri- staji v Kočevju naslednji nalog: „ naroča da se aretira danes tzcr,U i*ifl • , ur* brata Blažutija in naj se Dne 11. maja 1920 je ravnatelj - Na Vaše zaprosilo se •* -T-1 takoj odda v zapore tukajšnjega Na Rudniku je bilo cca 70 vago- pil major z dvema oficirjema, nov naloženih s približno 1.300 to- jaštvo je ostalo v vlaku. Pred nami premoga. Ti vagoni so stali jorja je stopil Vo- ma- vagone čez nadvoz, ker se je raz- stavkovni komite, v ^_______ ed rudniške nakladalne rampe pa katerem so bili Novak, Tišler, Anž- širila vest, da je nadvoz miniran, vse do podvozne poti Kočevje-Trata. lovar, Kraker, .Volfing in Erker. Po Ko so našli verige za spajanje va- Dne 24. aprila so šli rudarji mla- polurnem razgovoru s stavkovnim gonov, so jih železničarji s pomoč- po kočevskih rudarjih, da bi uničila ča naslednji akt: dinci z Rudnika pod vodstvom ko- odborom se je celokupno vojaštvo j0 rudniških kovačev ponovno mon- to komunistično trdnjavo. Gospod Ivan Vindišman ' rI 1 *~e ~ “ T J tirali. Vagonov pa ni bilo potrebno ~ vača Vladimira Lipovca k naloženim vrnilo z vlakom proti Ljubljani. _____________ . ____ , _ ___ _________ ______ ___ lov,„i„j- __________ _ ______ y lunajsuj « vagonom ter demontirali vse verige 27. aprila so imeli rudarji zopet riniti preko nadvoza, ker se je iz- stvo rudnika Kočevje 'poslalo° Ok- moma podaljša rok za bivanje v okrajnega sodišča^IIkratf se^naro- za spenjanje vagonov in jih skrili v zborovanje pred prostorom stav- kazalo, da ni miniran. rajnemu Glavarstvu' seznam 87 ru- Kočevju do 7. (sedmega) junija ča, da se takoj izvrši hišna preiz- grmovje. V ležaje vagonov pa so kovnega komiteja na Rudniku. Ob- Tistega dne je bilo sklicano zbo- darjev, ki so bili 6. maja odpuščeni. !920. . kava pri aretiranih in zraven tega nasuli peska. Prav tako so tudi iz- veščeni so bili, da prihaja vojaštvo rovanje, na katerem je govoril Dne 14. maja je poslalo rudniško Kočevje, dne 4. vi. lazu. okraj- še pri sledečih komunistih: Dvoj- Pulili več žebljev iz železniških pra- z železniške postaje proti Rudniku, predsednik strokovnega komiteja vodstvo v Kočevje Okrajnemu g la- ni glavar . moč, Zupančič Ivan, Kolnik I S topov. Kmalu nato je prišla skupina voja- Kink in član strokovnega komiteja varju drugi seznam aretiranih in iz Aretacije, odpusti z dela in od- par I., Deguš J., Gorjup Bukovec Dne 26. aprila so bili rudarji ob- kov z mitraljezom mimo material- Novak. Začelo je močno deževati, službe odpuščenih petih rudarjev: goni v domovinske občine kočev- Valentin, Ušaj Cindriču ’ in Peter veščeni, da prihaja bataljon vojakov nega skladišča na Rudniku. Med zato se je delavstvo stiskalo v ča- 1. Novak Alojz iz Kostanjevice, skih rudarjev so se nadaljevali še Puškariču. Zapleniti je vse sumlji- v Kočevje. Takoj so bili poslani po njimi sta bila tudi dva rudarja, ki kalnici in pod bližnjimi strehami, okraj Sežana, več let. toda kljub vsemu še dolga ve spise tikajoče se nameravanih vaseh kurirji, rudniška sirena je tu- sta služila kadrovski rok, Šaruga in Vojaštvo z žandermari jo je v tre- 2. Vindišman Ivan iz Črnomlja, vrsta let ni bilo moč streti revolu- prevratnih pobun, razstrelivnih sno- lila celi dve uri. znak nevarnosti Habjančič, s katerima so se neka- nutko obkolilo zborovalce in arett- 3. Erker Ivan iz Stare cerkve, cionarnega duha v kočevskih ru- vi in vsega sumljivega materiala ter za rudarje. Delavstvo se je kon- teri rudarji spoznali in jima maha- ralo več funkcionarjev stavkovnega 4. Hručevič Ivan iz Stenjcvca pri darjih. ga oddati Okrajnemu sodišču v Kocen triralo okrog železniške postaje li v pozdrav. Vodja vojaškega od- odbora ter jih odpeljalo v kočevske Zagrebu, Po Podatkih Okrajnega glavarstva čevju. m zasedlo železniško progo proti delka je to opazil in vodil oddelek zapore. Skupina rudarjev, predvsem 5. Mastnak Viktor, Nova Cerkev v Kočevju je bila politična oprede- Okrajno glavarstvo odredi vsled Rudniku. V Kočevje so prihiteli de- proti mestu. Ves ta čas je tulila si- mladincev, je spremljala aretirance pri Celju. *'tev kočevskih volil cev v mestu danih razmer sledeče: Zastražiti je lavci in kmetje iz bližnjih in tudi rena in opozarjala delavstvo na ne- vse do zaporov. " Kakor je razvidno iz poročila žn- Kočevje konec leta 1920 naslednja: ob 18. uri na Rudniki centralo in oddaljenih vasi, kakor iz Starega varnost. Naslednji dan, to je 29. aprila, se darmerijske postaje v Kočevju Ok- Komunistični stranki pripada 205 municijsko skladišče. P0 izvršitvi loga, Kočevske Reke, Mozlja in od Prebivalstvo okoliških vasi je bi- je zbrala v Kočevju delegacija cca rajnemu gla’-arstvu v Kočevju so drugod. Nekateri so imeli tudi orož- lo tako obveščeno s sireno, da pre- 30 delavcev in kmetov, ki je odšla bili vsi odpuščeni delavci tudi prf- je. Gasilci so prišli z gasilskimi ti rudarjem nevarnost, zato se je na Okrajno glavarstvo in zahtevala silno odseljeni, pripravami. Zbranih je bilo na po- takoj napotilo v Kočevje. Prihajali ispustitev aretiranih tovarišev. Ok- Na tamkajšnji ukaz št. 6775 z statji par tisoč ljudi. so oboroženi s kosami, vilami in rajni glavar, ki je imel v Kočevju dne 28. V. 1920 se poroča, da se od Okrog 16. ure je pripeljal vlak tudi s strelnim orožjem. Ko so pri- močan vojaški oddelek, v izpustitev dela odpuščeni rudarji Valentin Kor- na postajo Kočevje. Iz vlaka je sto- šli v bližino mesta in zvedeli, da je ni privolil. diš, Albin Tratnik, Franc Petelinšek, volivcev, N. S. S. pripada 64 volilcev. S. I S. pripada 41 volilcev. J. S. D. S. pripada 31 volilcev. J. D. S. pripada 24 volilcev. S. K. S. pripada 6 volilcev. Od skupnih 371 volilcev je pripa- prej navedenih nalog pa še sledeče objekte: Kolodyr in mestno elektrarno. Vse postojanke je zastražiti s po dva moža. Dve patroli pa naj se nahajata v bližini Okrajnega glavarstva do druge ure zjutraj. (Se nadaljuje)