Leto XIII
V.b. b.
Dunaj, dne 30. avgusla 1933
Šl. 35
n
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC". Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : Za Jugoslavijo četrtletno : Din.
— Posamezna številka 15 grošev,
1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g
25.— ; celoletno: Din, 100.—
Ribarjenje v kalnem.
Z ukinitvijo parlamentarnega življenja v naši državi in nastopom kanclerja Dollfussa se je položaj naše manjšine na Koroškem nedvomno moralno ojačil. Svoječasno že je manjšinska politična stranka, katere program sloni na temelju krščanskih načel, iz proste volje dala svoje državnozborniške glasove stranki, ki je v državi edina pobornica taistih krščanskih načel. Uvedba „male“ diktature s pretežnim vplivom krščansko-socialne stranke je odprla možnost preokreta vsega javnega življenja v državi v krščanskem smislu in iz tega pokreta raste tudi možnost rešitve manjšinskega vprašanja. Zastoj političnega življenja v deželi pa je razrešil vprašanje odnosa nezavednih vrst slovenske manjšine do zavednih članov, ker se je z zmanjšanim vplivom strankar-sko-političnega življenja zamajal zadnji nemški argument dveh bistveno se razlikujočih delov slovenskega naroda na Koroškem. Manjšina je v svojem delu dežele postala celo zastopnica vladne smeri, v kolikor je ta narekovana iz krščansko-socialnega programa in izločuje protidržavne nekrščanske vplive ostalih skupin v državi.
Videz izboljšanja položaja manjšine je vznemiril v deželi kroge, ki si prisvajajo nalogo očuvanja „narodno-političnih ciljev". Moralno ojačena manjšina predvsem ni bila pogodu onim, ki se še izza plebiscita trudijo, da polah-no ukinejo vsako sled slovenskega življenja na Koroškem. V te svrhe so sedaj zasnovali temno igro, zamotanost notranje-političnega položaja v državi in deželi jim je bila dobrodošla in na njo ter na nejasni razvoj avstrijske zunanje politike so zgradili svoj temni načrt, katerega uvodna poteza je bila prepoved pevske prireditve pri Mostniku v Zagorjah.
Razumemo razburjenje omenjenih krogov vsled odkritja njihovega temnega načrta v našem članku „Temne sile na delu" v predzadnji številki našega lista- In javnost sama postaja pozorna, ker v deželi nekaj ni v redu. Medtem ko se oficielni deželni krogi sestajajo v Sloveniji z zastopniki jugoslovanskih oblasti in tujsko-prometnih organizacij k pogovorom o dvigu meddržavnega osebnega prometa, se ob-dolžuje v deželi nedolžne izlete jugoslovanskih dijakov kot iredentistično propagando. Medtem ko se predstavniki zvezne vlade trudijo za uravnanje odnošajev do vseh sosednjih držav, tudi do Jugoslavije, krožijo v deželi in njenih nemških listih vesti o nekem naraščajočem iredentističnem gibanju v Sloveniji, kjer »grabežljivo stegajo roke po Koroški". Medtem ko si zvezna vlada prizadeva, da strne v svojem taboru večino avstrijskega ljudstva in ga združi v borbi za samostojnost in neodvisnost Avstrije, segajo omenjeni krogi v deželi celo že za nevarnim orožjem cepitve manjšinskih vrst in se v to poslužujejo nelojalnim potom raznih ,,izjav" poedincev.	Tolika je državotvornost
in avstrijska zavest teh krogov, da skušajo odvrniti pozornost dežele od pravih protiv-nikov avstrijske svobode in neodvisnosti in jo usmeriti proti »starim sovražnikom dežele — Slovencem". Medtem ko bije dunajska vlada z odredbami, prepovedmi in lastnimi odpovedmi najostrejši boj z nasilnim nemškim fašizmom in mora odstrani rajhovskih bratov prenašati najkrutejše žalitve in ponižanja, so po mnenju krogov okoli Heimatbunda v Celovcu v deželi vladne odredbe in prepovedi dobre komaj za »nasilno in veleizdajniško jugoslovansko manjšino". Ja, vpliv teh krogov gre tako daleč, da imajo orožniške postaje danes poseben ukaz paziti posebno na delovanje jugo-
slovansjie-kedente v deželi! Čudno spričevalo za ojgg^c^ijo vzdržuje država in bi zato srW4^rdfegr%'z nastopanjem proti hitler-janskefflj^, uSHAl^tfe in protestantovskim naseljencem bbljšouililgo!
Morda je tej organizacij mala briga, da vrača državi njeno dobroto s slabo proti-uslugo, ker se bolj zanese na svoje prijatelje v društvu za nemštvo v inozemstvu in drugod po svetu. Potem ji pri ribarjenju v kalnem zumeremo želeti samo obilnega uspeha.
Slovenska koroška manjšina obsoja tako temno delo le s preziranjem. Vsako podvojeno protimanjšinsko delo omenjene organizacije zamore smatrati kvečjemu za poniževalno, ker skuša ta organizacija na isti črti usporejati hotenje tisočletnega naroda s temnimi cilji umetne in začasne organizacije. Slovenska koroška
manjšina stoji danes v družini narodov ustaljena in konsolidirana in je svojo narodno disciplino v zadnjih letih že opetovano dokazala v vsem svojem narodnem izživljanju. Kar manjšina danes poseduje, si je priborila sama in se zato upravičeno lahko čuti vzvišeno nad nizkotnim počenjanjem v zavesti, da ji tega ne zamore odvzeti niti najprebrisanejša diplomacija nekaterih nemških gospodov.
Slovenska manjšina na Koroškem se dobro zaveda, da izboljšanje splošnega njenega položaja ne bo nikdar sad trenutne konjunkture, marveč more zrasti le organično iz preokreta miselnosti o narodnosti in o narodnih in narod-no-majšinskih pravicah. Ta preokret pa se bo izvršil preko organizacij za očuvanje »narod-no-političnih ciljev" in proti volji njihovih poslovodij.
Igra za Podonavje.
Začetkom minulega tedna je kancler Dollfuss nenadoma odpotoval v Italijo in se sestal z italijanskim vladnim šefom Mussolinijem v jadranskem kopališču Riccione. Uradno poročilo o sestanku obeh državnikov je kratko, naglaša soglasje Italije iti Avstrije v vprašanju avstrijske neodvisnosti ter podčrtava pripravljenost Avstrije za sodelovanje z vsemi sosedami, posebno z Italijo, Ogrsko in tudi Nemčijo, kakor hitro bo to mogoče.
V evropski javnosti je zbudil sestanek obilo pozornost. K uspehu so prinesli listi obilo domnev in misli. Soglasna pa so poročila vseh listov v tem, da se je Mussoliniju posrečilo se dvigniti na mesto nekakega evropskega kancler ja. S tem sestankom je začela Italija očitno iniciativno politiko v srednji Evropi. Dočim so interesi Amerike in Anglije obrnjeni k dogodkom okol Tihega oceana in se Francija peča predvsem s sovjetskim vprašanjem, si je Italija znala priboriti vsaj začasno proste roke v Podonavju.
Te prostosti se Italija živahno poslužuje. Dočim ji je do zadnjega služila za izvedbo njenih načrtov sama Ogrska, je sestanek v Riccione dokazal, da hoče Italija iz gotovih razlogov odslej posvečati prav posebno pažnjo Avstriji. Izprva je domnevalo, da skuša Mussolini obnoviti staro avstro-ogrsko monarhijo. A on kot edini videzni prijatelj Nemčije ve, da bi obnovitev monarhije odvrnila Nemčijo proč od
Italije. Prijateljstvo Francije pa si je zagotovil s tem, da je postal odločen nasprotnik priključitve Avstrije k rajhu. Dosleden svoje-mu načrtu pripravlja sedaj Mussolini sodelovanje in zbližanje Italije, Avstrije in Ogrske ter računa tudi na pritegnitev Nemčije. Trenutno je^ največja ovira izvedbi tega načrta avstro-nemški spor. Zato je pričakovati, da bo na zbližanje'obeh nemških držav stavil ves svoj vpliv. Danes seve o zbližanju še ni nika-kega govora.
Proti Mussolinijevemu načrtu se vedno glasneje javljata Franclja in Mala antanta. ypravičeno se bojita, da se hoče Italija s svojimi zaveznicami polastiti vodstva v srednji Evropi ter tod izriniti vsak vpliv Francije in njenih slovanskih zaveznic. Izgleda, da z načrtom italijanskega šefa tudi niso zadovoljni Nemci v rajhu, ker vidijo za njegovim načrtom v prvi vrsti italijansko željo izbiti iz zbližanja teh držav predvsem gospodarsko korist Italiji in sosebno njenim propadajočim jadranskim pristaniščem. Poročajo, da je Mussolini izjavil, da bi v slučaju nasprotovanja Nemčije in nadaljevanja njenih poizkusov polastitve Avstrije bil odločen braniti avstrijsko samostojnost s svojo vojsko.
Igra za Podonavje se je torej pričela. Prvo karto je vrgla Italija.
Pred manjšinskim kongresom.
Prve dni julija se je na Dunaju sestal odbor manjšinskega kongresa pod predsedstvom dr. Wilfana, nekdanjega slovenskega poslanca v italijanskem parlamentu. Po posvetovanjih je bila sprejeta naslednja izjava:
Letošnji majnšinski kongres se vrši v Bernu. Predmet posvetovanja so bili tudi najnovejši dogodki na narodnostno-političnem področju. Pokazalo se je, da vse narodnosti vztrajajo pri načelih, ki jih je branil kongres v zadnjih letih in da je vzajemnost evropskih narodnih skupin neomajana.
Na kongresu se bodo obravnavala naslednja vprašanja;
»Delovanje Zveze narodov v preteklih letih" in »vprašanje teritorialne avtonomij e". Pri tej točki naj
bi se pokazalo, da se mora svoboda narodnega in kulturnega razvoja uresničiti ne po poti določb obstoječega manjšinskega prava, temveč z upoštevanjem tega načela o avtonomiji. Katalonski odposlanec bo dokazal, d a j e m o g o-če priti do sporazuma v okviru skupne državeedinonata način, da se dovoli večjim narodnim skupinam na teritorij navezana avtonomija. Na dnevni red pride nadalje vprašanje »Vera in narodnost", da razčisti pojme v tem pogledu. Obravnavalo se bo končno še vprašanje, kako naj se uporabi manjšinsko pravo pri takšnih skupinah, ki so postale žrtev politike, ki stremi za plemenskim čiščenjem lastnega naroda, kakor se je to dogajalo v Hitlerjevi Nemčiji, ki je židovski narod izločila nasilnim potom z državne skupnosti.
Kongres bo v Bernu in sicer od 18. do 20. septembra. O poteku in razpravah bo naš list še poročal.
Tujski promet med Avstrijo in Jugoslavijo.
V Logarjevi dolini se je začetkom minulega tedna vršila konferenca avstrijskih in jugoslovanskih tujsko-prometnih organizacij, katere sta se iz naše dežele udeležila namestnik dež. glavarja dr. Zeinitzer in celovški župan inž. Pichler. Razpravljali so o izboljšanju obojestranskega tujskega prometa in sklenili, da se čimprej uvede reden zračni promet Sušak— Ljubljana—Celovec. Potovanje iz Sušaka v Solnograd bo stalo 80 S. Organizirali se bodo nadalje posebni izletniški vlaki iz Jugoslavije v Avstrijo in obratno, za katere bosta železniški upravi dovolili posebne olajšave.
Italija ukazuje Albaniji, da ima v ministrstvih nastavljati samo italijanske ali v Italiji izšolane uradnike. Svoje vojaške utrdbe, letališča, vojašnice in vojaške magacine ima prodati Italiji, posebno one, ki se nahajajo na jugoslovanski meji. Te in še vrsto drugih zahtev je predložila Italija albanski vladi, kar je vzbudilo med člani vlade in med ljudstvom, ki se hoče osamosvojiti od italijanskega jarma, veliko ogorčenje. Večino zahtev je albanska vlada odklonila in če bi Italija hotela sprejem izsiliti, upor proti Italiji ni izključen.
Za gladujoče v sovjetski Rusiji je izdal dunajski nadškof Innitzer pretresljiv proglas, v katerem med drugim pravi: Danes imamo dokaze v rokah, da tudi letošnja žetev v Rusiji ne bo ustavila gladovanja. Sovjetska vlada sama priznava, da bo morala seči po skrajnih sredstvih, da omogoči preživljanje industrijskih središč in da bo morala kmetom s silo odvzeti njihovo letošnjo žetev. Ruska gladovna katastrofa bo v nekaterih mesecih dosegla nov višek, ko bo zajela tudi kmečko prebivalstvo in ogrožala zopet nove milijone nedolžnih žrtev. K temu ne smemo molčati, ker bi svojo odgovornost in odgovornost vsega kulturnega sveta le še povečali. Postali bi sokrivci, ker bi molčali v času, ko je žitnih pridelkov na svetu naravnost v izobilici in ko ta izobilica uničuje cele države, v Rusiji pa umira ubogo ljudstvo od lakote ...
Medtem pa v Ameriki sežigajo na vladni ukaz preostanke svoje letine. Da izboljša tržne cene, je ameriška vlada odredila, naj posestniki plantaž uničijo del svojih pridelkov. Če se bodo plantažarji branili to storiti, bodo letino uničili vladni organi. — To so sadovi pogrešenega gospodarskega reda i v Rusiji i v Ameriki. Da bi se iz njih vsaj človeštvo učilo in izmodrilo!
Žaloigra.
V južnotirolskem glasilu „D e r S ii d t i r o-1 e r“ beremo sledečo zanimivo razpravo:
Kdor je kedaj sam poučeval otroke ali mnogo občeval z učitelji, ve, kako je težko otroke privaditi, da dobro in prosto obvladajo materni jezik. Koder pa se v Soline stremi za izpopolnitvijo maternega jezika, koder se materni jezik zanemarja ali celo izločuje, koder se kot učni jezik uvaja tujo govorico, tam naravno ne more biti govora o kakem učnem uspehu. In kdor bližje pogleda po južni Tirolski, mora priznati, da je učni neuspeh tolikšen, da je šolski pouk zločin nad otroci. Ker manjka jezik, ki bi zadostoval za potrebe verske vzgoje, izredno trpi versko življenje, Če gradijo misijonarji šole, če je Cerkev skozi stoletja nemške zgodovine nositeljica izobrazbe, ni to njeno delo samo postranskega in zunanjega značaja, marveč izvira iz pravega bistva krščanstva.
Cerkev rabi razvito govorico, da zamore podajati ideal krščanskega življenja in nravne popolnosti dušam mladih vernikov, ona rabi govorico, ki zgrabi čustvo, ki potem vpliva na človeško voljo. Zato odgovarja zahtevam cerkve samo jezik, ki se ga otrok priuči od matere in ki ga v vztrajnem šolskemu delu izpopolni. Tuj jezik tega nikdar ne doseže, posebno, če se ga otroci učijo prisiljeno in je ljudstvu ukazan. Vzbujen otrok bo po par šolskih letih v južnotirolskih šolah lahko sledil preprostemu italijanskemu govoru, a jezik ne govori iz srca v srce in tudi najnadarjenejši učenec bo ostal na površju stvari.
Kljub nemškim pridigam in nemškemu verouku v južnem Tirolskem otrok ni mogoče več duševno in nravno zgrabiti, ker zato niso dani predpogoji in ker otrocii ne obvladajo več nemškega pismenega jezika. Otroku manjkajo vsi pojmi, ki so izven jedi in pijači, travnika, hleva in igre. Zato je verouk za veroučitelje često pravo mučeništvo. Otroci jih ne razumejo. Pojmi kot ponižnost, odpuščanje, ošabnost i. dr. so jim docela neznani, pri zgodbah sv. pisma ne razumejo najenostavnejših besedi. In če potem govori duhovnik o usmiljenju, milosti, previdnosti, daritvi i. dr., za to ne bo našel več razumevanja pri otrocih. Južno-tirolski otroci ne pojmujejo več globjega smisla
zgodb. sv. pisma, vsebine pridig ne razumejo, tuja jim je vsebina nedeljskih evangelijev.
Nemški duhovniki, ki bi na južnem Tirolskem hoteli pomagati, so obsojeni v brezdelje. Italijanska vlada odklanja njihovo pomoč, ker noče, da bi se otrok učil jezika nemških starišev. Posledice te površne vzgoje so v času nravne razvrvanosti katastrofalne. Prostaštvo se širi v najoddaljenejše vasi, resnost družinskega življenja gine, nravnost pojema.
Ni tako, da postanejo otroci nemških katolikov ali protestantov, ki ne obvladajo več maternega jezika, italijanski katoliki ali protestanti. Celo tam, kjer se posreči, da se jih oropa narodnosti in jim usili tujo govorico, pomnožijo le maso italijanskih nevernikov. In tudi ne ostane pri tem, da bi ostal samo en rod za kulturo in višje človečanstvo izgubljen. To je izkušnja Cerkve, ki se znanstveno razlaga iz vezanost človeškega mišljenja z jezikom, iz bistva dvojezičnosti, ki pod gotovimi pogoji mišljenje umetno pokvari in ovira, iz ozke vezanosti čustvenega življenja in materne govorice, iz važnosti razvite materne govorice kot čuvarja narodnih kulturnih vrednot.
Tega sicer ne razumejo vsi stariši, a nezavestno spoznavajo: V otopelem obupu gledajo svoje otroke, razdor med generacijami se širi do neznosnosti, dobesedno je tako, da se otroci in stariši več ne razumejo. Iz skrbi starišev za duševno srečo otrok se rodi v družinskem življenju neka napetost, ki vodi do žalostnih sporov. Pobožnejši starejši rod ne razume več lahkomišljenosti mladine in tudi so mu odvzeta vsa sredstva, da bi v dobrem smislu vplival na otroke. Najžalostnejši pa so posledice dvojezičnosti tam, kjer se jo je usi-lilo z brutalno silo ...
Potniki, ki se vozijo preko Brennerja v Bočen in Meran, ne čutijo dovolj te duševne bolesti nemškega naroda na južnem Tirolskem. Morda celo občudujejo red, ki vlada v novi Italiji. Italijanski napisi so jim naravni, v šolski pouk nimajo vpogleda. Oni vidijo samo, kako gre v južnem Tirolskem življenje svojo pot, kako igrajo lajne in kako se otroci igrajo na cestah. Kdor pa odgrne zastor, s katerim je nasilna vlada pokrila deželo, kdor pogleda tudi v družine, bo spoznal, kako se tod, nepoznano : zunanjemu svetu, odigrava najžalostnejša : žaloigra, videl bo posledice, ki se najavijo j vedno tedaj, če se je narod oropalo njegove-I ga najsvetejšega zaklada. Z jezikom se l ukrade narodu njegovo dušo in '
M	PODLISTEK	j
Žal!k~žena poročena.
Spisal Ivan Albrecht.
(Konec.)
Ko je potekel čas, je povila žalik-žena poročena dete, krepkega dečka v živo veselje mladega očeta. Koder je hodil srečni mož, povsod je imel malega sinka pred očmi. Čeprav je otrok še komaj zavekal s prvim brezizraznim glasom na svet, mu je že oče namenil gospodarstvo in na tihem premišljal, kako bo takrat. On bo hodil star in sivolas okrog, kakor hodi sedaj oče njegov, sin pa bo mlad in močan in delo mu pojde kakor po niti.
V misli zatopljen je krenil domov, da se pripravi za krst. Trepetaje od radosti in ponosa je odprl vrata v sobo, kjer je ležala mati z otrokom, in je vprašal po navadi:
„Bog daj dobro. Kako je?“
Žalik-žena se je nasmehnila:
„Najhujše je pri kraju.11
Mož je stopil k postelji:
„Ne bodi mu v škodo — kako sladko sladko spi —“.
Mati je zatrdila:
„Res — tako, da se ne bo prebudil in ne jokal nikoli več.“
Mož se je zdrznil, potipal otroka in spoznal, da ni več življenja v njem. Vse se je zasukalo pre njim, vse se je podiralo v njem in nekaj strašnega mu je padlo na srce.
„Kako?“
Žalik-žena poročena je privzdignila odejo in je pokazala trpečemu možu odtise svojih
prstov, ki so se še poznali na podplutbah po otrokovem vratu.
„Zato sem ga, ker sem vedela, da bi bil hudodelec, ako bi živel.“
„Ti si ga —?“
„Jaz! Saj hudodelcev ne moreva rediti.11 Od daleč nekje se je zdelo možu, da čuje medlo in zlobno spakovanje gornjega moža:
„Le čakaj, čakaj, človeški sin, — nisi spoznal še vseh bolečin —.“
Domislil se je z žalostjo v srcu tistega trenutka v gozdu, ko je dal obljubo žalik-ženi, in je stisnil zobe. Ali le s težavo in s silnim naporom je zaklepal besede, ki so silile na dan.
Od dne do dne pa se je bolečina polagoma zopet utekla in je življenje spet zadobilo vedro lice. Ljubezen, ki je bila namenjena otroku, je mož prenesel na ženo in dnevi so begali kakor v lepem snu.
Ko se je približal čas, da mati zopet po-vije, je začel živeti gospodar v neprestani bojazni. V časih je sedel zvečer sam kje na sadnem vrtu, ki je obkrožal hišo in je premišljal svojo srečo — nesrečo. Zvezde so tako hladno sijale z neba in noč je molčala kroginkrog njega liki nekaj, kar zahrbtno sovraži človeka. Po drevju je šepetalo listje — ali pa so bile žalik-žene, ki so iskale nezvesto družico. Tupatam je hušknilo nekaj po travi —. Pritlikavec kralja Matjaža? Zla minuta, prelita v neznatno žival? — Pri hlevu se je prestrašil pes in je zatulil — drugi, tretji za njim. Zvezde pa so sijale venomer z istim hladom in luna je prišla, pastirica njihova, in je oblila vso pokrajino s svojim medlo sivim sijajem.
„Naj bo,“ je mislil mož in je odšel počasi v hišo.
„Da bi šlo po sreči! — Kako je?“ „Žalik-žena poročena se je nesmejala:
„Sina ti bom dala.“
Oče je bil vesel in žalosten obenem in je čakal...
Dete je bilo res deček, močan in zdrav, veselje vsem, ki so ga poznali. Ko pa je doseglo sedem let, mu je rekla žalik-žena-mati:
„Tako je s teboj, da pojdeš po svetu no-
coj.“
Ta hip je od nekod prišel oče in je zastrmel, ko je videl, da mati navezuje malemu culo in ga odpravlja.
„Kam pa?“
„Po svetu.“
Rad bi bil branil in ugovarjal, pa se je le premagal in zamolčal svojo bolest. Ali hudo mu je bilo tako, da ni mogel ne jesti, ne piti, ne delati in ne govoriti mnogo dni zapored. Niti toliko ni bil, da bi bil vprašal ženo, zakaj je to storila; vedel je le to, kar mu je radovolje povedala sama od sebe.
„Ta je moral po svetu," mu je bilo sojeno tako. Vsakemu človeku je namreč nekaj sojeno na svetu; ako naredi tisto, je prav in mu gre dobro povsod, ako ne, je sama nadloga in zlo njegov del.“
Očetu se je krčilo v prsih srce, vendar mu je kazalo še najbolje tako, da molči. Dnevi pa so zopet potekali kakor štrena, ki jo je navila gospodinja na motovilo. Drug je biTenak drugemu, pust in dolgočasen — in niti tega veselja dolgo ni mogel dočakati potrti mož, da bi mu bila žena zopet razodela veselo skrivnost.
„Prvi v smrt, drugi po svetu, tretjega pa niti na svet ni,“ je premišljeval oče, koder je hodil in kjer je bil. Nazadnje je vendar dočakal, a razveselil se ni; kajti slutil je že nekako, da tudi s tem ne bo prav.
Bil je zopet deček, močan in krepak — in vse je kazalo po sreči. Žalik-žena ga je ljubila
možnost duševnega življenja. Tak narod je oviran tudi v svojem napredku. Povsod se čuti zapostavljenega, ne samo zato, kerso muod-vzeli nravno varstvo, marveč ker mu tudi manjka potrebne izobrazbe za težki gospodarski boj. Kdor pozna južno Tirolsko in je skozi leta mogel opazovati njeno kulturno in gospodarsko življenje in ga je poznal tudi pred svetovno vojno, ta bo mogel dojeti vso žaloigro, ki se tod do-igrava.
... Globoke besede, ki naj si jih zapišejo v srce vsi, ki postajajo malodušni v našem boju za narodno svojstvenost. Priznanje so vsem. ki ostajajo v tem boju dobre volje in polni zdrave agilnosti. Kruta obsodba pa so onim, ki s svojo ozkosrčnostjo opravičujejo nasilje in zločinstvo nad najmlajšimi in naj-nedolžnejšimi.
j DOMAČE NOVICE 1
Podgorje v Rožu. Na Malo Gospojnico in na praznik Marijinega imena t. j. 8. in 10. sept., hočemo letos še posebno proslaviti 250 letnico rešitve Dunajskega mesta in s tem tudi naših krajev iz rok silovitih Turkov. Pripovedujejo, da so 12. sept. 1683 opolnoči začeli zvoniti zvonovi tukajšnje cerkve sami od sebe. Ko so šli pogledat v cerkev, so zapazali, da je izginil Marijin kip iz oltarja. Drugi dan se je zvenenje ponovilo in kip je bil zopet v oltarju. Marija je bila Dunajčanom na pomoč. To prestavlja tudi stenska slika na evangelijski strani glavnega oltarja, ki kaže Marijo v oblakih nad Dunajem. Po odhodu Turkov so Dunajčani v hvaležen spomin na rešitev darovali tukajšnji cerkvi sedanji glavni oltar. V njegovi glavni dolbini je kip Marije, ki sedi z Jezuščkom na levici; noga stoji na polmesecu, poleg katerega sta dve turški glavi, zaviti v turban, zraven tul, pšice in turške sablje. Nastavek na tabernaklju, ki kip nekoliko zakriva, bo od 8. do 10. sept., odvzet, tako da se bo moglo vse to dobro videti. — Red službe božje na Malo Gospojnico bo sledeči: Na predvečer spovedovanje, litanije in blagoslov. Na praznik ob V26. uri zjutraj spovedovanje, ob %7. uri prva božja služba, ob 8. druga sv. maša, ob V2IO. sv. maša z blagoslovom, ob 10. uri pridiga in slovesna sv. maša, ob VeO. uri sv. maša pri kapelici. V nedeljo, na praznik Marijinega imena ob 8. uri prva sv. maša, ob V2IO. sv. maša z
in negovala ter je pazila nanj kakor na punčico v očeh.
Deček je bil čudno moder — in rekli so mu Foltej. Oče je namreč želel otroku patrona, ki kaj da na kmečki stan in materi je bilo prav. To je dajalo očetu mnogo upanja, da bo zdaj slednjič s tretjim svojim otrokom dosegel to, česar si je zaman želel pri prvih dveh, namreč naslednika in potomca, ki bo prevzel gospodarstvo. Spričo tega je bil resnično zadovoljen in prav od srca vesel ter je razodel tudi ženi svojo radost. Žalik-žena pa ga je zavrnila:
„Ta mora biti duhoven.11
Zdajci je oče potožil v žalosti:
„Kaj pa misliš, za božjo voljo, — kdo naj potlej prevzame gospodarstvo za menoj?!“
Komaj je izrekel, je prešla žalik-žena brez sledu. Divjikrohot gornjega moža, ki je hrul iz dalje, pa je opozoril nesrečnega očeta, da je prelomil dano obljubo. Vse klicanje in rotenje je bilo zaman. Zbog tega je oče sklenil, da res pošlje sina v šole, kakor je hotela mati, in je tudi izvršil svoj sklep.
Ko so bili zbrani svatje na novomašnikovi slavnosti, se je marsikdo spominjal tudi žalik-žene matere, a zlasti je koprnel po njej sin no-vomašnik. Ko sta se razgovarjala z očetom, je dejal.
,.Ničesar več si ne želim na svetu, le mater svojo bi rad videl še enkrat.11
Komaj je to izgovoril, je stopila žalik-žena poročena med zbrane in je podala sinu zlato jabolko:
„Tole ti daje tvoja mati na vzmet."
Kakor je rekla, je zopet izginila, sin pa je Poljubil materin dar in je pustil življenje ob Pjem.
blagoslovom, ob 10. uri pridiga in slovesna sv. maša. Povabljeni!
Dunajski katoliški dan vzbuja tudi v naši deželi obilo zanimanja. Dosedaj je za potovanje pripravljenih nad 700 oseb. Posebna vlaka iz Koroške vozita: prvi v četrtek, dne 7. septembra iz Spitala ob Dravi (7. ura zjutraj) preko Celovca (8.43 dop.) in dospe na Dunaj ob 17.15; drugi vlak pa 8. sept. in sicer ob 22.59 iz Celovca in dospe na Dunaj naslednje jutro ob 7.27. Vlaka vozita nazaj na Koroško 12. in 13. septembra. Izkaznice dovoljujejo 50 odstotni popust, prijave naj se izvršijo do 5. sept. na pisarno Karitassekretarijata.
Kn. šk. Marijanišče v Celovcu. Vodstvo naznanja svojim gojencem, da odpadejo letošnji dnevi sodalov v Trgu in Dobrli vesi.
Marija na Žili. Praznik Marijinega vnebovzetja smo Zilani obhajali na prav slovesen način, ker slavi tega dne fara svojega patrona in je obenem zilski žegen. Že teden dni smo se pripravljali nanj, skrbeli za vse mogoče, posebno za denar, ker žegen zmiraj nekaj stane. Domačini kot okoličani so ga radostno pričakovali. Pred leti so se vrstile na veliki Šmaren od vseh krajev dolge procesije prosit našo Mater božjo olajšanja življenskih težkoč. Marija na Žili je bila namreč do pred vojne božja pot. Žalibog je ta lepa navada zamrla in ostalo je le še zanimanje za žegen. Dočakali smo ga. Veliki farni zvon je klical farane in priklical veliko farnikov in še več radovednežev, došli so celo iz sosednjih fara Loč, Stebna, Beljaka i. dr. Obiskovalcem se je izborno dopadlo cerkveno petje. Odkar imamo novega mež-narja in organista, se postavljamo kar z dvema pevskima zboroma. In to je predvsem zasluga novega zilskega pevovodje in mežnarja. Danes že lahko naša zbora tekmujeta z marsikaterim drugim v okolici in ni izključeno, da bosta še to jesen v konkurenci z drugimi zbori nastopila. Popoldne pa so naši santje priredili nabijanje soda, običaj, ki je doma v Zilski dolini. Tekme na konjih se je udeležilo sedem naših najboljših fantov. Venec pa si je priboril Mozarjev Janez na Žili, ki je razdrobil sod, nataknjen na lesenem drogu. Dvema neizurjenima jezdecema je izpodletelo, padla sta med tekmo s konja. Hudega se jima ni pripetilo. Želimo, da nas fantje prihodnje leto zopet razveselijo s tem lepim običajem in ne bo v kvar, če se skupno z zilskim plesom in petjem pod lipo udamači tudi pri nas.
Šmihel pri Pliberku. (Žegnanje.) Vedno se še čita v našem listu kak dopis iz Šmihela, ki opisuje novice in dogodke pri nas. Pa saj je Šmihel nekaka podjunska trdnjava in slovi po svojih velikih prireditvah. To pot moramo poročati o dvojnem žegnanju: o cerkvenem in gasilskem. V nedeljo, dne 20. t. m. smo praznovali to dvojno žegnanje z vso slovesnostjo. Pri dopoldašnjem pranganju je nastopila tudi naša godba, ki je znana naokrog kot izredno močna in dobra. Popoldne pa so priredili naši gasilci blagoslovitev nove motorne brizgalne in jo združili z veliko vrtno veselico. Velik je bil trud in žrtev, da se je nabralo črez 5000 S za nabavo prepotrebne motorke. Gasilci so na končni uspeh ponosni, kar so pokazali še s tem, da so bujno ovenčali tudi ves prenovljeni gasilni dom in obdali novo brizgalno z vencem slovenskih nagelnjov. Izredno zanimanje za ta dan so pokazali okoličani, ki so prišli na prireditev v častnem številu. C. župnije Vintar so po krasnem nagovoru na gasilce in občinstvo ob asistenci č. kaplana Poša blagoslovili motorko. Cerkvenemu obredu je nato sledila alarmna vaja, katero je številna množica zasledovala z vidnim dopadenjem. H gasilskemu prazniku so prihiteli tudi gostje iz Prevalj z godbo na čelu, katera je žela splošno priznanje. Sosednji Feuerwehri se kljub oficielnim vabilom niso odzvali in je samo obžalovati ,da staro sovraštvo še ni pozabljeno. Šmihelski požarni hrambi pa želimo, naj se čvrsto razvija naprej in naj je dobro na straži proti ognjenemu sovražniku.
Melviče. (Strela.) Pri zadnji grozni nevihti je ubila strela vrh Poludnika, ravno ob državni meji, 45 ovac. Ležale so kakor padli vojaki na vojnem polju. Naši kmetje imajo s to nezgodo veliko škodo, cenijo jo na 1400 S. Ovce so bile v večini dobre jezerske pasme. Niti meso in niti koža po streli nista bili več rabni, samo nekaj volne se je dalo rešiti.

Današnji številki je priložen letak trgovine s kuhinsjko posodo M. Seher v Celovcu, Lidmansky-gasse 39. Opozarjamo bralce na to domačo firmo.
Škofiče. (Razno.) Z zanimanjem zasledujemo borbo našega kanclerja proti prevratnim hitlerjanskim elementom. In veseli smo, da naš list dosti obširno podaja velike uspehe odločnega kanclerjevega nastopanja. Vedno bolj pa se nam dozdeva, da sedanje gibanje v naši državi ni prav vsem docela povšeči, posebno tistim ne, ki so nas tako radi nazivali iredentiste. Cesto je v ponočnih urah čuti na vasi ono pesem »Deutschland, dir mein Vater-land“, ki se glasi kot izzivanje vseh državi in vladi zvestih občanov. No, morda se jim stopi kedaj na prste. — Pred kratkim smo dobili motorno brizgalno, ki pa bo najbrž šele prihodnje leto krščena. — Društvo se pripravlja na jesensko sezono in sedaj čaka, da se vzdrami „župan“ in prenakaže potrebno svoto za preureditev odra. — Na polju smo spravili že skoraj vse. Z letino smo srednje zadovoljni. Jabolk ni skoraj nič in hrušek le malo, tako da bodo v jeseni sodi dobro peli.
Grabštanj. (Nemški Turnverein.) Ko smo pri nas izvedeli o nameravani pevski prireditvi pri Mostniku v Zagorju, so bili naši duhovi deljeni. Dočim so kmetje pokazali za koroško narodno pesem, ki jim je še v dobrem spominu, precejšnje zanimanje, se je nemški „Turn-verein“ pripravljal na to, da prireditev moti in onemogoči. Posebno se je pri tem postavil neki Nemec, ki je češki državljan in voditelj turnarjev. To nemško društvo s svojim protiverskim in nelojalnim nastopanjem začenja vzbujati med domačim kmečkim ljudstvom ne-voljo in ogorčenje.
Medgorje. (Razno.) Toliko imamo več ali manj važnih poročil za naš list, a vedno zopet nam zmanjka črnila in papirja. In vendar začenja naš kraj sloveti kot gorsko letovišče. Imamo pri nas črez poletje več dunajskih otrok, ki se prav dobro počutijo v naših hribih. Po njih zna naša občina zasloveti kot pravo zdravilišče za vse oddiha in zraka potrebne. Pa saj je tudi že minulo celo leto, odkar smo imeli zadnji pogreb, slučaj ki je sicer v farnih kronikah menda precej redek. Letos smo tudi popravili cesto od Podgrada do Podkrnosa, da je poskrbljeno za prometno zvezo s svetom. Z letino smo srednje zadovoljni, sadja ni, čebelarjem pa daje upanje cvetoča ajda. Tudi nesrečo imamo beležiti v zadnjih dneh. Pri obiranju zgodnjih hrušk je padel z drevesa in se močno poškodoval posestnik Anton Drobivnik, pd. Muci v Spodnjih Medgorjah. — In še eno novico: naš č. župnik so imeli v svojem vrtu krasnega srnjaka, s katerim je imela veselje cela fara. Postajal pa je hudoben in romal je pred puško.
Podgorje. Smrt je žela. Dne 5. avgusta smo v prav velikem številu spremljali v žalnem sprevodu k zadnjemu počitku prijazno in postrežljivo Obervirtinjo gospo Angelo Kir-
cher. Po kratki, komaj štiridnevni bolezni jo je Bog poklical k sebi staro šele 35 let. Zapušča moža in 10 letnega sinčka. Dne 9. avgusta pa je šla v večnost po plačilo Magdalena Wrulich, pd. Mežnarjeva mati. Bila je skromna in tiha krščanska žena, vzgledna mati in gospodinja. Za njo žaluje 7 doraslih otrok. 36 vnukov in 7 pravnukov. Po 10 dnevni bolezni jo je v 69. letu starosti poklical vsemogočni k sebi. Naj rajni počivata v miru, zaostalim pa naše sožalje!
Ostali drobiž: V soboto je dospel v Celovec varnostni minister major Fey. Nadzoroval bo varnostne straže na državni meji. — Nad milštatskim jezerom je 19. t. m. divjal strašen vihar. Valovi so prevrnili več čolnov, pri čemur je utonil nek francoski študent. — V Zelenici so minule dni blagoslovili spominsko ploščo pokojnemu Petru Krajnerju iz Borovelj. Odkritja so se udeležili med drugim tudi boroveljski pevci. — Pod humberškim gradom se je 22. t. m. prevrnil v Dravi čoln z dvema fantoma iz Dun. Novega mesta. Starejši je utonil. — V okolici Libelič so se pojavili komarji v nenavadni množini, da so morali ljudje prečuti cele noči. — Avstrijski patentni urad je dovolil patent na posebno pripravo za hrbtno nošnjo bremen g. Rupertu Vošperniku, sinu znanega našega rojaka v Podravljah. — Vlomili so v šolo v Podkloštru, odnesli pisalni stroj in več drugih vrednosti. — V Celovec je minulo nedeljo dospelo 250 članov italijanskega motornega kluba.
|| NAŠA PROSVETA ~|
Značaj.
Lep je mož izklesanih potez, strumne postave, uravnanega vedenja. Lepa je žena mehkih, milih potez, vitkega stasu in neprisiljenega prijetnega vedenja. Oko se rado obrača za njima in ima veselje nad lepoto zunanjih oblik.
Še veliko lepši pa je mož izklesanih duševnih potez, močne volje, uravnanega duševnega življenja. Veliko lepši je žena, iz katere obraza sije srčna milina in lepa duša. Neizbrisen ostaja njun utis in na okolico vplivata kot bi bil v njima skriven magnet s privlačno silo.
To je lepota uravnanega značaja. Redki so danes taki značaji in zato manjka v svetu lepote in miline vsepovsod. Značaj edino je nosilec lastnega življenja, družinskega, stanovskega, družabnega in državnega življenja. Narod in država ne moreta živeti od povprečnih ljudi, ampak samo od značajev. Presodi značaj državnih ali narodnih voditeljev in vedel boš ceniti tudi njihovo delo.
Velika množica ljudi je, ki nimajo svojega lastnega prepričanja. Tekajo za drugimi, danes tja, jutri drugam. Žive, kakor pač pride. V moralnem oziru so to suženjske duše, ki jih porivajo drugi naprej ali nazaj, kakor pač pride, sami pa se ne znajo odločiti, še manj voditi, ker nimajo lastnega spoznanja in ne lastne krepke volje. Dokler so pod vplivom moralno visoko stoječih oseb, so tudi sami taki. Ko se jim pa izmakne ta vpliv, se pokaže, da vse prejšnje ni bilo njihova last. V dobri družbi so tudi sami dobri, v slabi zopet slabi. Nimajo moči ne poguma, da bi se postavili na lastne noge in živeli po svojem lastnem prepričanju.
Pa kakšen je človek značaja? Veren je, pa ne zato, ker pričakuje od tega časnega dobička, tudi ne zato, ker se kazni boji, ampak ker se je v svoji notranjosti prepričal, da človek ne živi le v čisto posebnem razmerju s svojo okolico, ampak da se to razmerje razteza tudi do nadnaravnega, ki mu je začetek in konec Bog. Iz tega svojega spoznanja črpa navdušenje za najvišje čednostno junaštvo, za lastno pošteno življenje. In le iz poštenega življenja se more razvijati močna volja, ki je fun-dament zdravega značaja.
Oblikovanje značaja je bistvo mladinskega gibanja, je jedro tudi našega prosvetnega delovanja. Kajti najprej hočemo postati celi možje in žene, najboljši očetje in matere svojega rodu. Potem šele hočemo strokovne na-obrazbe, da bomo tudi dobri gospodarji in gospodinje svojega bogastva.______________
Pečnica. (..Izgubljeni sin“.) V nedeljo, dne 3. septembra priredimo v dvorani pri Čemer-njaku ob 3. uri pop. igro ..Izgubljeni sin“, ki v petih slikah nazorno prikazuje po znani svetopisemski priliki blodnje in zmotnje izgubljenega sinu. Pred igro kratka uvodna beseda.
GOSPODARSKI VESTNIK
Gospodarski tečaji.
..Mojster še ni padel z neba“, pravi pri-slovica. Vsak, ki nekaj zna, se je moral učiti. Tudi vsak fant, ki prevzema domačijo po očetu, mora nekaj znati in razumeti. Čim več zna, tem lažje mu je gospodariti posebno v časih, ko je težko gospodariti. Davki, ki jih kmet plačuje državi, deželi in občini, in dajatve za socialne zavode rastejo venomer, naše živ-Ijenske potrebe so se zvišale in danes več potrošimo za hrano in obleko. Iz naših domačij se torej odtaka več denarja kot kedaj. In sedaj je umetnost gospodarjenja ta, da se z domačije ne znosi več denarja, kot se ga pridela. Iz tega sledi, da moramo v očigled zvišanim izdatkom v sedanjem času tudi več pridelati kot nekdaj, če nočemo nekoč videti svojega posestva zapisanega na črni tabli pri sodniji.
Če bi kmet mogel narekovati ceno svojim pridelkom, kot to dela veleindustrija s svojimi karteli in trusti, bi bila zanj rešitev lahka. Ali ceno narekuje trg kmetu in ne kmet trgu. Edini izhod je sedaj ta, da kmet na svojem polju, travniku in v hlevu več proizvaja in sicer brez posebnega povišanja izdatkov za gospodarstvo. Vsak kg žita, živine, prašičev moramo cenejše proizvajati. Po domačem rečeno: kmet mora sedaj znati bolje gospodariti kot nekdaj-
K boljšemu gospodarjenju spada z ozirom na sedanje razmere troje: strokovno znanje, to je upogled v skrivnost kmetijskega gospodarstva kot takega; poznanje vezi, ki vežejo kmetijo z ostalimi panogami narodnega gospodarstva, predvsem poznanje razmer domačega trga, ki ima kmetu in njegovemu gospodarstvu mnogo povedati; in končno — važno za naš čas — prigojitev najvažnejše gospodarske lastnosti: štedljivosti.
Kje se naj naš kmet strokovno izobrazi, da bo kos svoji težavni nalogi, ki mu jo nalagajo težke sedanje gospodarske razmere? Na razpolago so mu kmetijske šole, čitati more kmetijske strokovne knjige, ogledati si mora gospodarstva dobrih gospodarjev, poseča lahko strokovna predavanja. Morda najcenejše in najizdatnejše sredstvo pa so gospodarski tečaji.	(Konec sledi.)
Dekleta, matere, sonca v naše domove!
Ravno sedaj v poletju, ko imamo zunaj toliko sonca, da si ga želimo manj, je v naših domovih pusto in neprijazno. Gospodinje, preobloženo z delom, tarnajo, možakarji mrko molčijo in često še zakolnejo, posli so fe-udni in ne-zadovljni. In povrhu še otroci razposajeni. Človek bi se tedaj najrajši izgubil nekam proč v zatišje gozda ali drugam v mir in počitek. Pa, dekleta in matere, tega mi ne smemo. Raje zanesimo in privabimo v te puste domove, ko visi nad domačimi vsa teža poletne skrbi, prijetnosti in sonca. Dobra beseda, v poletju bi dal zanjo cekin. Postrežljiva roka, v poletju je, kot bi nosila zlat prstan. Pričarajmo z dobro besedo In postrežljivostjo zlate žarke zdaj na materino čelo, kamor riše skrb tako globoke brazde, zdaj na očetovo dlan, vso polno žuljev in prask. Odganjajmo z besedo in dejanjem nevoljo raz moževega in bratovega obraza, preženimo nevoljo tudi in njihovih src. Dekleta, ali ne čutite, da je Stvarnik položil zlato sončece v naše srce, to je tisti mehki čut, ki nam da razumeti, kaj trpi oče, mož ali brat, kaj skrbi mamico! Ta mehki ženski čut je kot zlato sonce in če le hočemo, dovolj je zlatih žarkov, da bo naš dom lep in prijeten.
Kako naj uživamo sadje. Zdravniki priporočajo sadje vsem, predvsem mladini kot najboljše sredstvo za utrditev zdravja. Da bomo imeli od uživanja sadja čim več koristi, se
ravnajmo po teh pravilih: Jejmo sadje redno skozi vse mesece, ko ga imamo, toda zmerno in ne preveč naenkrat. Po možnosti naj se sadje je na prazen želodec pred obedom. Najbolj zdravo je sveže, surovo sadje. Nezrelo sadje je škodljivo, zato jej samo zrelo. Sadje bodi snažno in oprano, posebno če ga kupimo na trgu. Sadje se mora dobro prežvečiti, ker je le tako lahko prebavno in koristno za organizem. Jejmo sadje neolupljeno, ker so v koži in tik pod kožo važne snovi. Kdor nima zob, naj sadje zdrobi v sadno kašo. Bolniki naj pijejo sveže pripravljen sadni sok.
Ljubljanski velesejem se vrši od 2. do 11. septembra. Velesejemske izkaznice prodaja uprava našega lista.
Obrtna razstava in jesenska slavnost v Celovcu. Od 1. do 10. septembra bo v Celovcu 3. obrtna razstava, s katero bodo združene posebne razstave, kakor: Gradiščanska, ubranitev nezgod in varstvo prometa, pasemski psi, reja malih živali i. dr. Vstopnina 50 g.
Velikovški trg minulega tedna: Biki 60—75, pitani voli 1.00—1.10, mladi voli 75—85, vprežni voli 90—95, molzne krave 65—80, klavne 50—70, telice 70—80, teleta 1.10—1.20, plemenski prašiči 1.80—2.20, ovce 50—70 g. Jajca 10—11, sirovo maslo 3.20—4.00, stare kokoši 2.50—3.00, mlade 2.00—2.80, pšenica 30, rž 19—20, oves 12—13, ječmen 14, koruza 15, ajda 26, krompir 8—10, kumare 12—15, apno 5.00—5.50 S.
Dunaj, zasebni kliring: Dinar 11.57, marka 215.90, lira 47.78 , dolar 645.14, češka krona 25.32 šil. za 100 denarnih enot tuje valute.
M RAZNE VESTI M
Pet trdih orehov za naše malčke. Gotovo že nestrpno pričakujete starega strička z njegovim košom, polnim trdih oreh. Pa vam jih poklanja zopet pet, da mu vrnete nato jedrca. A ne goljufajte ga in mu zato vrnite samo zdrava! Hvaležen vam bo zanje, ker je star in brezzob, in vas bo nato lepo nagradil. 1. Koliko je dvakrat tri in dvajset?2. Zakaj zamiži petelin, ko poje? 3. V družini so trije bratje in vsak ima eno sestro; koliko je vseh? . Kaj je prej: striček ali njegova brada? 5. Česa nobeden od stričkovih mladih znancev ne more povedati? — So trdi, he-he, pa jih pohrustajte, če morete!
Praznoverje. L o j z e j: „Ti tvoji čevlji pa gotovo še niso plačani, ker tako škripljejo.“ — S i m e j: „Beži, če bi bilo to res, bi klobuk tudi škripal.11
Na kili trpeči
morejo se brez bolečin, brez motnje poklica, naravnim ort.-meh. potom
znebiti svofih bolečin In iežkoč
samo potom uporabe mojih avslrifsklh In nemfiklh patentov.
I (Avstr, patenti 127566 in 115037 in 127559, nemški pa* tent 532082 in švicarski patent 158978.)
Predvaja se brezplačno in brezobvezno pri naslednjih podružnicah :
Beljak : v hiši gostilne Lamm na Glavnem trgu, v sredo |	dne 6. septembra od 8.-2. ure.
j Velikovec: Glavni trg21 vhiši gostilne ,,Gold. Lflwe*1, v četrtek dne 7. septembra od 8.—2. ure. Wolfsberg: v hiši gostilne Kienzl, v petek dne 8. septembra od 8.-2. ure.
*1- VMobGlinl: vhiši gostilne Bahnhof, Friesacherstr., v soboto dne 9. septembra od 8.—2. ure.
Eno stalno dohajajočih zahvalnih pisem: Nad 30 let sem trpel nad vedno bolj se razširjajočo kilo, vsled česar sem se podvrgel operaciji pred dvema letoma, ki je ostala brezuspešna (kila se je kratko po operaciji zopet pojavila). V sili sem se poslužil Strei-fenederjevih patentov. V moje zadovoljstvo je moja kila s tem brez vseh težkoč in brez vsake motnje zaposlitve popolnoma izginila. Vsled tega izražam moje polno priznanje in hvaležnost in opozarjam na idealni učinek Streifederjevih patentov vsakega na kili trpečega pred javnostjo. Leibenfeld, pošta Deutschlandsberg, 23. 6. 33.
Lorene Kampuse h. Overovljeno po dekanijskem mestnem župnijskem uradu Deutschlandsberg, Štajerska.
Pustite si poslati mojo poučno ilustrirano brošuro proti vpošiljatvi dvakratne pisemske pristojbine neobvezno in brezplačno.vVarujte se ponarejanj.
Pazite, prosim, natančno na moje ime, na moje dolgoletno izvrševanje poklica v Avstriji in na moje najnovejše patente ! Tisoči na kili trpečih so se z uporabo mojih'patentov osvobodili svojih bolečin. 118
F. G- Slreifenecler,Furstenfeldbruck b. Miinchen
Ustnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska L i d o v »
tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7