Strašna nesreca v Pulju. Pri preizkušavaaju nekega topa se je v četrtek, dae 20. t. m., ob 9. uri dopoldne, vsled prezgodnjega vaetja smodnika zgodila v Pulju velika nesreča, pri kateri so bili 3 vojaki ubiti, 3 težko raajeai. Vrhu tega sta bili poveljaiku vojnega pristaaišea, podadiniralu groiu Karolu Lanjusu pl. ^\'ellenburgu obe nogi pod kolenom popolnoma zdrobljeai. Prvi strel je bil izstreljea brez vsake aezgode in je bil pravilno nabit. Nato bi bili morali izstreliti drugi strel, nabasali so top zopet pravilao. Tedaj pa se je dogodila grozaa razstrelba (.eksplozija). Pok je bil mnogo strašnejši aego pri navadnem strelu. Zaklopni del, ki tehta 100U kg, se je razlctei aa kosce. Takoj po eksploziji se je videl na strelišču žalostea prizor. Trije moraarji so ležali mrtvi aa tleh, razmesarjeni, zmefikani ia raztrgaai, da jih ni bilo pozaati. Eaemu sta bili glava ia leva roka popolaoma zmeckani. Neki drugi mornar je bil tudi aa aajgrozovitejši aacin razmesarjea. Kosi ajegovega trupla so bili vsled liude eksplozije pritisajeai proti lafeti ia proti topu. Dragi kosi so odleteli dalec okrog. Povsemstrelišču so ležali kosi človeških trupel daleč tja do neke. barake, ki se aaliaja aa strelišcu in ki jo rabijo kot delavnico. Pri tej baraki je ravno stal podadmiral grof Laajus, naslonjen aa vogal barake, nogo aa stol,. ko se je dogodila eksplozija. Zadet je bil od več kosov eksplodiraaega zaklopaega dela z veliko moejo aa aogah, čeprav je bil skoraj 150 m oddaljea od topa. Kosi zaklopaega dela so odleteli zelo daleč. Glavai vijak je odletel najmaaj 300—400 m daleč. Podadmirala grofa Laajusa, ki je ležal v veliki luži krvi, so vzdigaili nezavestnega ter ga položili aa aosilaico, ki so jo potem kolikor mogoce previdno dali na avtomobil, ki se je z najvecjo hitrostjo odpeljal proti mornariški bolnici. >,ogi sta bili na najgrozovitejši načia zdrobljeni, obeaem pa je izgubil mnogo ki*vi. Trnpla treli na tako žalosten aačia usmrčenih mornarjev so dopoldae ob 11. uri prepeljali v mrtvaši;ico moraariške bolaice. Bili so to pravzaprav le kosi teh ubogib mornarjev. Te 3 žrtve so moraariški topaicar Stefaa Sturc iz Spljeta, Tomo Civko, tudi iz spljeta, in pa moraar Edvard Škornjak s Hrvaškega, ki je že-le pred par dnevi prišel k vojakom. Težko raajeai so: Mihael Gregoric iz Trsta, artilerist Fortuaat Dimarčič ia iažeair Skodove tovarne, ftiel. C) vzroku te velike nesreče krožijo po Pulju različae govorice. Po eai aaj bi bilo vzrok to, da ni bil topov zaklop (VerscliluD) dobro zaprt, po drugi pa, da se je teža smodnika za aaboj maogo pomaožila, da bi se tako dosegel večji učiaek aa oklopih, aa katere se je streljalo, Nobeao teh maeaj se pa sedaj ae da koatrolirati, veadar pa bi bilo zadaje jako verjetno, kajti v istini so se vršili poizkusi. Admiral Laajus je dae 22. avgusta umrl; odrezali so rau aad koleaom obe aogi. Ko so mu žagali kosti, je bil baje pri zavesti. Kri mu je skoro popolaoma iztekla. Ko sta prišli admiralova žena in hči k mrtvemu možu, oziroma oeetu, se je nudil pretresljiv prizor. Mati in hči sta objemali mrtveca in potoki solz so lili po ajuaih licih. Le s težavo so ju lofiili od mrtvaškega odra. V soboto si je nek časaikar ogledoval pri strašni resreči ubite mrtvece v mrtvašaici moraariške bolnišnice. Pogled aa ta mlada bitja, katera so v izpolnjevanju svojih službeaih dolžaosti aa tako žalostea nacin izgubila življeaje, je bil pretresljiv. Zalosten je bil pogled aa v sredi ležece truplo. Naraesto gla-ve so bili aa l)lazino poioženi lo v belo ovijaco zaviti posaan(«iii deli glave, katere so aašli aa streliš5u. Drugi kosci trupla so bili pokriti z uniformo. Obema draginia aa vsaki straai so se videle velike raae na glavi. Pogreb, ki se je vršil v soboto popoldne ob 5. uri, je bil velicnstea. Ob 4. uri popoldae je 6akalo na eelem potu, po kater&in se je imel pomikati sprevod, na tisoce in tisoče puljskega občinstva, Moraarični župnik je ob veliki dahovski asisteaci blagoslovil trupla poaesrečeacev. Pred in na straai vsakega mrtveca so nosili vojaki aad 50 veacev. Pogreba so se udeležili admirali in drugi častniki ter uradai dostojanstveniki. Sprevodje bil dolg aad 354 km. Pred inoraaričaim pokopališčem je bil postavljea oltar, pred katerega so položili vse tri krste, kjer se jih je še eak-at blagoslovilo. Med molitvijo se je oddala ,,geaeral de šarže" (skupni strel) in igrala cesarska bimaa. Po tem obredu so dvignili moraarji krste in jih odaesli k skupaemu grobu. Celi sprevod je bil pretresljiv prizor, osobito ni osta'lo aobeao oko suho pri pogledu aa majhae lične lafete, aa katerih so peljali moraarji svoje, v službi ponesrečene tovariše k zadnjemu pocitka. Pogreb podadmirala Lanjusa pa se je vršil v ponedeljek ob 5, uri popoldne.