79. številka. Trst, v sredo 9 aprila 1902, Tečaj XXVII Edinost" m'* «Fkrst i« 4an. rutno itdalj 1* r-.i-ikov. ob 4. nri zvečer. NktoIiIm sa«Sa : s* celo leto........>4 kros ti f o! leta .........It „ T" 'VTt 'tU ........ S „ t% ii mesec ........ % krosi _saro?oico je plačevati aaprsj. Na na* ci1?. br1"* orilrtface anro<*nine so nravi M xirx _ o tubikiniah v Trstu se prodajajo po-umnue itevilke po fi stotin k (3 hven T-ita pa po 8 stotin k (4 avč.! Telefon gtv. §70. Glasilo političnega društva „Edinoet" za Primorsko. Oflan i« računaio po vrstah v petita. Z* »efi-rratao aaročilo s primernim popui.tom Foalana, osmrtnice in javne zahvalo domači oglasi itd. se računajo po pogodba T etlaastl je ■•(! Vsi dopisi naj se poSiljaio uredMItva Nafnuakovani dopisi se ne sprejemajo Kokopisi se ne vračajo. Saročnino, reklamacije iu uo, ali ne če ne bo nemški drž. jezik uveljavljen v zakonu, ampak ne bo je, akose ne dajo Slovanom pravice, kijim gredo po božjih in naravnih zakonih! Da Slovanstvo ni ravno faktor, katerega bi se Brnelo tudi v tak> čudni državi, kakor Neresekdo. Politični pregled. T Trstu, 9. aprila 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Med interpelacijami, ki se bile preči tane začetkom včerajšnje seje, je tudi ona posl. F resi a, glede uporabe vojaške godbe na neki veselici, ki se je bila priredila na korist učencem na nemških šolah v Plznu ; interpelacija pravi nadalje, da so domobranci opravljali pripravljalna dela za tj veselico ter se slednjič pritožuje radi porabe moštva pl-znske garnizije za štatiste v nemškem gledališču. Poročevalec baron d ' E l v e rt je začetkom svojega govora izjavil, da mu nalaga lojalnost obdržati še nadalje svoj referat, ker bi se delo parlamenta zavleklo, ako bi moral v zadnjem času kdo drugi prevzeti poroče-vanje ; iz tega dejstva pa naj nihče ne izvaja kakih zakljličkov za postopanje govornikovo in njegove stranke v bodočnosti. Posl. Brdlik je zahteval ustanovitev je naša, podcenjevati, to je dokazalo baš češke državne obrtne šole v Budjejevicah ter oigraval s težko puško svojo. Lice mu je cvelo, srce skakalo, grlo zvenelo v žive glasove hrvatske himne. Mislil si je ekoro, da gre na svatbo. Ali Evgenij ni bil toliko vesel. Povešene glave je stopal poleg svojega tovariia, da-si ni zapuščal svojih dragih, da -si je ostajal v domovini. Na kraju mesta je godba nehala, zamenjali so jo bobni. Bataljon se je ustavil. Vojaki bo spustili puške na zemljo, bilo jim je počivati nekoliko tre-notkov in v teh trenotkih posloviti se od svojih dragih. Tu se je imel tudi Vladimir posloviti od svojega pobratima. Glej jih — še stoji cela četa! Kraan-, izbrani možje! Živa kri, vsaki njih nosi v svojem srcu nebeški plamen. Kako jim sevajo oči, kako vedro jim je čelo, kako se svetijo bajoneti in se blesti lakirano jermenje! Sedaj, sedaj, misliš, ti udarijo in strmoglavijo sovražnika. Ali prišel je zadnji čas miru. Mati je stala glasovanje o Celju. V tem tiči teža glasovanja o Celju ! Da, eeljsko vprašanje je pokazalo, da poleg sina, žena pri možu, tu je kanila tiha solza, tam zadrbtei nežen šepet, tam je bilo čuti ječanje. Kako da bi tu ne klonilo tudi najsrčneje srce, kako da bi se tu ne skalilo tudi najbistreje oko ? Saj smo ljudje. Tu stoji četa na svetih tleh domovine svoje, ali kaj bo tam v tujem svetu, kjer od povsodi zeva črno žrelo topov, kjer iz vsakega grma grozi uhijalen nož, kjer je besno kopito pripravljeno brez usmiljenja pogaziti najvzviše-neje Brce, kjer te na vratih pričakuje smrt ? Oh lepo je junaški umreti za svobodo, za domovino svojo, ali tudi junak umira težko. Lepa četa! Kaka pa bo, ko se povrne ? Prinese li zastavo celo in slavno, ali ne bo mno-gokatero teh milih očij zastonj iscalo svoje drago, od katerega se je poslovilo na tem mestu ? Vladimir je stal na strani, drže pu* ško ob nogi, a poleg njega Evgenij. Prijatelja sta molčala. Dva, trikrat kakor da fle je Vladimir hotel pošaliti, nasmehniti, ali ko mu je oko obtičalo na zvoniku svetega Kralja, ko je zapazil v daljini Zagreb, ki je plaval v jutranji rudečici, preletel mu je preko čela oblaček, skalilo se mu je oko. »Saj mi baš pisal, Vladimir!« je iztisnil Evgenij. je zapretil, da bodo Cehi že izvajali svoje konsekvence, ako bo vlada še nadalje zavlačevala ustanovitev te šole. Posl. S i e g m u n d je izjavil, da je proračun — potem, ko so Nemci propadli o glasovanjih glede slovanskih šol v Tešinu, Opavi, Brnu in Celju — Nemcem sovražen in naperjen v to, da se nemška mesta po-slovanijo. Posl. K r a t o c h \v i 1 je govoril v češkem jeziku. PobI. dr. H o f m a n n pl. Wellenhof je trdil, da se je z glasovanjem o celjskem vprašanju hotelo Nemce ponižati; govornik je napadal katoliški centrum in ministra Pientaka, kateri da ne bi bil amel, (kakor člen neutralnega kabineta) glasovati v takem vprašanju. Govornik je dolžil vlado, da favorizira Cehe ter da je nje delovanje naperjeno proti koristim nemškega naroda. Izjavil je potem, da bodo Neme: iz alpskih dežel postopali solidarno s severnimi Nemci. Govornik je potem v imenu 'svoje stranke izjavil, da bo ista glasovala proti proračunu ter da ostane tako dolgo v strogi opoziciji, dokler ne dobijo Nemci zadoščenja za m i n o 1 o s t in garancij za bodočnost. Za Hofmann Wellenhofom je imel mini-sterski predsednik dr. K o r b e r daljši govor, iz katerega posnemam«« sledeče : Vlada obrača vse svoje prizadevanje v to, da bi pomirila razdražene duhove in postopa radi tega naj-lojalnejše proti vsem strankam. Vlada je zadnja, ki bi želela, da bi prišli nad parlament novi oblakih Mi nisterski predsednik je opozarjal potem na čudne razmere, ki so v naši državi, kjer se na pr. radi vsake jezikovne malenkosti kličejo na pomoč vse instance upravnih oblasti in celo interpelacije v parlamentu. Vsaka vlada da do gotove meje mora izvrševati vodstvo parlamentarnega delovanja. Tudi stranke te zbornice da so v večini slučajev ustrezale željam vlade in je bilo na ta način mogoče priti do nekakega premirja in rešiti več važnih vprašanj. Vlada pa da v gotovih slučajih, ki se živo dotikajo narodnega spora, nikakor ne more dominirati nad raznimi strankami, ki se tedaj postavljajo na strogo narodno stališče. Kompromis v narodnih vprašanjih je jedina rešitev iz tega Btanja. Ako se vladi pripomore k takemu kompromisu, bodo taka glasovanja, kakor je bilo ono o celjski zadevi, izključena. Važnejše še od vprašanja o glasovanju glede Celja je celjsko vprašanje samo, katero je Čisto kulturnega značaja in se je poojstrilo samo radi tega, ker so celjske paralel ke umaknil iz si Lucijo čul, in na- »Tudi ti meni!« je odvrnil dobro-voljec. »Da.« »Ali si našel Milivoja?« »Nisem; ničvrednež se je Zagreba, a ne ve se, kam.« »Prosim te, obišČi včas'h očeta. Piši mi vse natanjko, ali tanjko. Spominjaj jo na-me. Reci jej, naj se | vsaki dan o zahajanju sol n ca spominja mojega imena, istotako se hočem spominjati jaz njenega. Tako bova skupaj vsaj v duhu.« »Hočem, hočem i, je prikimal Evgenij z glavo. »Ne skrbi! Čuvati hočem devojko, biti 1 ti hočem namestnikom.« »Oho!« se je pošalil Vladimir, »to je jako nevarno, prijatelj. Taki namestniki si včasih prisvajajo popolno gospodstvo ter znajo odtisniti onega, katerega zastopajo.« »Ne skrbi! Jaz nisem poet, jaz sem prozaik.« Za hip sta obmolčala oba. Častniki so se začeli zbirati, za povedni k je dajal zapovedi. Videlo se je, da ima četa skoro odkorakati. Vsakogar je zgrabilo za srce. Evgenij je prijel Vladimiija za roko: i »Brate!« je rekel, »čas ;e blizu, ločiti se je. Prvikrat se ločujeva tako — midva, ki sva skupno zraBla od malih nog. Nisem mislil, da te tako pospremim — Vladimire! Tebe je tuja zloba razgrela, tvoje mlado pesniško erce je vsplamtelo in te pognalo v boj. Plemenit ai, slava tebi. Bog te blagoslovi na tvojem potu, Bog naj te čuva o vsakem koraku, ali čuvaj se tudi ti. Tvoja nrav se lahko vnema. Ne drvi neumno v nevarnost! Spominjaj se Lucije in svojega pobratima. Povrni se nam kakor zmagovalec, donesi na svoji puški ne samo krvavega lovor-venca, ampak tudi oljko srečnega miru. Čuvaj si glavo! Vredna je, da misli iu snuje še dolgo let o sreči naroda. Tebe ao zanesle peroti fantazije, ti ai ae ugledal v Nemca Kdrnerja. Oh, kako vroče želim, da tvoji idejali poatanejo resnica, ali idejal pesnika je toli kraaen, toli atjajen, da se ga mirna pamet skoro boji. Ohrani se za rod, za delo ! Noail boš puško, junaški jo boš nosil, ali ti nisi rojen za puške. Bog ve, kaki dnevi pridejo na nas, ker smo spremenljivi, lahkoverni. Morda pride mrtvilo na nas, pa bo trebalo plamenečih duš, da nas ogrejejo nebeškim ognjem. Taka je tvoja duša.« (Pride še.) nastale pod narodnim znamenjem. Slovenci se dosedaj ne morejo veseliti svoje posesti, medtem ko postaja celjsko vprašanje vedno veča nevarnost za notranji mir. Na vsak način bo treba iskati odpomoči, ki naj celjsko vprašanje oprosti nevarnega značaja. Vlada si bo resno prizadevala, da odstrani celjske skrbi in da tudi Slovenci ne bodo trpeli v s I e d tega. Vlada se ne da [Stisniti se svojega stališča in tudi minister Pientak je ne zapusti in je to najmanje hotel storiti eč zadnjim glasovanjem. Vlada ne želi boja. Ako imajo druge države prednost narodne jednotnosti, morajo pa biti narodi v naši mnogojezični državi vznesljivi med seboj ; le na ta način je mogoče zahtevati od države, da bo v varno pribežališče vsem. Govor ministerskega predsednika je bil mnogokrat pretrgan z mej klici in na *vr-šetku vsprejet deloma z odobravanjem in deloma z oporekanjem. Oporekanje pa je bilo baje na levici huje, nego na desnici. O položaju. Velikonočne počitnice državnega zl>ora so bile, kakor vse kaže ravno dovolj dolge, da se ju v nemškem taboru nekoliko shladila jeza, ki je na vstala vsled glasovanja o Siiirghovi resol uciji. Začetkom se je dozdevalo, da Nemci kar razženejo parlament, čim po velikonočnih počitnicah zopet otvori zborovanje. No, včerajšnja prva seja pa nam je pokazala, da so Nemci postali dokaj krotkejši. Nemški naeijonalci (nemška ljudska stranka) so bili prvi, ki so hoteli prav krepko zamahniti, a so se medpotoma j tržažkj "»Piccolo«, oficijozno glasile tržaškega Nekako v soglasja s tem javlja »Dailv Telegraph«, daje Schalk-Burger osebno pripravljen skleniti z Aagleži mir (»od supremacijo Anglije ter se zadovoljiti z razsežno samoupravo pod vodstvom angleškega državnega komisarja. Scbalk-Burger da si bo prizadeval, da bi tudi Steijna in l>?wata pri dobil za to. Slednjič bi bilo zabeležiti, da je zajeti burski general Kruitzinger bil te dni oproščen. O Kruitzingerju se je bilo namreč bati, da ga doleti ista usoda kakor je doletela Scheepersa, ki je bil od angležkega vojnega sodišča spoznan krivim kakor »upornike in ustreljen. Od dejstva, da je bil Kraitzinger oproščen, pričakujejo angležki listi, da se po-vtča vera v angležko človekoljubje in da to povspesi prizadevanje za Časten sklep miru. Ali to so le angležki viri in ni dvomiti, da na mnogokaterem mestu želja poraja misli in trditve. Sicer pa bi bilo tudi )» angležkih virov posneti, da je le ena struja Burov, k. je za mir pod gornjimi pogoji. Angležki listi poročajo namreč, da so proti vsakemu miru, ki ne bi zagotovljal popolne neodvisnosti južnoafriških republik, izlasti St"jn, Dsjwet in — predsednik Kruger. Izlasti poslednji da danes bolj nego poprej veruje v koaečno zmago Burov. Tržaške vesti. Kedo to tržaški *ko-T? Durojska Reiehspost«, glasilo nemških svečenikov, in nekoliko premislili, opiraje se gotovo na izrek, da previdnost nikdar ne škoduje. Nemški nacijonalci, ki so sedaj med vsemi nemškimi strankami najštevilnejši v parlamentu, sklenili so prestopiti v strogo opozicijo, kakor vensko propoved in slovenski blagoslov. To je vae prihranjeno za Italijane in tudi — za Nemce. Naši slovenski verniki morajo samo zjutraj, prej, nego se je zdanilo, vjeti tu in tam kako slovensko besedico. Tako je začelo tudi v Ljubljani. Nemci so začeli zasedati vse boljše ure, posebno, odkar so v Ljubljani nemški jezuitje. Sedaj je slavso9t v ljubljanskem uršulinskem samostanu, Na dnevnem redu je slovenska propoved ob 5. uri in pol zjutraj — nemška nobel-propoved pa zvečer ob 6. uii in pol. Nemške propovedi bo imel jezuit, ki ga v Trstu imenujemo »Wir Deutsche«-propo-vednik«. Mi nismo proti temu, da tudi Nemei v Ljubljani čujejo božjo besedo na svojem jeziku. Obsojamo pa odločno cerkveno upravo, kako je v LjirMjani v kot potisnila naše cerkvene pravice. Tudi obsojamo sedanji nemški zistera med jezuiti. Zakaj ni v Ljubljani slovenskih jezuitov ? Katoliška cerkev bodi tudi na Slovenskem katoliška in ne- — nemško-latinska ! Vpnoaije šole t Propadi. Gospo la Lahi so hoteli biti v zadnji seji mestnega ■veta zopet duhoviti. Asesor Sioeovich je namreč v svojem poročilu o komisijonalneno- pregledovanju za? šolo v Gropadi trdil, da komisija ni rosgla pričakati takega vremena (buije in> snega), v ka-koršnjem naj bi; po zahtevi m-inisterstva, pregledala kl i matične razmere v G*K>padi«. — IVii pravimo, da je zanje že to pra^a sramota,, da mora tako mesto, kakor Tra*> ki' se hoče znane in ugledne osebe iz Istre, da jej absolutno dajemo več vere, nego vladnemu de-mentiju ! In tudi o »Slov. Narodu« moramo dvomiti — njemu na čast —, da bi bil res uverjen, da je res vse kakor pribito, kar trdijo vladini dementiji, izlasti pa v takem slučaju, ko bi pri poznanje pomenjalo ob enem, da se slavnim oblastim zopet nekaj ni posrečilo oziroma da jim je — ušlo! ! Je li bil ♦ Slov. Narod« res vsikdar uverjen o samem sebi, da ni govoril resnice, če je n. pr. od kake oblasti dobil, kak popravek ?! Mi bi rekli, da »Slov. Narod« v takih slučajih in vzlic vsem popravkom ostaja navadno pri svojem prepričanji! !! Ali mi umejemo vzroke, ki so bili odločilni za »SluV. Narod«, da je to pot z nekim tihim ali vendar vidnim zadovoljstvom priobčil, da je vlada »natančno preiskala« in da se je »izkazalo«, da je bila naša vest »izmišljena«. Umejemo tem bolj, ker je vladini dementi prinesel rSIovenskemu Narodu« prelepo priliko, da je mogel »Edinost« predstaviti svetu kakor neka-ko zaroČnico — ljubljanskega »Slovenca«. »Ljubljanski zvon« i>«e o celjskem vprašanju : »Pri speeijalni debati je padel dne 21. n»rca Sturgkhov vsenemški predlog, da naj se opuste celjski slovenski paralelni jcimza-zijaki razredi. Združeni Slovani, Romuni in Ita&jani »o premagati to pot nemški naval na našo nerodnost i» to s 38» glasovi večine. Ćrez- vse zanimivo je, da je bila vlada ne- škofijskega ordinarijata, javljata, da je moeg.. Nagi, Nemee, ki n« zna» ni ISesedice slovenski imenovat*, za tržaškega škofa. Mii' tega ne moremo verjati. Iz Rama smo vedno pričakovali pravičnosti. Saj znamo, je v včerajšnji zbornici v njih imenu izja-vil da ^ ^ Kitajsko imenujejo taki j posL HofiLann pl. NVellenhof. Torej tudi oni škofje misijonaiji, ki znajo kitajnki jesik m j samo v »strogo« ne pa v »najstrožjo« opo- | kitajske običaje. Toliko smemo pričakovati m! zicijo. Med tema dvema besedama ni sicer ^htevati tudi mi Slovenci. In zahtevi bomo i velike razlike, ali vendar je v naših sedanjih; to živo |B. otočno! Mi ne moremo veijeti, parlamentarnih razmerah velikega pomena, danas »v. apostolska Stol i sa hoče izročita Pod »strogo« opozicijo naučiii smo se namreč nemškemu »Drang nach Osten«. Mi selahko razumevati navadno mirno opozicijo, pod borimo proti krivicam, ki se nam gode na« ! kako sporazumi)ena z nemškim predlogom! vedno ponašati tč svojo 20©0-lettio kulturo,.,' ^ 08tane ^ gimnazija v Celju, 1 —- J., r.! I.'fi i-) n »■•orli ciraiisk nnSannmil . I • » r * 1. • I ali N«nci i»e bodo mirovali! Italijana so glasovali »a nae le sVučajao. V bodoče se moramo v državnem zboru- braiviti Slovani sami. T o-Iti k o- p a j e j a s- n o, d s e i r € e 1 j a n e u m« a k n« e m o- s a i nikdar p r o- če le vlada siliti, da gradi svojim občanom prepotrebne š»le! V drugo« pa trditev ase-»orja Sloeovicha ne drii več, ker je v m i no I i zroir (posebno v zgoraji okolici;1 predolgo trajalo- tako vreme, kakor ga je omenjat Slo- covich, namreč burja io sneg! Gospod? s^t^o v o l j n ® p ker smo o n đ»n k a j. magistratu pa se seveda ni l>bilo, da bi ob; d.Q m a.}] K<1or'pa bi v tem kritičnem polo-takem vremenu delali izfete okolico, izlasti pa se, »ko gre za slovensko šfdo ! ! Ako se pa gospoda, ki ioajo na- razpo-; ^ g4even(ta ln, ^OVSLOa t „Trd bodi, neizpro-lago- dovolj kožuhov in k»čij,: ae upajo v ta-kena vreiaenu sprehajati po ■ okolicn, kako žajis še priporočal celo kompromis z Nemci, takega politikarja bi ne mogli smatrati več »najstrožjo« o u že — obstrukcijo. Iz te Hot'mann-\Vellenbofove ne na Korberjevo vlado, proti kateri so v nočnih praznikih tako johneli v listih. Pa tudi druga znamenja so še, sodnem in upravnem p»lju. Tu lahko dose-izjave se ZHnQO tudi vspehov. PV-oti cerkvi se ne mo- [ da torej oklepati, da Nemci ne mislijo še na remo boriti,, proti moči sv. cerkve morama! obstrukc'jo in tudi ne na to, da bi vrgli zginiti. veliko-; |Q vendar je tudi tukaj rešitev! Začelo svojih je gvitati. Pot so nam pokazali vrli RicmanjcL - Zato se ne bojimo tudi Nemca Nagla, ki do- | Sad latitiirato-rstv* Pišejo nam: Motlerni ' kazujejo, da Nemci ne mislijo ravno tako- latinizatorji, soje oni, ki bi radi r da bi bilo pri { krvavo resn<» z ropota njem proti vladi. Qa8) kakor je bilo svoj čas na iirvatskem, vse | Poslanec Walz je stavil namreč v klubu latinsko (v cerkvi in zuoajt) ti bodo gotovo mi- f nemških nacijonaleev predlog, naj bi se sklep, Bljli, da jih hočemo ropefi napadati. Povod da prestopi klub v opozieijo, prijavil tudi tej notiei izhaja iz minolih dob, iz leta 1852. J ostalim ne.a^kim klubom, ki so zastopani v Med stotinami drugih latinskih, ozirom* nem- j konierenei n ičelni kov nemških klubov, s po- gkih krstnic, nam je prišla v roke ena iz zivom, naj se isti pridružijo njih sklepu, ker Doline. Na tem cerkvenem dokumentu naha-bi sicer nacijonalci bili primorani izstopiti iz jamo Vsa imena in priimke tako grozno p>-konference načelnikov nemških strank; tega pa,eeneT da nam ni mogoče molčati o tem.; \Valz-ovega predloga pa klub ni vsprejel, kar J^i aadosti, da nam magistrat in tudi razni! zopet dokazuje cin-ajoče postopanje Nemcev tr. uradi kvarijo naša poštena slovenska j v vprašanju opoaicije. imena in priimke — ne, treba še, da v tem ; Sicer bi pa bilo pn t; vsakemu zdra pomagajo tudi oni, ki trdiio, da &o nad stran- j vemu razumu, ako bi hoteli isti Nemci delati resne ovire ali celo vreč' Koerberjevo kami, da dajejo vsakemu svoje in da so — v obrambo zatiranih! Mi ne krivimo direktno ministerstvo, katero jim vendar ustreza mnogo sedanjih gg. župnikov radi teh groznih latin- več, kakor bi bilo dovoljeno. skib spak, ker vemo, da se je danea tako I» >kler bo stala sedanja vlada in dokler kvarenje vsaj deloma odpravilo, ali sveta jeza bo hodila |>o poti, katero je ubrala do sedaj, nas popada, ko pomislimo, koliko škode nam je gotovo izključena energična in neizprosna je napravil ta neumestni in popolnoma ne- opozic ja od strani Nemcev. Kijulm temu pa je položaj v zbornici sedaj precej zamotan. Ako l;odo nacijonalci vstrajali v opoziciji, stalno večino in potrebni latinizem. Ker je Krist rekel svojim učencem: »Pojte in učite vse narode«, zahtevamo, naj izgubi vlada že itak ne- ge že enkrat neha z vednim usiljevanjem morala si bo poma- onega jezika, ki ni jezik nobenega naroda, ki sen,, mož jekleni, kadar braniti je č:wti in pravde narodu« inJ ezčku -svojemu!« morejo- potem naši kulturonosch zahtevnti, „ bi revniotročiči peš in slabo opečeni hodili Isti Bsfe piše pod naslovom, »Nemško višje v oddaljeno- vas v šolo?! Go^da ,o šli ^jskem« r raje v Grnpado ob lepem vremenu in takrat »-Meseca. febmvar> je trd;l v državnem so se seveda »prepričali«, da otroci čisto zbor«, neki slovanski poslane^ da imajo lahk* hodijo v Bazovico v šolo -C kranjski Slovenci na razpolaganje štiri višje Gospod svet. Iv. Gor'-up pa ni ostri go- g^nazije. V* P®®oto moramo resnih na ap^dolian odgovora tar jlb je v reče»i j^bo stvarno popravi*! V Izubijam je na seji krepko in temeljito za-vrnik Izrekel je gimnaziji v nižjih šunb razredih, učn, svoje zgražanje nad sklepom -tozadevnegaod~ jezik siovenščina, le za gršejno in nevino seka. ker pričakovati da je b>k>, da ia^ka je učni jezik nemščina-. Tak>sto so aa I. večina ob tej prilik, pokaže malo več- pra- t gimnaz^i ljubljanski, potem v Kranju m v . . . , , - • Ti , 1 V-ovem mestu, v nižriih razrefiih slovenske vičnoeti, poštenosti in človekoljubji Do«a- . i"ovem rae8W a . . i .. . . naralelke na katerih ie za večino predmetov zoval ie potem z nepobitnim* argumenti, da paraiei^e, ua ^^ j i je ustanovitev šole v Gropadiuujno potre«5ni jezik slovenščina. A v vmjih razreAh — Ako hočejo otroci iz Gropade in Padriča- po- j počenši od 5. do 8v razreda - je na vseh hajati v šolo, hoditi morajo v Bazovico,, od- ^h, gimnazijah na Kranjskem učni jezik , .. .... • __• „„ ■ - nemščina: samo rnatern: }e2)k slovenaki se dalieno tri kilometre, in se morajo po »mi,, nem»«.u» , j . slabo oblečeni, izpostavljati ojstremu mram».»n milostno predava a sloveaak.m učnim jemkom. vsakovrstnim vremenskim-nezgodam. Kranjski Slovanoi torej »imajo takisto kakor ... j , , I štajerski Slovenci aiti ene višje slevenske Ako bi ti dve vasi spadah pod *ako , J _ f Kraško občino — vsklikcil je sveU G.^riup gimna3đJe • povsem opravičeno in izrekel -a- tem pravično Busi to. abnormalno in n«mosno in najstrožjo sodbo o postopanju signoaov o | šolsko stanje v nage« mesečniku že večkrat tem vprašanju--imeli bi bili že davno pribili, vendar povdarjamo to sedaj; se en- svojo šolo! Kulturni Trst se v tem lahko ; krat,, ker na£i bralje 1'ehi in Poljaki mislijo, sramuje pred najbornejšo kmetsko občiao na i da imamo res- par slovenskih gimnaz j, vsaj Krasu ! Ako nam že nočete dajati šot — je i na. Kranjskem, in ne morejo verjeti, da bi se zaključil govornik — bodite vsaj: odkritosrčni in ne branite se s praznimi iagovori ! Recite raje, kakor se je svoječasao- izrazil I. podpredsednik mestnega sveta tržaškega r. gati z večino od slučaja do slučaja. Vlada, je mrtev jezik in ki je naši narodaosti le v ki nima za seboj stalne in zanesljive večine neprecenljivo škodo. KLaj treba, da se na m pa ne more zapričeti velike akcije za sanira- ua Krasu, na Tolminskem — z eno besedo • nje parlamentarnega življenja ter za kulturno da se nam malone po vsem Slovenskem vsi-napredovanje države. Sicer ni dvoma, da bo ljujejo latinski dokumenti, (na Kranjskem tudi vlada v kratkem zopet potolažila kujajoče se nemški! Stavec), katerih ne razumeje živi nemške nacijonalce ter da bo Korber zopet krst?! Ni li naš živi jezik vreden, ako ne še nadalje životaril idilično življenje v objemu vefi — pa vsaj toliko, kolikor velja mttvi la-svojih nemških ljubljencev* tinski ? ! Mejnarodnost nas tu ne briga čisto Vojna v jušni ^friVi Bruseljski nič. Ako veljajo slovenski dokumenti, katere »Standard« hoče vedeti, da bi b li zastopniki izdajajo vsi oni častiti duhovniki, ki so res Burov v Evropi pripravljeni skleniti mir pod narodni, ako veljajo vsi ostali dokumenti, iz-nastopnimi pogoji: republikama je dovoliti dani po vseh mogočnih posvetnih obltstvib popolno samoupravo pod supremacijo Anglije, — morajo veljati tudi cerkveni, in t > hočemo uporniki se imajo pomilostiti brez vsacega in zahtevamo mi! prikrajšauja političnih plavic; proklamcija, s Proč z latinščino, a na njeno mesto naj: katero so bili voditelji proglašeni izgnanimi atopi jezik paroda ! ! iz južne Afrike in s katero so bila posestva Glas ljudstva, glas božji!! Burov zaplenjena, je umakniti ; burske ujet- Tako t LJubljani, kakor t Trst«. V nike je povrniti in Anglija mora dati od- Tretu ne moremo priti do tega, da bi v kaki škodnino za razdejane farme. mestni cerkvi vdobili ob večernih urah slo- nam res tako žalostno godilo, kakor ee nam godi ! 25ia ni bilo nič nenavadnega v tej družini, (kakor poročajo stanovalci iste hiše) je neki gospod, stanujoči pod stanovanjem omenjenih Krelja, slišal težak padec na tla in ker je s tem prenehalo tudi upitje, sta hitela dva moža, da vidita, kaj se je dogodilo med zakonskima Krelja. Zeno sta našla na tleh — mrtvo, kar sta takoj prijavila e&lastvom. * rosp. Krelja prisega. da se niti dotaknil ni svoje žene in da je ista nenadoma omahnila in padla na tla. Upamo da to zatrdilo odgovarja resnici, ker je zdravnik, ki je prišel z sodno komisijo, i »javil, da ne vidi na mrtvi ženi ni kakega znaka kakega nasilatva. Dokler se stvar ne preišče natanko, je redarstvo dalo g. Krelja odvesti v zapore. Draibe premičnin. V četrtek, dne 10. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo valed naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Ren ven uto 1, krčmarska oprema in pohištvo; trg S\ Giovaoni 4, pisarniški predmeti i a oprema v zalogi ; zagata de Moro 6, voz; Škorklja 176 in ul. Pesa 2 in ulica Roseetti 7, hišna oprava; ulica Valdirivo 19, hišna oprava, oprema v zalogi in apa^a ; ul. Eremo 302, hišna oprava; ob 11. uri: zagata S. Eufemia 3, voz; ob 11. uri in pol: ul. Sanita 9, hišna oprava. Vremena*i vestnlk. Včeraj: topi >raer ob 7. uri zjutraj 8°.2 oh 2 uri popoludn* \-y C.e — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7G4.4 _ Danes plima ob 10 30 pre !p io o> 9 54 pop.; oseka ob 4 40 predpoludne i a ob 3.57 popoludne. Društvene vesti. Pevsko društvo »Kolo«. Pišejo nam: Pevsko društvo »Kolo« je prav za prav delavsko društvo. Delavske moči, ki je setav-ljajo, so naše narodne moči, katere so že mnogo storile za probujo naših tržaških delavskih ž i vije v. Zato sme to društvo pričakovati, da je podpirajo vsi oni, ki se čutijo narodne in ki žele napredka naši narodni stvari. Da je temu tako, pričajo vse zabave, prirejene po tem društvu, in ki so vae vapele ob ogromni udeležbi vseh naših narodnih mas. s Kolo« pa ne vabi na svoje zabave samo delavcev in njih družin, ampak vabi tudi odličnejše narodne kroge, ker smatra, da smo tu vsi ena družina, brez razlike stanu. Prihodnjo nedeljo dne 13. t- m. bo imelo to društvo prvo svojo letošnjo veselico v dvorani »Narodnega doma« v Birkovljah. Z ozirom na neumorno delovanje Kolašev na narodnem polju je pričakovati, da bo ta dan zopet eden onih dni, ko se združijo vsi tržaški narodni sloji v impozanten nastop, kakor so to |K>kazali že o raznih prilikah — posebno pa na največem dosedanjem slovenskem koncertu v »Politeama« in pa ob najveći slavnoati naši, ki se je vršila dne 21. julija proš. leta. Za moško podružnico družbe s r. Cirila in Metoda t Trstu so darovali : Pogrebno društvo za Rocol in Kjadin 20 K, g. Jure Klun |>ok. Iv. Mar. 1 K, gospica Primožič nabrala v veseli' družbi {»evskega zbora bratovščine sv. Cirila in Meto;lija dne li. t. m. 1 K t>2 st. — Srčna hvala ! Blagajništvo. »konMiuino društvo v Treheah« bo imelo dne 20. aprila t. 1. svoj redni občni zbor v prostorih konsumnega društva. Dnevni red: 1. Volitev odbora. 2. Odobritev računa. 3. Razni nasveti in predlogi. — Na obilno udeležbo vabi Odbor. Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico bo imelo v nedeljo dne 27. apriia t. 1. ob 3. uri popoludne svoj 22. redni občni zbor. Kraj zborovanja se naznani. Ob 8. uri zjutraj istega dne bo v župni cerkvi sv. Antona novega sv. maša. Na to svečanost uljudno vabi podpisani predsednik vse p. n. gg. častne čiene, pod-piratelje in prijatelje društva ter vse ude, kateri naj zberejo ob 7. uri zjutraj na dvorišču velike vojašnice, od koder odkorakajo z godbo v omenjeno cerkev. Dnevni red občnega zbora: 1. Poročilo predsednika za leto 1901. 2. Poročilo blagajnika. .'J. Poročilo pregledoval nega odseka. 4. Razprava in potrdilo obračunov. 5. Predlogi udov, vir ženi v zrni si u ij 35. društvenih pravil. Trst, dne 7. aprila 1902. S t e 11 e r, predsednik I. r. Tržaško podporno in bralno društvo je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob 3. uri in j»oI popoludne v lastnih prostorih, ulica Stadion štev. 19. — V novo vodstvo in odbor so voljeni: Predsednikom Kamuščič Miloš, I. podpredsednikom Kranj c Josip, II. podpredsednikom čudvod Matija, I. tajnikom Bukovič Fran, U. tajnikom Gregor i o Josip, knjigovodji: Rože Josipin in Skedelj Ivan; blagajnikom: Gulič Fran; goapodaijem : Tavčer Josip I. — Odborniki : Kovačič Ivan, To-mažič Ivan, Zetko Ivan, Križman Ivan, Ga-speršič Fran, Rolih Ant >n, Stok Vinko, Hvala Matevž, Temine Fran, Antončič Matija, Re-befc Fran, Kosovelj Andrej, Tuta Andrej, Vouk Valentin, Rebec Ivan, Volk Miha in Tavčer Josip II. — Namestniki: Lozej Vide, Štok Ivan, Kovačič Kari, Rolih Baštjan, Žetko Matija, Sakaida Anton, Rože Miloš, Štolfa Andrej in Podberšček Anton. — V pregledovalni odbor: Colja Josip, Prinčič Josip in Jerič Anton. — V mirovno sodnijo: Umek Ivan, Kukanja Anton, Suro Josip, Kraševič Martin in Oatrovška Fran. — V ženski odbor: Rože Roza, Bukovič Franja, ' Stok Josipa, Burkart Marija, Rolih Antonja : in Zadnik Karolina. — Namestnicami: Ku-1 kanja Josipina, Ciriko Marija in Bonamiei i Franja. Gospodje odborniki kakor tud; namestniki so uljudno vabljeni, da se vdeležijo prihodnje seje, ki bo v petek dne 11. t. m. ob zvečer. Vodstvo. Razne vesti. X l mrl je V Gabrju pri Mirnu tamošnji posestnik Fran P a v 1 e t i č. P. v. m.! X Občinske volitve v Korminu razveljavljene. Samestništvo je razveljavilo občinske volitve v Korminu iz vseh treh razredov. Vršile so se lani 20., 21. in 22. sept. Nove volitve bodo še ta mesec, gotovo tako burne in ob taki veliki udeležbi, kakor zadnjič. X »Trg.-obrtna zadruga v Gorici«. Novo načelstvo je imelo svojo prvo sejo v petek zvečer, kakor doslej. Seativilo ae je tako: Načelnik je veleposestnik in veletržec gosp. Anton Pečenko, prvi namestnik dr. R. Grun-tar, drugi namestnik pa posestnik in trgovec g. Antoa Fon — Načelstvo bo poslovalo tri leta, nadzorstvo pa se bo volilo od leta do leta. Delokrog načelstva pa je omejen na naj-navadniše posle, dočim bo vse važnejše stvari reševala skupna seja načelstva in nadzorstva, ki bo redno vsak mesec. \ tako lahko določiti. Tudi ni izključeno, d» more iz male ustaje nasiti velika. Op. ur.) CARIGRAD a. i BL> »Agenoe de Co-stantinople« zatrjuje, da so vse veati o sulta-novej bolezni neosnovane ter je sultan pri najboljšem zdravji. X * K MIZARSKA ZADRUGA T BORICI X Jf z MMjeala jaestvoai ££ naznanja slovenakemu občinatvu, da 1*1 n n x x n je prevzela S bi pa kakršnakoli strankarska tedenoa naravnost onemogočila trajen vspeh društvenega delovanja, izključevala se bode strogo vsaka politična primes teh nameravanih prireditev. Toliko danes o bistvu in namenu »Bodočnosti« ! Natančnejša pojasnila daje, dokler pravila niso potrjena od oblasti, začasni predsednik eand. med. Vekoslav Spindler na Dunaju. Katerikoli nedijak, ki hoče sodelovati na uresničenju ta naznačenega namena, bode z veseljem pozdravljen in sprejet za pospešujočega člena. Kdor pa noče ali ne zaupa, tega iskreno prosimo, da ne ovira in da »Bodočnost« pusti vsaj v miru. Bogve kako velikanskega trenutnega preobrata v zaostalih in zanemaijenih gmotnih in splošno v družabnih razmerah svoje ožje domačije si uatanovitelji tega društva nikakor ne obetajo. Gotovo je pa menda, da se bodo dosedanje razmere v našem družabnem gibanju trajno izboljševale le na ta način, ako se bode ljudstvo zavedalo svojih pravic ter se samo poprime z vsemi modernimi sredstvi izboljšanja svojega stanja. Temu namenu posvetiti svoje aile je pa namen dijaštva, z bf a nega v po? i t niškeoc društvu »Bodočnost« ! — Nemški stebri v Celjn se majejo . neprestano, pa ne valed slovanskih vspored-nic, ampak, ker je nemškemu trgovcu hujskaču težko izhajati v mestu, kjer je vsako podjetje po ogromni večini navezano na slo venske odjemalce. Ali neko čudno prikazen beleži »Domovina«. Kadar je kak nemški purgar začel prav silno kričati o nemškem Sprejllie pisama dl\ GregOrilia značaju Celja ter psovati Slovence je to že • i <|.iviLrn .. . , IU Ul. ijld> llvresežne 1 . , . trpežnosti. Bogat izbor scetk, strojev za či- slovenskim ggeilje paritetoV) mctelj, metlic, ščetk od perja, palic za ietolČi prah. po slo?, zalop pltra iz odlikovanih in svstovnoznanih tovarn v Solkanu in 6oricJ Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trata, Via Piana veoohia (Bosario) it. 1. (■k desni strani cerkve sv. Petra). Konknrenoa namogo&a, ker Je blago X U prve roke, X K X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx Vesti iz Kranjske. * Nemško gledališče v Ljubljani. Kakor poročajo nemški listi, je narasel z zadnjim darilom kranjske »šparkase« fond za zidanje nemškega gledališča na 400.000 K ter se misli v kratkem času pričeti s stavbo. V ta namen je že kupljeno Cenkerjevo posestvo. * Nesreča. V nedeljo popoludne ob 1. in pol uri je tovorni vlak, ki je vozil iz Postojne proti Prestranku, sunil železničnega čuvaja Ivana Vičiča ter ga vrgel 6. m. daleč v neko skalo. Eno uro kasneje je nesrečni mož izdihnil. Bil je ravno pri kosilu-ko je zapazil, da ae bliža vlak, kateri je nekaj minut prehitro vozil. Vičič je tekel ven, da bi izdrl signalno ploščo, a bil je prepozen. Pokojni je bil ohčtsp štovan in miroljuben mož. N. v m. p.! * Okrajna bolniška blagajna t Kranju j Kakor poročajo, je bil te dni v Kranju od-' poslanec zveze bolniških blagajn, gosp. Cima-! dori, da vsled tozadevne interpelacije dra. Sus e:šiča pre'šče upravo tamošaje okrajne bolniške blagajne. G. Cimadori pa da je našel vae v najpopolnišem redu. Mož je vedno kričal: Marš ven s gimnazijom iz Celja ! Slovenski odjemalci pa so si mislili : Ne notri v trgovino gospoda VeHkanaki izbor mil( g,avuikov, parfumov, Prettnerja I i listnic, novčark, mošnjičkov itd. F" Vae po jako nizkih cenah. '•I Še nekaj drugih nemškik stebrčkov da se maje v Celju ! Vesti iz Štajerske. »Bodočnost«. Priobčili smo že v tem listu, da ae je ustanovilo počitniško društvo slovenakih viaokošolcev za Slovenske gorice, oziroma za slovensko ozemlje med Dravo in Muro. Zbralo se je nad dvajset visokošolcev, ki so sprejeli društvena pravila, katera se predlože oblasti v potrjenje. V »Bodočnosti« združeni visokošolei in abiturijentje proučevali b«>do na podlag: statističnih podatkov in lastnih izkušenj gmotne in splošne družabne razmere zlasti gori označenega ozemlja. Pospeševali bodo za časa svojega bivanja v domovini narodne prireditve drugih društev ter sami prirejali večje splošne ljudske shode, na katerih sporedu se bodo brez kakoršnihkoli omejitev sprejemale točke, ki so sposobne ljudstvu vcepljati večo državljansko in splošno družabno izobrazbo ter gojiti napredek in vnemati podjetnost. V ta namen morajo biti o vsaki prireditvi »Bodočnosti« na dnevnem redu poučna predavanja praktično naobraževalne vsebine. Ker Brzojavna poročila. Imenovanje. DUNAJ 9. (B.) »Wr. Ztg.« objavlja: Trgovinski miniater imenoval je poštnega tajnika Matijo Berka v Trstu poštnim svetovalcem v i stota m. Vojna v jnžni Afriki. BLOEMFONTEIN 9. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Z dovoljenjem lorda Kitche-nerja je brat burekega generala Deweta, Piet i Dewet, prejšnji generalni komandant v dr-i žavi Oranje, ustanovil is t o ta m buraki kor v ' službi angležke vojake. Vsakemu, ki se pri-j druži temu koru, zagotovljena je podpora, | da se po dokončanej vojni poda na svoje | farme. [ Spopad med socijalisti in redarji. BRUSELJ 9. (B) Po sinočnjem zborovanju sosijalistov, v katerem je imel sooija-listiČni poslanec Vanderwelde jtko ojster govor, došlo je do apopada med kakimi 1500 sooijali-ti in rrdaratvom. Dva redarja in jeden socijalist so bili ranjeni. Na n<&> drugi točki mesta so skušali demonstranti zSftgati pisarniške prostore nekega katoliškega lista; ogetfj pa je bil takoj pogašen. Geta demonstrantov napotila se je proti palači princa Alberta ; redarji so ztprli ulice in potegnili sablje. Tri osebe so bile ranjene. Tudi v nekaterih pokrajinskih mestih priredile so se demonstracije v prilog splošni volilni pravici. Tudi tam so se pojavili neredi. Dogodki na Baftkaan. CARIGRAD 9. (B.) Po sodbi uglednih diplomatov se položaj v Makedoniji nikakor ni poslabšal. Poročila časopisov so večinoma močne pretirana, grške vesti so večinoma krive. Splošne ali veče pareijelne ustaje se ni bati. (Čudno je, da je ta dementi prišel , tako pozno. Vsa kako je zanimivo, da tudi to — sieer zelo optimistično poročilo — ne izključuje popolnoma možnost ustaje, ker za-tijuje, da se le »\ e č e« ustaje ni bati. Kje pa nehuje mala in začenja velika u staj a, ni V prepričanje se prosi blagohoten obisk. m 'elikanska rastava pohištva in { tapecarij. Izvenreclno ugodne 2 U U U cene. M M M % VILJEM DALLA T0RRE * v Trata, trn 6iovanni 5. (Palača Diana.) O MoJo pohištvo doneaearefto. ■ ■ a »■OBI kašlju, grlobolu, hripavostl. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- ■ikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevl lekarni v Trstu in t vaeb tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljioa stane 90 stotink. s> Aleksander Le?i Miizi | Prva In največja tovarna pohtltvn gf vaoh vrst. -#t TRST - TOVARNA: I ZALOOB: Via Tsss, i Piazza Rosaris it 1 vogal I (šolsko poslopje) Via Uaitaasa | In Via Rtborfn it. 21 Telefon ftt. 070. -MOM- Velik lsbor tapccartj, zrcal In tlik. Ia-vvfajc aaroČbe tudi po posebnih načrtih. Cono bros konkuronoo. ILUSTBOTAIJ CEHI ZASTOIJ II miKO _ Predmeti postavio se na Dat obroč! fj9 aH železnico frnnKO, 0 sf Sf & ai & ® ® 0S&9&9&9 m Oh 4 Proti Kašlju ii tataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le k at ram u e past! J je Kavasini ~kutijica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se pripore, čaj o Ravasinijeve pastilje ===== == od ogelunjene sladke skorje i Skatljica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI RAVAS1NI v Trstu, Piazza della Stazione it. 3. kakor tudi v lekarni FiocioU Jerouiti, Luciarii, Vi-tali A Varuahamo; v Reki : .lekarna Prodanu ; r Gorici lekarna Cristofoletii iu Pontoui. j »o železnici ali morju. Cepiči &taTl>insko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovama za mizarske orodje is parkete, stavMo is Dietno kiparstvo. Delalnica za konitrakcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m za reka dela kakor: kompletna okna ~a ceh stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Velikanski Izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga o^rleVodstvo otoka Brioni«, Brioni pri Pulju. F I L I J A L K A c. 11 priv. avstr. tM\im zavoda za trgovino in obrt v Trstu. j Novci u vplačila. V vrednostnih papirjih na j V napoieonih na i-dnevni izkaz 2»/o 30-dnevni odkaz 2C0% o*v os o 3-mesečni 2V4% : n n ° 4 o i; 91/ o, " n n ^ * /e ua pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban- ' kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne tak4? 3 ▼ krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosne 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroini o d d e 1. ▼ vredn. papirjih 2°;<) na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznico na Dunaj, Prago. Pešto, Brno, Lvov, Tropi ve Reko kako v Zagreb. Arad, Bielitz, Gablouz, Graic • Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Beichenberg, Saaz in Solnograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja bitku lu00 provizije. Inkaso vaeh vrst pod naj umestnej šimi pogoji. P r o dnj mL tanćevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente Londonu, Parizu, Berolinu aH v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pobrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne bauke Italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da esrbrni utrnar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra 1 Piazza Rosario pod ljud. >«olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naru£l>e se izvrie takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del" na debelo in drobno te» se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča Josip Stantit čevlj. mojster. ZalagatoIJ uradnikov in uslužbencev km—-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega »rada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lioyda. X XXXKXKXXXXXXXX«XXXXXX»XXXXXXXXXX X M X X X X X X X X X X X Naznanilo. PodpiAuni ulju Ido Da7.uanja p. n. občinstvu, da je prevzel slavoo-znaoi zastop mestne pivovarne v $ndjejovicah (Češko, ustanovljena 1795.) in da se nahaja zaloga piva V ulici Molino piccojo Št. 6. ter da toči pivo iz te pivovarne v svojem la-tnem restavrantu V Barkovljah. V sled svojih |*»»st nih lastnosti, čistosti in vzdržavanju, prekuša u» pivo znal no pl/.ensko. Pivo iz mestne pivovarne v Budjejovicah je opravičeno priznnjati si prvo roeeto mej vsemi češkimi pivami. X X 8 n x Pričakuje cenjenih naroeb, bedi na sodčke, bodi steklenice, beleži se z odličn'in spoštovanjem 7h. 3£ondr. Telefon 1514. = Spoštovane slovenske gospodinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetodijevo cikorijo. m Dr. Rosa Balsam is Praško domače zdravilo iz letarie B. Fraper-ja t Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzhaja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo iatega se prebavi janje kropi Hi ohrani Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hlad'. V pusicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. Svarilo l Vsi deli eibalaže nosijo 7.ra