Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 2 Čestitke, Oglasi Tema tedna: 15. septembra zadnjič čistimo Slovenijo ........................................................... 4 Občina Rečica ob Savinji: Začetek dolgo pričakovane obnove rečiškega trga ............................................... 5 Planinska zveza Slovenije: Naše gore privabljajo vse več tujcev .............. 15 Gornji Grad: Ne-festival Gledališča zatiranih ........................... 18 23. vlcersko tekmovanje v Lučah: Mazej in Jelšnikova prva v svojih kategorijah ......................................... 19 Hitrostno kiparjenje z motorno žago: Tekmovalci prekrižali sablje motornih žag za pokal flosarja ............ 19 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 33, 17 . avgust 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Očistimo Slovenijo – še zadnjič? Čez slab mesec dni, točneje v soboto, 15. sep- tembra, bo v Sloveniji tretjič in hkrati zadnjič pote- kala nacionalna prostovoljska čistilna akcija Očis- timo Slovenijo. Ekologi brez meja, ki akcijo orga- nizirajo, so ji dali naslov Še zadnjič, kar naj bi po- menilo zavezo in spodbudo, da čistilne akcije pre- nehajo simbolizirati poglavitno ter edino okolje- varstveno aktivnost Slovenk in Slovencev. Akcija Očistimo Slovenijo 2018 bo tako predvsem začetek vedno čiste Slovenije, kar bomo dosegli z zmanj- ševanjem količine odpadkov, njihovim ločenim zbiranjem in ponovno uporabo. Prostovoljci v tem času vsepovsod po Slove- niji iščejo in preverjajo lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki je bil ustvarjen v sklopu prvega projekta Očistimo Slovenijo v enem dne- vu, tretjo soboto v septembru pa bo potekala čistil- na akcija, v kateri bodo iz identificiranih divjih od- lagališč odpadke odstranili. Udeleženci akcije bo- do čistili tudi sprehajalne poti, predele ob cestah, stanovanjske soseske, okolico šol in vrtcev ter tudi vode, brežine in obale. K sodelovanju v akciji so vabljeni vsi posa- mezniki in vse slovenske občine, tudi tiste, ki so či- stilne akcije organizirale že spomladi. Ideja je, da v občinah, kjer morda res ni potrebe po čistilni ak- ciji, lokalna skupnost kljub temu na ta dan nare- di nekaj v splošno dobro; lahko, na primer, uredi- jo kakšne zelenice, športna igrišča ali učne poti, popravijo otroška igrala, prepleskajo klopi na jav- nih površinah ali kaj podobnega. Namen tokratne akcije ni le čiščenje, ampak tu- di ozaveščanje o pomenu ločenega zbiranja od- padkov in o preprečevanju nastajanja odpadkov. Kajti cilj ni, da prostovoljci vsako leto enkrat ali dvakrat očistijo problematične točke, cilj je, da vsi poskrbimo, da odpadkov v naravi in okolici ne bo več, hkrati pa načrtno zmanjšujemo količine od- padkov in tako na dolgi rok poskrbimo, da čistilne akcije ne bodo več potrebne. Tako kot v zadnji akciji leta 2012 je projekt tudi tokrat organiziran v sklopu globalne pobude World Cleanup Day 2018. Slovenski prostovoljci bodo tu- di tokrat del večmilijonske množice, ki bodo čis- tili svojo deželo. Cilj globalnega projekta je zdru- žiti vsaj pet odstotkov prebivalstva iz 150 držav v največji čistilni akciji, ki bo v vseh državah pote- kala na isti dan. V Sloveniji je sicer v tem trenutku resen problem kopičenje odpadne embalaže v zbirnih centrih ko- munalnih podjetij. Zasebne družbe namreč nočejo prevzeti vse zbrane embalaže, ampak le količino, za katero je vnaprej predpisana embalažnina. Slednjo plačujejo podjetja, ki na trg plasirajo več kot 15 ton embalaže. V primeru, da se sistem ravnanja z odpa- dno embalažo ne uredi, se bo do konca leta nabralo že okrog 40 tisoč ton odpadne embalaže. (MČ) (MŠ) (JM) Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa 15. SEPTEMBRA ZADNJIČ ČISTIMO SLOVENIJO Lahko spremenimo miselnost in tokrat obdržimo svojo deželo čisto? 150 držav sveta z milijoni prebivalci našega planeta bo 15. septembra sodelovalo v očiščevalni akciji Ali čistilne akcije pripomorejo k zmanjševanju onesnaževanja okolja? Slovenija ima na področju organizacije enodnevnih čistilnih ak- cij veliko izkušenj, saj se te organizirajo v spomladanskem času po številnih občinah že vrsto let. Izvedeni sta bili tudi dve vseslo- venski akciji, in sicer leta 2010 in dve leti pozneje. A ključni cilj le- tošnje jesenske akcije, ki naj bi potekala pod geslom »Še zadnjič«, naj ne bi bil omejen le na čiščenje, temveč tudi na ozaveščanje o učinkovitejšem ločevanju odpadkov in preprečevanju nastajanja le-teh. Kaj o čistilnih akcijah menijo Zgornjesavinjčani? Bernard Štiglic, Ter Sam sem jamar in se redno udeležujem čistil- nih akcij. Pred kratkim smo jamarji očistili jamo, ki je ob poti na Menino. Še vedno, čeprav v manj- šem obsegu, so problem črna odlagališča. Ljudje so zelo nevestni in se ne zavedajo posledic one- snaževanja. Da bi bilo onesnaženosti okolja manj, bi morala poskrbeti občina in komunalne službe. Gašper Belaj, Šmiklavž Ljudje bi se morali zavedati, da odpadki ne sodijo v naravo, in vsak naj bi za sabo pospra- vil. Očiščevalne akcije so sicer dobre, ampak bi morali delovati bolj na osveščanju in izobraževa- nju. Tu bi lahko ključno vlogo prevzele občine in komunalna podjetja. Sam sem se čistilnih akcij udeleževal v preteklosti, v zadnjem času pa ni- mam več toliko časa. Magda Ermenc, Radmirje V radmirskem kulturnem društvu se redno udeležujemo čistilnih akcij. V sodelovanju z ga- silci skrbimo, da je naše okolje čisto. Z osvešča- njem ljudi je potrebno pričeti že v vrtcih in osnov- nih šolah in otrokom privzgojiti navade, da za sa- bo ne puščajo smeti. Vse tiste, ki nevestno odva- žajo odpadke na mesta, ki za to niso predvidna, pa bi bilo potrebno kaznovati. Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti Čistilne akcije se mi zdijo smiselne, vsi bi mora- li skrbeti za čisto naravo. Zavedati se moramo, da moramo zanamcem pustiti čisto okolje. Z osve- ščanjem o odlaganju odpadkov na črnih odlaga- liščih je že dovolj narejeno. Sedaj pa se pogosto dogaja, da odpadki, ki sicer tja ne sodijo, končajo na ekološkem otoku. A v nazarski občini, za kate- ro je to sicer dodatni strošek, prevladuje mnenje, da je to bolje kot da bi ti odpadki končali v naravi. Doc. dr. Marta Svetina Veder, Dobrovlje Država je tista, ki bi morala nameniti sredstva za čiščenje okolice in ta potem razdeliti občinam oziroma društvom. Slednja že sedaj po občinah skrbijo, da se akcije izvajajo. Opažam, da ljudje ne puščajo več toliko smeti v gozdu, a še vedno, ko grem na sprehod, prinesem polno vrečko odpad- kov, ki v gozd ne sodijo. Kar se črnih odlagališča tiče, bi morali delovati preventivno in izobraževalno že v vrtcih. Otroci so namreč tisti, ki vzgajajo starše. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo V soboto, 15. septembra, bo ne le v Sloveniji, ampak še v okoli 150-ih drugih državah po svetu vsaj pet odstotkov prebivalstva sveta čis- tilo svoje okolje. Pripravlja se na- mreč velika enodnevna čistilna ak- cija na globalni ravni (World clea- nup day). V Sloveniji za organiza- cijo čiščenja naše okolice vzorno skrbi društvo Ekologi brez meja s predsednico Uršo Zgojznik na če- lu. Slovenci bomo organizirano čis- tili že tretjič, in kot pravijo ekologi, naj bo to zadnjič, nato pa naj bi vsi skupaj skrbeli, da bi Slovenija osta- la čista za vedno. POUDAREK NA USTREZNEM LOČEVANJU ODPADKOV IN NJIHOVI PONOVNI UPORABI Organizatorji so se odločili, da bo tokratna čistilna akcija poteka- la nekoliko drugače. V želji, da bi to res bilo zadnje potrebno množično čiščenje, so v društvu Ekologi brez meja veliko pozornost namenili tu- di ozaveščanju ljudi. Zato bo v ted- nu okoli 15. septembra po številnih slovenskih občinah potekala vrsta družbeno in okoljsko prijaznih ak- tivnosti, saj želijo ekologi s števil- nimi aktivnostmi, informiranjem in ozaveščanjem o resnosti proble- matike doseči širjenje zavedanja o pomenu zmanjšanja količine proi- zvedenih odpadkov in skrbi za na- še okolje. Pomembno ni le pobiranje od- padkov in čiščenje divjih odlaga- lišč, ampak predvsem spreminja- nje sedanje miselnosti prebivalcev, katere rezultat so onesnaženi goz- dovi, reke, nabrežja, parki, skratka naše celotno okolje. Kot pravijo v društvu, želijo doseči »večji odmik od čistilnih akcij in dati resnično več pou- darka pomenu ustreznega loče- vanja odpadkov, ponovni upora- bi, zmanjševanju in preprečeva- nju«. Za to bodo svoje aktivno- sti izvajali tudi po končani čis- tilni akciji. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 5 Tema tedna, Aktualno Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja: »Tokratna akcija se bo zgodila za- to, ker bo v enem dnevu sodelova- lo 150 držav sveta z milijoni prebi- valci našega planeta. Zato ne sme- mo manjkati, predvsem pa moramo izkoristiti naboj dneva in visoke mo- tivacije, da vsi mi nekaj storimo za svoje okolje. Po naših podatkih se je v letih od prejšnje akcije pojavi- lo kar nekaj novih divjih odlagališč tudi v Zgornji Savinjski dolini in mo- goče je odlična priložnost, da se jih tokrat pospravi. S povečano pozornostjo boste ugotovili, da predvsem embalažni od- padki ležijo ob skoraj vseh cestah, torej imamo tudi septembra kaj početi. Predvsem pa gre tokrat poudarek temu, da se še bolj posvetimo prepreče- vanju in zmanjševanju odpadkov. Ta dan se lahko izkoristi za informiranje in pripravljenost aktivnih obča- nov ter uredi in olepša vasi in kraje, športne parke, igrišča, prebarva in ure- di klopce, poti, igrišča. Ali pa posvetimo pozornost čiščenju naših potokov in rek, kjer vsepovsod ležijo na nabrežju različne folije itd. V dolini so se že pričele aktivnosti v nekaterih občinah, še vedno pa je čas, da se organizira aktivnosti znotraj društev, vasi, občin.« SE BODO PRIDRUŽILE VSE SLOVENSKE OBČINE? V Sloveniji je bila prva množič- na čistilna akcija organizirana le- ta 2010 in nato zelo uspešno po- novljena dve leti kasneje. Kot po- nosno povedo v društvu Ekologi brez meja, smo bili Slovenci naju- spešnejši prvi sledilci estonskega modela čistilnih akcij. V letu 2012 se je namreč na čiščenju združilo kar 14 odstotkov državljanov, kar je prineslo rekordno udeležbo. Takrat so se združile prav vse slovenske občine, ki so bile ključni partner za uspešno izvedbo čiščenja. Pri Ekologih brez meja si za- to želijo, da bi se tudi tokratni ak- ciji pridružile vse slovenske obči- ne. Zanje so pripravili model aktiv- nosti, ki se ga bo držala večina do sedaj odzivnih občin. V akciji bo- do očistili divja odlagališča, ki jih še imajo, turistično obremenjena območja in dele ob cestah. Izvedli bodo akcijo urejanja igrišč in špor- tnih površin, ekoloških otokov. Ure- jali bodo brežine, čistili manjše vo- dotoke, organizirali tržnice lokal- nih proizvodov, izvedli bodo preda- vanja, dneve odprtih vrat ipd. SKROMNA IN STROKOVNA EKIPA DOSEGLA PREPOZNAVNOST SLOVENIJE Ekologi brez meja so se posve- tili spodbujanju sistemskih reši- tev na štirih ključnih področjih de- lovanja: ponovne uporabe izdel- kov/surovin, preprečevanje sme- tenja, zmanjševanje količin zavr- žene hrane in zero waste alternati- ve. S svojim delovanjem so doseg- li veliko prepoznavnost Slovenije med drugimi državami, ki so zele- no naravnane. Član nadzornega sveta gibanja Let's do it! World Rainer Nõlvak je na eni izmed medijskih konfe- renc dejal, da so »izvedene čistil- ne akcije v Sloveniji ne le med naj- boljšimi in največjimi, temveč slu- žijo za dober vzor ostalim državam. Kar loči Slovenijo od ostalih akcij, je skromna in strokovna ekipa z ve- likim srcem.« Tatiana Golob OBČINA REČICA OB SAVINJI Začetek dolgo pričakovane prenove rečiškega trga Župan Vinko Jeraj (desno) in direktor izvajalskega podjetja Gorenje Projekt Uroš Razdevšek nista skrivala zadovoljstva ob podpisu pogodbe za prenovo trga in ene od vpadnic na Rečici ob Savinji. (Fotodokumentacija občine) Pretekli petek, 10. avgusta, je žu- pan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj podpisal pogodbo o izvajanju del na prenovi trga in dela ceste, ki teče mimo Tavčarjevega dvora v smeri Dol-Suha. Dolgoletne želje krajanov in načrti ter številna pri- zadevanja občinske uprave se bo- do končno uresničili. DELA BODO TRAJALA DO NOVEMBRA Izvajalec del je družba Gorenje Projekt, inženiring d. o. o., iz Vele- nja. V pogodbi je predviden zače- tek del 20. avgusta, trajala bodo do začetka novembra. Ob tem bodo prenovili vse javne površine in ce- lotno komunalno infrastrukturo ter položili asfaltno prevleko. Načrto- vana vrednost del je okoli 700 tisoč evrov. Rečiška občina je za ta na- men pridobila ugoden kredit pri ta- ko imenovanem ribniškem skladu. ZAPORE CEST IN OBVOZI Kako bo na tem območju pote- kal promet, se bo urejalo sproti z ustrezno prometno signalizacijo. Predvidene so delno, občasno tudi popolne zapore, urejeni bodo od- govarjajoči obvozi. Marija Lebar POVPRAŠEVANJE NA TRGU DELA ŠE KAR RASTE Največ prostih delovnih mest po letu 2008 V drugem četrtletju leta 2018 se je v Sloveniji število prostih in za- sedenih delovnih mest ponovno povečalo. Stopnja prostih delov- nih mest je znašala 2,6 odstotka, najvišja je bila tokrat v dejavnosti gostinstva, kjer je znašala 7,4 od- stotka, je objavil državni statistič- ni urad. Na ravni Slovenije je bilo tako zabeleženih nekaj več kot 19.700 prostih delovnih mest, kar je za približno 700 več, kot jih je bilo v prejšnjem četrtletju. Povpraševa- nje po novi delovni sili se je najbolj povečalo v gostinstvu, in sicer je bilo zabeleženih za 500 več prostih delovnih mest kot v prejšnjem če- trtletju. Več o dogajanju na lokal- nem trgu dela pa v prihodnji števil- ki Savinjskih novic. KF Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 6 Iz občin SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU V LUČAH »Pomembni sta harmonija v različnosti in sodelovanje« Prejemniki županove petice – najboljši devetošolci Prejemniki naziva in priznanj Občine Luče 2018 Častni občan Dr. Karel Gržan je postal četrti častni občan v zgodovini sedanje obči- ne Luče. Naziv je dobil za trajne dosežke na duhovnem in kulturnem po- dročju, za izjemen prispevek pri utrjevanju medčloveških odnosov ter so- čutno skrb za slehernika. Zlato plaketo občine … je prejelo Planinsko društvo Luče, ki bo letos obeležilo 40-letnico od ponovne izgradnje po požaru uničene planinske koče na Loki. Pri tem so planinski zanesenjaki in drugi prijatelji planin opravili številne ure pro- stovoljnega dela. Priznanje občine … je bilo podeljeno Metodu Roscu, ki se pri svojem raziskovanju rodo- slovja še posebej posveča lučkim rojakom in njihovim koreninam, o svojih izsledkih pa pripravlja predavanja in razstave. Patricija Resnik je zlata maturantka, ki od osnovnošolke do sedanjih študentskih dni kaže izjemno zanimanje in znanje ter dosega uspehe na tekmovanjih iz različnih znanj. Priznanje je prejela v zahvalo in spodbudo na nadaljnji karierni poti. S temi besedami se je v imenu letošnjih nagrajencev za priznanje zahvalil dr. Karel Gržan, ki je pos- tal časni občan občine Luče. Na slovesnosti v četrtek, 9. avgusta, so bila podeljena občinska prizna- nja, uspešnim devetošolcem pa ta- ko imenovana županova petica. V slavnostnem nagovoru je številne zbrane v kulturni dvorani pozdravil župan Ciril Rosc. VEČLETNO PRIZADEVANJE GRE V KLASJE »Občinska slovesnost je uvod v dogajanje večdnevne prireditve Lučki dan, ki jo v Lučah letos pri- rejamo že 49-tič zapovrstjo,« je de- jal župan in nato osvetlil pomemb- nejše dogodke in projekte, ki jih je občina izpeljala v obdobju od lan- ske proslave. Spregovoril je tudi o projektih, ki so v načrtu do konca leta 2018. Med največjimi je gotovo izgra- dnja Športnega centra Luče, ki se bo na terenu začela v teh dneh. »Prehodili smo večletno, včasih tu- di trnovo pot od ideje do pridobi- tve gradbenega dovoljenja,« je po- vedal Rosc. PRENOVLJENE ŠTEVILNE CESTE IN POTI Občina je pred več leti začela projekt odmere občinskih cest, ki je tik pred zaključkom. V zadnjih letih, tudi lani in letos, so z asfaltno prevleko in varovalnimi ograjami posodobili številne odseke cest. Nekaj tega dela jih čaka še v zasel- ku Raduha, nakar bo cestna pove- zava urejena skoraj do vsake višin- ske kmetije. Seveda pa na obnovo čakajo številne ceste, ki jih poleg vremena uničujejo pretežki tovori. PROJEKT OBVOZNICE IN GORSKE VASI Država nadaljuje s postopki za izvedbo lučke obvoznice. »Izgra- dnje obvoznice ne smemo jemati kot tujek v prostoru, ampak kot pri- ložnost za nov turistično rekreativ- ni razvoj tega privlačnega prostora ob Savinji,« je dejal župan. Dodat- no vrednost in obogatitev turistič- ne ponudbe pomeni vključitev ob- čine v projekt Gorske vasi, prispe- vek k ponudbi so še štiri nove mo- bilne etno hiške s starimi delavni- cami, ki so jih v teh dneh postavi- li ob Savinji. Visoka uvrstitev na le- stvici časnika Finance, kjer so se Luče znašle na odličnem 15. mes- tu med slovenskimi turističnimi bi- seri, potrjuje pravilno usmeritev v trajnostni turizem. Župan je s ponosom omenil tudi nepozabni obisk rojaka in vesoljca Randyja Bresnika. »Verjamem, da ta zgodba še ni zaključena.« OBČINA BREZ DOLGOV Prenovili so vodohran, v izdela- vi imajo projektno dokumentacijo za izvedbo odseka pločnika v vasi, izvedena je bila elektrifikacija pla- ninske koče na Loki … Župan Ciril Rosc (z leve) in nagrajenci: dr. Karel Gržan, predsednik PD Luče Mirko Pečovnik, Metod Rosc in Patricija Resnik Vse naštete investicije in števil- ne manjše projekte občina financi- ra bodisi s sredstvi lastnega prora- čun, včasih pa še z na razpisih pri- dobljenimi sofinancerskimi sred- stvi. Tako ostaja med redkimi slo- venskimi občinami brez dolgov. SREČA V SOBIVANJU IN USPEHI V SODELOVANJU Slovesnost dogodka so s svo- jo prisotnostjo podčrtali načelni- ca mozirske upravne enote in več županov ter predstavnikov sose- dnjih občin. Za prijazen kultur- ni utrip večera so poskrbeli luč- ki učenci in njihove mentorice ter Oktet Žetev. Ravno petje slednjega je za rde- čo nit svojega zahvalnega govora izbral dr. Karel Gržan. »Srečo ima- mo, da si delimo to prelepo krajino in da živimo v njej drug z drugim. Različni smo, kakor so različni gla- sovi pevcev Okteta Žetev, a z vajo in prizadevanji se ti glasovi zlijejo v prelepo harmonijo, to pa naj velja tudi za naše medsebojne odnose,« se je novi častni občan v nagovoru dotaknil prisotnih. Tekst in foto: Marija Lebar 4 nove mobilne etno hiške s starimi delavnicami so v teh dneh postavili ob Savinji v Lučah. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 7 Iz občin, Gospodarstvo OBČINA LUČE Končno začetek del za izgradnjo športnega centra V prvih dneh avgusta se je iz- tekel rok za možno vložitev pritož- be oziroma revizija na odločitev o izbiri izvajalca pri izgradnji Špor- tnega centra Luče. Ker teh ni bi- lo, je postala odločitev o izbiri iz- vajalca pravnomočna. Župan Ciril Rosc je že podpisal pogodbo o iz- vedli gradbenih del. Za samo opre- mo nove telovadnice bodo na obči- ni pripravili poseben razpis. Izbrani izvajalec je podjetje De- ma Plus iz Ljubljane, ki bo z izved- bo začelo v teh dneh. Najprej bo potrebno nekaj rušitvenih del, na- to bodo pričeli z novogradnjo. Kot je povedal župan Ciril Rosc, je po- godbeni rok za izgradnjo objekta kratek – do konca letošnjega leta. Vrednost gradbenih del je načrto- vanja v višini nekaj več kot 1,8 mi- lijona evrov. Del sredstev bo obči- na pokrivala s sofinanciranjem mi- nistrstva za izobraževanje, znanost in šport, večji del pa so prihranili v preteklih proračunih, tako da za- dolževanje ne bo potrebno. Posebej bo občina pripravila še razpis za opremo dvorane. Računajo, da bo celoten projekt skupaj z opre- mo veljal dobra dva milijona evrov. »V času gradnje prosimo občane za strpnost,« je še povedal župan. Marija Lebar OBČINSKI SVET SOLČAVA Potrjena višina turistične in promocijske takse Na prejšnji seji občinskega sve- ta se svetniki niso mogli poenoti- ti o predlagani višini turistične in promocijske takse, ki bo v občini Solčava veljala od 1. januarja 2019 dalje. Menili so, da naj vsebino no- vega odloka oziroma višino taks še enkrat preveri odbor za turizem. Ta je imel korespondenčno sejo, na kateri je bil pripravljen pred- log višine obeh taks, ki ga je odbor podprl z večino glasov. O tako oblikovanem predlo- gu so občinski svetniki ponovno odločali na zadnji seji in predlog odbora potrdili. Od začetka pri- hodnjega leta bo v občini Solča- va veljala turistična taksa v vi- šini 1,6 evra in promocijska 0,40 evra, torej skupaj 2 evra. V odloku je poleg nekaterih drugih oprosti- tev, katerih določanje je po no- vem prepuščeno občinam, pred- videna tudi polovična oprostitev za goste, ki bodo v istem nastani- tvenem obratu neprekinjeno pre- bivali vsaj šest noči. Županja Katarina Prelesnik je povedala: »Imamo številne dnev- ne goste, želimo pa si, da bi se turi- sti pri nas zadrževali dalj časa, zato smo se odločili predlagati omenje- no oprostitev in jo vnesti v odlok.« Marija Lebar MODERNIZACIJE CEST ŠIROM OBČINE MOZIRJE Štirje novi odseki za kvalitetnejše življenje Spodnji del Aškerčeve ulice je bil že več let potreben preplastitve z novim asfaltom. (Foto: Benjamin Kanjir) Na mozirski občini so se loti- li vrste projektov za kvalitetnejše bivanje občanov. Pripravili so do- kumentacijo in kar štirje projekti v dolžini okoli 600 metrov so v teh dnevih v izvedbi. TRIJE ODSEKI POD STREHO A SFALTA Največja je modernizacija de- la Aškerčeve ulice v Mozirju, na spodnjem delu, v nadaljevanju Šolske ulice. Temu odseku se že dolga leta ni več dalo reči cesta, saj je bila asfaltna prevleka po- polnoma uničena. V preteklem tednu so izvajalci zaključili grad- v Šmihelu nad Mozirjem, do kme- tije Lesjak. NA TRETJEM ODSEKU VODA ODNESLA PODLAGO Zataknilo pa se je minulo sobo- to v Lepi Njivi. Tam je bilo vse prip- ravljeno za asfaltiranje dobrih 100 metrov dolgega odseka. Močno deževje je domala popolnoma od- neslo podlago, pripravljeno za as- falt. Izvajalci bodo morali ponovno utrditi spodnji ustroj, preden bo- do lahko odsek prekrili z asfaltno prevleko. Benjamin Kanjir bena dela in položili nov asfalt. Prav tako so na Cesti v Savinj- ski gaj, naprej od vhoda v Mozirski gaj, tamkajšnji prebivalci dočakali asfaltno prevleko na doslej maka- damsko cesto. Domačini so izdatno pomaga- li urediti oziroma asfaltirati cesto HMELJSKA LETINA 2018 Zaenkrat kaže na povprečen donos Hmeljišč na Rečici ob Savinji zaenkrat ne nameravajo širiti, saj morajo najprej obnoviti dotrajane žičnice. (Foto: Marija Lebar) Pričelo se je obiranje hmelja. Za dokončno oceno letošnje letine je v tem trenutku še prezgodaj, saj hme- ljarji obirajo šele najzgodnejše sor- te, kot je savinjski golding, zaenkrat pa kaže na povprečno letino. Blaž Jan, ki upravlja s hmeljiš- či na območju Rečice ob Savinji, je dejal, da bo mogoče letino realno oceniti šele po koncu obiranja, saj lahko vreme »zakuha« kakšno pre- senečenje prav ob izteku sezone. »Savinjski golding smo začeli le- tos spravljati dober teden prej, kot je običajno, ostale sorte bomo na rečiškem polju začeli obirati nekje po 20. avgustu, to je v običajnem obdobju. Takrat bo pomembno tu- di, kakšna bosta vremensko pre- ostanek avgusta in prva polovica septembra,« je povedal Jan. Marija Lebar Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 8 Intervju POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE NAZARJE MATEJEM PEČOVNIKOM »Delo župana opravljam z velikim veseljem« Občina Nazarje se v zadnjih letih v javnosti pogosto omenja s presežki, ki jih je dosegla na področjih v okvi- ru njene pristojnosti. Kaj o tem meni sedanji župan Matej Pečovnik, ki ima namen svoje delo nadaljevati tudi v prihodnje? Jeseni se bo potegoval za drugi županski mandat. Kako so bi- li realizirani zadani načrti tega štiri- letnega obdobja in kako vidi prihod- nje usmeritve dela občine, smo ga povprašali v našem pogovoru. - Jeseni bodo lokalne volitve. Ali boste po- novno kandidirali? Menite, da je bila odloči- tev za županstvo prava? Ja, v jeseni nameravam ponovno kandidirati. Odločitev za županstvo je bila pravilna, kajti de- lo, ki ga kot župan opravljam, opravljam z veli- kim veseljem. Pri tem se zavedam odgovorno- sti, ki jo imam kot župan, predstavljene so mi ra- zne težave, s katerimi se soočajo naši občani, pa številne pobude, potrebe in tudi želje, za katere se pričakuje, da jih bosta občina ali župan upo- števala, uredila oziroma uresničila. Ti pritiski in pričakovanja mi niso v breme. Je pa res, da po neuspehu pri kandidaturi v letu 2010 ni bila lahka odločitev o ponovnem kandidiranju v letu 2014. K odločitvi so pripo- mogli številni občani in prijatelji, ki so me spod- bujali, in seveda družina, ki me je pri tem v celo- ti podpirala. Tu bi še posebej izpostavil podporo svoje žene, ki še najbolj občuti mojo aktivnost in s tem povezano odsotnost od doma. - Menite, da vas občani pri vašem delu in ponovni kandidaturi podpirajo? Veliko sem prisoten med ljudmi. Z njimi se srečujem pri spremljanju izvajanja občinskih in- vesticij, na raznih prireditvah, na občnih zborih ali kar na cesti. Vrata moje pisarne so vsem od- prta. Če bi upošteval odzive ljudi, ki so zelo pozi- tivni za zadeve, ki smo jih v tem štiriletnem ob- dobju uspeli realizirati, in številna mnenja, da sem dostopen in pripravljen poslušati ter poma- gati, bi lahko rekel, da je večina občanov z mo- jim delom zadovoljna. Zaradi tega bi lahko dom- neval, da me podpirajo. - V enem od prejšnjih mandatov ste bili podžupan. So vam bile izkušnje s podžupan- skega položaja sedaj kaj v korist? V življenju ti vsaka izkušnja, bodisi dobra ali slaba, lahko koristi. Ko sem opravljal podžupan- sko funkcijo, nisem imel posebne zadolžitve za katero koli področje, ki je v pristojnosti občine. V večini primerov sem takratnega župana nado- meščal na raznih občnih zborih in prireditvah, ki se jih sam ni uspel udeležiti. - V minulem štiriletnem obdobju so tako Nazarje kot ostali kraji v občini krepko spre- menili svoj videz. Kateri projekti so po va- šem najbolj zaznamovali sedanji mandat? Projektov, ki imajo vpliv na izboljšanje ka- kovosti življenja v naši občini, je kar nekaj. Iz- postavil bi dva, in sicer preplastitev državne ceste skozi Šmartno ob Dreti, ki je vključevala izgradnjo pločnika in ureditev javne razsvetlja- ve. Najbolj pa je ta mandat zaznamovala izgra- dnja krožišča z rekonstrukcijo državne ceste v Nazarjah. Z izvedbo projekta so bili urejeni tu- di pločniki, kolesarske poti, javna razsvetljava, odvod meteorne vode in navezave občinskih cest na krožišče. Obenem z izvajanjem ome- njenega projekta nam je uspelo preko vzdrže- valnih del preplastiti še preostali del državne ceste skozi Nazarje. Podoba Nazarij se je po- polnoma spremenila. Da so bili ljudje veseli te pridobitve, so izkazali tudi s svojo številčno udeležbo na otvoritvi ob krajevnem prazniku. Nenazadnje to, da ljudje iz drugih krajev izjav- ljajo, da bi sedaj tudi oni živeli v Nazarjah, naj- brž pove vse. - Na začetku županovanja ste si zadali šte- vilne cilje. Ste lahko izpolnili vse, kar ste na- črtovali za to štiriletno obdobje? Predvideval sem, da bomo poleg ostalega sprejeli občinski prostorski načrt (OPN), ven- dar še nismo uspeli. Nisem si predstavljal, da je to lahko tako dolgotrajen proces. Manj- ka nam še soglasje Ministrstva za okolje in prostor, kjer smo imeli že kar nekaj usklaje- valnih sestankov. Sem optimističen, saj smo vprašanja in pripombe, ki so bile napisane na več straneh, skrčili na tri alineje. Dve smo že rešili, eno pa še usklajujemo. Želeli smo, da bi OPN potrdil še sedanji sestav občinske- ga sveta. Če bomo zadevo lahko uskladili in uredili do konca septembra, bomo sprejem OPN umestili na zadnjo sejo sedanjega ob- činskega sveta v mesecu oktobru. V naspro- tnem primeru bo OPN sprejel naslednji sestav občinskega sveta, predvidoma v začetku pri- hodnjega leta. - Ko že govoriva o občinskem svetu, kako ocenjujete sodelovanje z njim? Sodelovanje z občinskim svetom je zelo dob- ro. Vsi smo imeli isti cilj, in sicer izvajati investi- cije ter sprejemati odločitve, ki bodo izboljšale kakovost življenja v naši občini. Pomembna je strpnost in zavedanje, da je potreb in želja ved- no več, kot je finančnih možnosti. - Po raziskavi časnika Finance je bila obči- na Nazarje uvrščena med deset občin z naj- višjim standardom za občane. Kaj je k temu prispevala občina? Veseli smo bili podatka, da se je Občina Na- zarje uvrstila med deset občin v Sloveniji, kjer se najbolje živi. Na to uvrstitev je imela naj- večji vpliv gospodarska moč občine in obča- nov, na katero ima zelo velik vpliv poslovanje uspešnih podjetij, ki imajo tukaj sedež, nizka brezposelnost in seveda visoke povprečne ne- to plače zaposlenih občanov. Ostali dejavni- ki, ki so vplivali na tako visoko uvrstitev, so bi- li povezanost ljudi, ki v občini živijo, starostna struktura, zdravje občanov, kriminaliteta, infra- strukturna opremljenost v občini in tudi števi- lo stanovanj. Ravno pri tem zadnjem dejavniku ima občina pomemben delež, da smo bili tako dobro uvrščeni. »Nenazadnje to, da ljudje iz drugih krajev izjavljajo, da bi sedaj tudi oni živeli v Nazarjah, najbrž pove vse.« Matej Pečovnik (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 9 Intervju - Povprečna bruto plača v celjski regiji med 31 občinami je bila lani najvišja v nazarski obči- ni. Se to kaj odraža v razvoju ob- čine in v samem proračunu? Višina plače nima neposredne- ga vpliva na višino proračuna po- samezne občine. Koliko občini pri- pada za izvajanje nalog, za katere je pristojna, se izračuna in je izra- ženo kot primerna poraba. Država za izračunano primerno porabo za- gotovi finančna sredstva delno iz dohodnine, razliko pa iz drugih vi- rov. Če poenostavljeno povem, viš- je plače občanov lahko vplivajo na to, da državi iz naslova deleža do- hodnine ni potrebno zagotavljati sredstev iz drugih virov. - Kar nekaj časa se občine bo- dete z državo za polni, zakonsko predpisani znesek po 21. in 23. členu. Ste s sedanjim načinom, to je s povratnim in nepovratnim delom ter višino, zadovoljni? Občine so pred krizo za investi- cije prejemale višje zneske za na- mene financiranja investicij, kot jih prejemajo sedaj. V času krize so bila občinam sredstva dodeljena v višini dveh odstotkov od izraču- nane primerne porabe posamezne občine. Ker se je situacija v državi v zadnjih letih izboljšala, se je višina prejetih sredstev povišala, vendar na račun povratnih sredstev. Za leto 2018 bo tako Občina Na- zarje prejela šest odstotkov od iz- računane primerne porabe, kar v našem primeru znese dob- rih 114 tisoč evrov, vendar je 57 ti- soč evrov tako imenovanih povra- tnih sredstev, ki jih bo občina mo- rala vrniti v desetih letih. Obrestna mera je nič odstotkov, začetek vra- čanja v letu 2020, omenjeni znesek pa ministrstvo za finance ne upo- števa kot zadolževanje. Prepričan sem, da bi vsak žu- pan na vprašanje, če smo z višino sredstev zadovoljni, odgovoril ne- gativno. Občine smo v večini pri- merov razvojno naravnane in smo ta sredstva porabile za investicije za obnovo javnih objektov, obnovo cest in izgradnjo javne komunalne infrastrukture. Dobljena sredstva se trudimo čim bolj racionalno po- rabiti. - Koliko občinskih investicij izvedete s tem denarjem? Kot sem omenil, bo Občina Na- zarje v letošnjem letu prejela od države 114 tisoč evrov za izvedbo investicij. Konkretno to pomeni, da bomo za rekonstrukciji dveh odse- kov cest, in sicer na cesti Nazar- je-Dobrovlje in cesti Nazarje-Za- vodice od mostu do novega kroži- šča pri mrliški vežici prejeli približ- no 60 odstotkov vrednosti izvedbe. - Kako pa kaže z občinskimi financami? Koliko je občina za- dolžena? Občina Nazarje je pomladi le- tošnjega leta predčasno odplača- la svoje kreditne obveznosti. Razlo- gov, zakaj smo se odločili predčas- no odplačati kredite, je več. Občina Nazarje nima finančnih težav in vse obveznosti plačuje na rok. Za pozi- tivno stanje na računu mora občina plačati negativne obresti, za depozi- te pa so obresti minimalne, lahko bi rekli, da jih ni. Za kredite, ki smo jih še imeli, so bile obrestne mere ugo- dne, kljub temu pa smo s predčas- nim odplačilom prihranili nekaj ti- soč evrov. Občina Nazarje tako ni zadolžena, razen za višino povratnih sredstev, ki jih občine prejmemo od države za investicije po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju lo- kalnih skupnosti. - Občino je obiskalo kar ne- kaj visokih vladnih predstavni- kov. Je to prineslo kake konkret- ne rezultate? V zadnjih dveh letih smo gostili kar nekaj visokih predstavnikov vla- de. Med njimi je bila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Od ministrice in ostalih pristojnih sem dobil zagotovilo, da bi v prihod- njem letu lahko sklenili sporazum o sofinanciranju določenih ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti na območju od IOC Prihova do podje- tja BSH Hišni aparati. Hidrološko hi- dravlična študija, ki jo imamo, pred- videva izvedbo določenih ukrepov, ki bi izboljšali poplavno varnost na omenjenem območju. Za izvedbo ukrepov bi občina morala zagotovi- ti precejšnja denarna sredstva, za- to bi v primeru sofinanciranja iz vo- dnega sklada lažje in hitreje izvedli predvidene ukrepe. Direkcija za vo- de iz Celja je zadolžena, da pripra- vi vse potrebno za sklenitev spora- zuma. Če se bodo držali dogovora, bi sporazum lahko podpisali v me- secu maju 2019. - Skoraj pri vsakem večjem deževju je prizadeta tudi va- ša občina. Ali kaj kaže na ko- renitejše ukrepe države, da bi se v prihodnje povodnjim lah- ko izognili? V Sloveniji je, če se ne motim, 63 občin, ki so umeščene med poplavno ogrožena območja. Tudi občina Nazarje je ena od njih, in si- cer zaradi tega, ker so bili v zadnjih 30 letih poleg kraja Nazarje popla- vljeni praktično vsi zaselki, ki se nahajajo v nižinskem predelu ob- čine. Vse te poplave so povzroči- le ogromno škode na objektih, ta- ko zasebnih kot javnih, na komu- nalni infrastrukturi, cestah, mosto- vih, na vodotokih in na kmetijskih zemljiščih. Že vrsto let država na- menja premalo sredstev za redna vzdrževalna dela na vodotokih. Ob vsaki poplavi potem država name- ni del sredstev za odpravo škode, vendar višina sredstev zadošča le za pokritje manjšega deleža de- jansko povzročene škode. Izkušnja Občine Nazarje je, da z rednim čiščenjem prodišč zagoto- vimo boljšo poplavno varnost, za- to smo velikokrat lastna proračun- ska sredstva namenili prav za tovr- stno čiščenje, čeprav bi za to mo- rala poskrbeti država. Poleg tega se bo poplavna varnost naše obči- ne izboljšala, če bodo izvedeni do- ločeni ukrepi gorvodno. Vse občine v Zgornje Savinj- ski dolini smo že večkrat opozori- le pristojno ministrstvo, da bi mo- rali ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti izvajati od izvira Savinje in Drete navzdol. Odgovori, ki jih do- bivamo, so že vrsto let enaki: pre- malo denarja za vzdrževalna de- la, ni izvedenih hidrološko hidrav- ličnih študij in še kaj se najde. Se- veda ne trdim, da se nič ne nare- di, prepričan pa sem, da se nare- di premalo. V zadnjih letih se je kar nekaj denarja porabilo za ure- ditvena dela na Savinji, nekaj tu- di na Dreti, vendar je šlo za sana- cije oziroma odpravo škode, ki so jo poplave povzročile že pred leti. - Ker se nameravate potego- vati za naslednji mandat, gotovo že imate v mislih kratkoročne in štiriletne načrte za nadaljnji ra- zvoj občine. Če mi bodo občani zaupali tudi v prihodnjem mandatu, bomo na- daljevali v smeri, ki smo jo nasta- vili na začetku tega mandata kot usmeritev za dosego zastavljenih ciljev. Verjamem, da bomo v bližnji prihodnosti končno sprejeli OPN, na področju cestne in vodovod- ne infrastrukture imamo še marsi- kaj za postoriti, pomembno bo pri- dobiti gradbeno dovoljenje za pri- zidek k zdravstvenem domu. Velik izziv mi je gradnja dnevnega cen- tra za starejše. - Kaj bi povedali našim bral- cem ob zaključku pogovora? Rezultat, da smo danes prepoz- nani kot uspešna občina, smo do- segli s sodelovanjem in ker smo sledili skupnemu cilju – izboljša- ti kakovost življenja naših obča- nov. Vsem, ki ste pri gradnji uspeš- ne občine sodelovali, se iskreno zahvaljujem in se priporočam tu- di v prihodnje. Naš moto je še ved- no in bo tudi v prihodnje »občina za občane.« Marija Lebar »Občina Nazarje je pomla- di letošnjega leta predčasno odplačala svoje kreditne ob- veznosti.« »Ja, v jeseni nameravam ponovno kandidirati.« »Vse občine v Zgornje Savinjski dolini smo že večkrat opozorile pristojno ministrstvo, da bi morali ukrepe za iz- boljšanje poplavne varnosti izvajati od izvira Savinje in Drete navzdol.« Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 10 Iz občin, Ljudje in dogodki V SPOMIN Drago Karli Gradišnik 1961-2018 Po težki bolezni je umrl Drago Karli Gradišnik iz Logarske doline. Citrar, lokostrelec, hipnotera- pevt in lovec je bil tudi dobitnik priznanja župa- nje občine Solčava. Karli je bil citrar in pevec. Leta 1980 je s pri- jatelji ustanovil ansambel Larix, od leta 1985, ko se je skupina razšla, pa je nastopal pretežno sam. Slišati ga je bilo moč na porokah, oble- tnicah, slovesih. Glasbena pot ga je vodila po Sloveniji, po vsej bivši Jugoslaviji, Švici, Itali- ji, Avstriji, Madžarski, Franciji, Rusiji, Ameriki ... Ustvaril je več kot trideset skladb. Njegove naj- bolj znane so: Sestavljena polka, Majda, V se- bi čutim, da se ga bom spet napil. Njegova iz- virnost se kaže v oddaljitvi od narodnozabav- ne glasbe, saj je izvajal tudi zabavne in dru- ge skladbe. Karli se ni ukvarjal samo z glasbo, v Logarski dolini je prevzel družinsko kmetijo, katere ko- renine sežejo v daljno leto 1861. Že četrt stole- tja se na kmetiji Gradišnik uspešno ukvarjajo s turizmom, njihova domačija je še posebej zna- na po lokostrelstvu in izjemni gostoljubnosti. Na svoji domačiji v Matkovem kotu je Karli ta- ko gostil in učil lokostrelstva tudi predsedni- ke držav. Leta 1999 je postal evropski prvak v lokostrelstvu v kategoriji 3D, dve leti pozneje pa je prevzel organizacijo evropskega 3D loko- strelskega prvenstva. Amatersko se je začel ukvarjati tudi s hi- pnozo. Znanje je pridobival iz različne literatu- re o hipnozi in njenem delovanju. Dodatno zna- nje in izkušnje o hipnozi je pridobil na American school of hypnosis, kjer je uspešno opravil izpit in pridobil naslov hipnoterapevta, potrjen z di- plomo in certifikatom omenjene šole. Življenje stran od vsakdanjega vrveža ga je spodbudilo, daj je s hipnozo pomagal tudi drugim premago- vati težave. Kot član solčavske lovske družine je bil umir- jen lovec, ki je znal poslušati naravo. Svoje znanje in spoštljiv odnos do Solčavske- ga je prenašal na mlajše rodove. Kot pevec in ci- trar je obogatil prenekatero prireditev v doma- čem kraju. S svojimi citrami in lokostrelstvom je pripomogel k prepoznavnosti domače obči- ne doma in v tujini, zato si je prislužil priznanje županje. Tekst in foto: Marija Šukalo OBČINSKI SVET MOZIRJE Spremembe občinskega prostorskega načrta in o stroških lokacijske preveritve V mozirski občini so se lotili sprejemanja sprememb in do- polnitev v letu 2015 sprejetega občinskega prostorskega načr- ta (OPN). Na seji zadnjega juli- ja, ki se je je kljub dopustniške- mu času udeležila večina sve- tnikov, so odločali še o določi- tvi stroškov lokacijske preveri- tve v občini. Oboje so svetniki potrdili. PRVE SPREMEMBE OPN Zaradi ugotovljenih neskladij, nejasnosti in pomanjkljivosti ter posameznih pobud občanov je potrebno obravnavati spremem- be odloka o OPN, je povedal žu- pan Ivan Suhoveršnik. O podrob- nostih sta spregovorila Petra Žarn s podjetja Sava projekti iz Krške- ga, ki je spremembe pripravljalo, in občinski urbanist Jože Sinur. Žarnova je povedala, da so na osnutek sprememb prejeli 18 po- zitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora. V kratkem naj bi pozitiv- no mnenje podala tudi direkcija za vode. Svetniki so spremembe odlo- ka potrdili v prvem branju, ko obči- na prejme še pozitivno mnenje di- rekcije za vode, bodo na korespon- denčni seji odlok potrdili še v dru- gem branju. NOV STROŠEK ZA GRADITELJE Tako v prvem kot drugem branju pa so svetniki potrdili odlok o do- ločitvi stroškov lokacijske preveri- tve. Postopek lokacijske preveritve je od junija dalje nov instrument prostorskega načrtovanja, ki omo- goča hitrejše prilagajanje in manj- ša odstopanja od pogojev, določe- nih v prostorskih izvedbenih aktih. S tem postopkom bo mogoča pre- veritev prostora za nameravano in- vesticijo, prilagoditev parcelacije za nameravano investicijo in pov- zetek prostorskih pogojev iz pro- storskih aktov. NAMENSKI PRIHODKI Občina Mozirje bo za lokacij- sko preveritev investitorju ali po- budniku zaračunala stroške, ki so nastali, je povedal urbanist Jože Sinur. Stroški po sprejetem odlo- ku za določanje obsega stavbne- ga zemljišča pri posamični pose- litvi znašajo tisoč evrov, za indi- vidualno odstopanje od prostor- skih izvedbenih pogojev dva ti- soč in tisoč petsto evrov za omo- gočanje začasne rabe prosto- ra. Prihodki z naslova lokacijske preveritve bodo namenski vir ob- čine za financiranje nalog ureja- nja prostora. ŠMS Petra Žarn je podrobneje predstavila spremembe in dopolnitve OPN, Jože Sinur pa odlok o lokacijski preveritvi. (Foto: ŠMS) 18 pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora so prejeli na osnutek sprememb občinskega prostorskega načrta. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 11 Organizacije, Oglasi PRIPRAVE ZA GRADBENI PODVIG NA CERKVI V ASTANI V POLNEM TEKU Koren in Slemenšek opravila koordinacijo za izvedbo del Kot smo že poročali, je skupina dobrodelnih ljudi iz mozirske občine na čelu z župnikom San- dijem Korenom podprla pomoč in sodelovanje pri obnovi cerkve v katoliški župniji Marije Mate- re narodov v glavnem mestu Kazahstana v Asta- ni. Po dogovoru v skupini sta pred dvema tedno- ma v to azijsko državo odpotovala mojster grad- beništva in krovskih del Jani Slemenšek ter Ko- ren. S tamkaj delujočim misijonarjem patrom mi- noritom Mihom Majheničem, rojakom iz Mozirja, so dogovorili ukrepe glede načrtovanja, priprave dokumentacije in nabave materiala ter orodij za izvedbo del predvidoma v septembru letos. Po vrnitvi nam je župnik Koren povedal, da priprave zdaj potekajo po pričakovanjih in da bo projekt uspešen, če bodo svojo pomoč in so- delovanje ponudili tudi župljani ter drugi ljudje, ki na ta način želijo pomagati po svojih možno- stih v tako plemenitem projektu, kot je obnova cerkve v daljni deželi. V ta namen bo v župnijski cerkvi v Mozir- ju v soboto, 25. avgusta, izveden dobrodelni koncert, ki se ga bo udeležil tudi minorit Ja- nez Ferlež in v pričakovanju mnogi drugi go- stje. Na svečani dogodek vabijo vse, ki želijo in zmorejo sodelovati v tem dobrodelnem projek- tu in po svojih možnostih priskočijo na pomoč. Jože Miklavc OB 40-LETNICI VRNITVE SESTER KLARIS V SLOVENIJO, V NAZARJE Slovesno sveto mašo je vodil kardinal dr. Franc Rode Ob župniku Sandiju Korenu iz Mozirja je sedel 93-letni pater Polikarp Brolih (levo), ki je pripeljal prve klarise v Nazarje. Visoki cerkveni dostojanstveniki v Nazarjah V samostanu Brezmadežne sester klaris v Na- zarjah je v soboto, 11. avgusta, potekalo zahval- no bogoslužje ob prazniku svete Klare Asiške. Ob 40-letnici vrnitve klaris v Slovenijo so opra- vili slovesno sveto mašo s pridigo kardinala dr. Franca Rodeta ter kasneje še akademijo, v ka- teri so sodelovali drugi visoki cerkveni dosto- janstveniki RKC v Sloveniji. Slovesnost je pote- kala v samostanu, v neposrednem tv prenosu pa so jo lahko spremljali domačini in gostje v župnijski cerkvi. KLARISE SO PRIŠLE V NAZARJE 1. APRILA 1978 Ob spominskem dogodku 40 let po vrnitvi klaris v Slovenijo (iz Hrvaške) in prihodu v Na- zarje je vodil molitveno uro celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, mašo pa kardinal Rode. V pridigi je govoril o pomenu in delu sv. Klare in njeni predanosti ohranjati vero in vrniti skup- nosti klaris zasluženo dostojanstvo. V sloves- nem delu so sodelovali tudi nadškof msgr. Sta- nislav Zore, v akademiji, ki je sledila po maši, pa tudi zgodovinar dr. Damjan Hančič, slavist- ka etnologinja ddr. Marija Stanonik in nekateri drugi. Posebne pozornosti je bil deležen 93-letni pater Polikarp Brolih, ki je sprejel klarise iz Hr- vaške in jih nato pripeljal v Nazarje, kjer so dobi- le eno od domovanj v naši deželi. ZAHVALA OPATINJE Prisotne je nagovorila tudi opatinja Katari- na Ambrož, ki se je zahvalila vsem, ki poma- gajo ohranjati to skupnost ter omogočajo živ- ljenje klaris v samostanu. Ambroževa je izrazi- la veselje, da so njena prizadevanja uspela in da se skupnost v Sloveniji ohranja ter širi. V delno zagrajenem prostoru so klarise pele slovesne in duhovne pesmi ter litanije. Tekst in foto: Jože Miklavc 30 sester klaris je v Sloveniji, 18 v Nazarjah Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 12 Organizacije 40 LET MOZIRSKEGA GAJA Pred štirimi desetletji smo dobili biser ob Savinji V teh dneh v parku poteka poletna razstava Mozirski gaj skozi čas, v sklopu katere so na ogled izjemne cvetličarske in vrtnarske kompozicije ter raznolike vrste cvetja, zelenjava, osvežujoče sadje in druge rastline, ki jih srečujemo vsak dan, a niti ne pomislimo, kako kreativno jih lahko uporabimo. Raz- stavljene so tudi velike forme fotografij, ki pričajo o preteklosti parka in obiskovalce popeljejo desetletja nazaj. Tokratna raz- stava v Mozirskem gaju je neke vrste časovna zgodba, cvetje pa ilustracija v zeleni knjigi, v kateri je zgodba zapisana. Leta 1974 je na pobudo Turistič- nega društva Mozirje tamkajšnja krajevna skupnost v sodelovanju z ribiško družino, planinskim, če- belarskim in hortikulturnim dru- štvom ter Društvom vrtnarjev Slo- venije začela akcijo urejanja Mo- zirskega gaja. Slovesna otvoritev je sledila štiri leta kasneje, po šti- rih desetletjih pa je Mozirski gaj po več vzponih in padcih eden izmed najmočnejših adutov turistične po- nudbe Zgornje Savinjske doline. BILA JE VAŠKA GMAJNA … Leta 1974 je podjetje za ureja- nje voda Nivo iz Celja izdelalo geo- detski posnetek, ki je vseboval tudi urbanistično rešitev s spremembo namembnosti zemljišča. Nekdanja gmajna, ki so jo domačini koristili za pašo živine, je obsegala dobrih pet hektarov, ko pa so pašo opus- tili, se je prostor zarasel z gostim grmičevjem, kjer so se kopičila div- ja odlagališča odpadkov. PRVA JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA CVETJA V NARAVI Nivo je potem skupaj z Ribiško družino Mozirje na vzhodnem de- lu gmajne uredil ribnik površine 127 arov, ob katerem je ribiška dru- žina postavila svoj dom. Osrednji del parka je v smislu prve jugo- slovanske razstave cvetja v nara- vi z lastnim projektom uredil Mi- ha Ogorevc. Pri urejanju je v veliki meri sodelovalo Društvo vrtnarjev Slovenije, ki se je hitro odzvalo pri- jaznemu vabilu Mozirjanov. ETNOGRAFSKI OBJEKTI KOT PRIČA PRETEKLOSTI Tvorci Mozirskega gaja, med ka- terimi velja še posebej izpostaviti takratnega predsednika mozirske- ga turističnega društva Ivana Zupa- na in vrtnarja Jožeta Skornška, so v parku postavili nekaj etnografskih objektov, da bi obiskovalcem priča- rali podobo življenja naših predni- kov. Kašča, kovačija, čebelnjak, vod- ni mlin, preužitkarska hiša so objekti, ki sami zase govorijo o tem, kako so živeli naši dedje in babice. MOZIRSKI, SAVINJSKI IN SPET MOZIRSKI GAJ Ko je Mozirje leta 1978 gostilo re- Urejanje okolice kašče leta 1977 Prvi logotip Mozirskega gaja, izdelan iz cvetja publiško prireditev Hortikultura 78, je bil Mozirski gaj slovesno odprt. Množice obiskovalcev so občudo- vale delo slovenskih vrtnarjev in domačinov. Gaj, ki si ga je tistega leta ogledalo kar 80 tisoč obisko- valcev, je postal vzoren primer člo- vekove omike. Da bi kar v največ- ji meri poudarili njegovo regional- no oziroma državno pomembnost, so tvorci gaja njegovo prvotno ime še pred uradno otvoritvijo spreme- nili v Savinjski gaj, ki je bilo v upo- rabi do leta 1998. Zaradi lažje pre- poznavnosti so takrat Savinjski gaj preimenovali nazaj v Mozirski gaj in tako že z njegovim imenom določili njegovo lokacijo, kar je v poplavi informacij sodobnega ča- sa pomembna prednost. SKORNŠKOV OPTIMIZEM PREMAGAL ČRNOGLEDOST Po prireditvi Hortikultura 78, ki se je po spomladanski razsta- vi cvetja na prostem nadaljevala z veliko poletno cvetlično parado skozi Mozirje, je skrb za vzdrževa- nje in nadaljnji razvoj parka prev- zela Krajevna skupnost Mozirje. Spomladi leta 1981 je Mozirski gaj prvič prizadela poplava, leta 1988 pa je upravljanje gaja prevzelo Društvo vrtnarjev Slovenije. Vodna ujma leta 1990 je v gaju naredila pravo razdejanje, a je na srečo tudi tedaj nad črnogledostjo tistih, ki so park kratko malo odpisali, zmagal neomahljiv optimizem Jožeta Skor- nška in njegovih somišljenikov. EKOLOŠKO-HORTIKULTURNO DRUŠTVO PRAVA POTEZA Leta 1992 je upravljanje s Savinj- skim gajem spet prevzela Krajevna skupnost Mozirje. Leta 1994 je bi- lo na pobudo vrtnarja Jožeta Skor- nška in še nekaterih posamezni- kov, ki jim ni bilo vseeno, kaj se bo s parkom godilo v prihodnosti, us- tanovljeno Ekološko-hortikulturno društvo Mozirski gaj, ki s parkom pod vodstvom Darka Beleta us- pešno upravlja še danes. MOZIRSKI GAJ SEDAJ PRIVLAČEN TUDI POZIMI V zadnjih dveh desetletjih je park dobil številne nove objek- te in vsebine, vključno z 18-me- trskim razglednim stolpom in po- tomko najstarejše vinske trte na svetu. Predlani je upravljavcem Mozirskega gaja uspel še en veli- ki met – park so odprli za obisko- valce tudi v zimskem času, Božič- na bajka Slovenije z več sto tisoč lučkami pa je v hipu postala pravi turistični hit. Franci Kotnik Gradnja kmečke hiše leta 1977; tretji z leve stoji Ivan Zupan, pobudnik in koordinator izgradnje Mozirskega gaja. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 13 Zgodovina in narodopisje Iz zapisov Aleksandra Videčnika Les s Klemenče jame (2) Takole so v 20. letih prejšnjega stoletja spravljali les nekje v okolici Podvolovljeka. Dobro vidna je riža, po kateri so hlodi drveli v dolino. Nadaljevanje iz prejšnje številke. IZVEDBA VSE PREJ KOT ENOSTAVNA Prva težava je bila v tem, da je bilo treba za vleko privesti na pla- nino dva težka konja. Kdor pozna pot, bo lahko doumel, kako so se trudili, saj je bilo konje možno pri- peljati le skozi Tunel. Potem so se lotili žičnice. Naredili so veliko vre- teno, ki so ga temeljito utrdili v zemlji in ustrezno podprli. Podob- no je bilo tudi v dolini. Da bi težki komadi lesa ne drveli v dolino, so namestili neke vrste ročno zavoro, ki je bila v bistvu dolg tram, s kate- rim so zavirali na vretenu. TEŽAVE PRI SPRAVILU Na žico so namestili kavelj in nanj obesili na klin zabito plata- nico. Delo je potekalo počasi, po- sebno kritično mesto je bilo na ro- bu prepada, kjer je les včasih zara- di zatikanja prehitro obremenil ži- co in jo utrgal. To je pomenilo ze- lo naporno krpanje, ki je bilo zaradi globine zelo nevarno. A gozdni de- lavci so bili navajeni tveganja, nji- hovo delo pri spravilu lesa je bilo pač vse drugo kot nezahtevno. TVEGANJE SE JE IZPLAČALO Kristl Klemenšek se je v raz- govoru za Savinjske novice le- ta 1981 spominjal, da so zamudili najugodnejši čas za spravilo in jih je prehitel sneg. V mrazu in sne- gu je bilo delo še napornejše, za- to so sklenili izkoristiti zimske pri- like in zvlekli les do samega pre- pada, nato pa so ga hkrati spusti- li v globino. To je bilo veliko tvega- nje zaradi možnosti poškodb pla- tanic, vendar je sneg naredil svo- je. Le malo lesa je bilo na koncu res poškodovanega. Domiselnost in izredni napori so bili poplačani. Pihalna godba v Šmihelu Godba na pihala iz Šmihela, slikana leta 1911. Sedijo: Franc Slemenšek, Janez Gostečnik, Franc Černivšek (kapelnik), Jože Hudej, Franc Gostečnik. Stojijo: Martin Slemenšek, Janez Šmon, Lovro Lesjak, Franc Šumečnik, Gregor Verbuč. Na vrhu stoji Jože Naraločnik. Šmihelčani so znani kot veseli in razgledani ljudje. To se je v pre- teklosti mnogokrat potrdilo, mor- da so prav zaradi tega ostali tudi v najtežjih časih med drugo svetov- no vojno neomajni in neustrašni. Nekaj je že moralo biti, da so prav v tej mali hribovski vasici od nek- daj dobro peli, veliko igrali in ime- li eno prvih pihalnih godb v Savinj- ski dolini. LJUBITELJI SLOVENSKE PESMI IN GLASBE Pri Šumečnikovih v Radegundi so bili, odkar pomnijo, ljubitelji slo- venske pesmi in glasbe. 85-letni Janez Gostečnik – Šumečnik se je v pogovoru za Savinjske novice le- ta 1981 spominjal, kako so leta 1911 v njihovi hiši ustanovili godbo. ZAHTEVNO DELO ZA KAPELNIKA Na začetku so imeli neka sta- ra glasbila, ki niso bila ravno dob- ro uglašena, vendar začelo se je. Njegova starša nista imela nič pro- ti, da so vadili v njihovi hiši. Niso bili organizirani kot društvo, am- pak so preprosto pridobili kapelni- ka Franca Černivška, ki je hodil iz Frančiška v Šmihel učiti to navdu- šeno skupino ljudi, katerih najmlaj- ši je štel komaj 16 let. Njegovo de- lo, kapelnikovo namreč, ni bilo lah- ko, čeprav je pred tem naučil igra- ti enajst godb. VSAK GODBENIK ZASE KUPIL GLASBILO Černivšek je moral najprej nau- čiti šmihelske fante branja not. Ko so bili tako daleč, da jim to ni de- lalo več težav, so se lotili nakupa glasbil. Vsak sam je kupil za sebe potrebno opremo. Če pomislimo, da takrat to ni bilo malo denarja, si lahko predstavljamo navdušenje teh mladih ljudi za glasbo. Janez Gostečnik, čeprav nekoliko bolan, ni pozabil na svojo šegavost, ki je bila zanj tako značilna. Ko je obujal spomine, je dejal o kapelniku, da je bil sicer po poklicu čevljar, a da mu je šla glasba bolje »od rok« kot ko- pitarsko delo ... ISKANA ŠMIHELSKA GODBA NA PIHALA Šmihelska pihalna godba je bi- la takrat zelo iskana. Igrali so vse po dolini do Žalca. Pa tudi na Koro- ško so jih vabili. Šli so kar peš v Čr- no, kjer so potem igrali na veselici. Sploh so tiste čase le malo pozna- li vožnjo, zato so vzeli pot pod noge in krenili z vsem navdušenjem do igranja tudi nekaj ur daleč. KONEC LETA 1930 Prva svetovna vojna je prekini- la plodno delo šmihelske godbe. Takoj po končani vojni so nadalje- vali z igranjem, vendar jih nekaj ni prišlo nazaj. Ostali so na bojiščih takratne svetovne morije. Zato je bilo treba vzgojiti nove godbeni- ke. Pridno so delali in dosegli oko- li leta 1924 izredno kakovostno ra- ven. Igrali so do leta 1930, ko so se razšli in od takrat v Šmihelu ni bilo več godbe na pihala. GODBENIK JANEZ GOSTEČNIK Janez Gostečnik - Šumečnik je bil leta 1981 edini še živi godbenik iz časov ustanovitve pihalne god- be v Šmihelu. Rad se je spominjal časov, ko so godli in pozneje mno- gih veselic in porok, na katerih sta igrala z bratom. Tudi svoje otroke je naučil glasbe, vendar so šli po sve- tu, sam pa je ostal doma pred te- levizijskim in radijskim sprejemni- kom, preko katerih je še naprej spremljal glasbo. Njegovo srce je zaigralo vedno, ko je bila na spore- du kakšna pihalna godba. Še ved- no jo je imel zelo rad, čeprav sam že dolgo ni igral več. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 14 Nasveti MOBILNOST DANES, JUTRI, POJUTRIŠNJEM Električni avtomobili bolj umazani od dizlov Nemški avtomobilski klub ADAC je spomla- di izvedel raziskavo, v kateri so izdelali ogljično bilanco za električne, plinske, bencinske, dizel- ske in hibridne avtomobile. Pri tem so upošte- vali izpuste ogljikovega dioksida, ki nastanejo pri izdelavi vozila oziroma njegovi reciklaži, iz- puste pri izdelavi goriva oziroma elektrike od iz- vira do rezervoarja ter izpuste, ki nastanejo pri rabi vozila. Ključna ugotovitev omenjene raziskave je, da dokler bomo elektriko pridobivali pretežno iz neobnovljivih virov (iz elektrarn na fosilna go- riva in jedrskih elektrarn), bodo imeli električ- ni avtomobili slabo okoljsko bilanco, saj njiho- va proizvodnja, reciklaža baterij in polnjenje ustvarjajo podobno velike izpuste kot hibridni, bencinski in dizelski avtomobili. KATERI POGON JE DO OKOLJA NAJBOLJ PRIJAZEN? Rezultati nemškega ADAC so zanimivi, ne da- jejo pa splošnega odgovora na vprašanje, kate- ri pogon je do okolja najbolj prijazen. Električni avtomobili imajo sicer teoretično dobro okoljsko bilanco, saj med vožnjo v ozračje ne izpuščajo ogljikovega dioksida, toda njihova celotna bi- lanca je odvisna od tega, ali elektrika prihaja iz obnovljivih ali neobnovljivih virov. NAJBOLJ UMAZAN BENCINAR, NAJMANJ DIZEL Analiza brez upoštevanja velikosti avtomobi- lov je pokazala, da ima po 150 tisoč prevoženih kilometrih najslabšo bilanco bencinski motor, ki v ozračje izpusti 45 ton ogljikovega dioksida. Di- zelski so najčistejši, v ozračje po 150 tisoč kilo- metrih izpusti 34 ton ogljikovega dioksida, hibri- dni 43 ton, električni pa 42 ton. Če bi bila vsa električna energija za polnjenje električnih av- tomobilov pridobljena iz obnovljivih virov, bi bila okoljska bilanca električnega avtomobila seve- da najboljša in bi znašala 22 ton ogljikovega di- oksida na 150 tisoč kilometrov. IZPUSTI PRI PROIZVODNJI IN RECIKLAŽI ADAC je za vozila najprej izračunal izpuste ogljikovega dioksida, ki nastanejo pri proizvo- dnji avtomobila in njegovi reciklaži. Bencinski avtomobili v tej fazi okolje obremenjujejo ena- ko kot dizelski - z osmimi tonami ogljikovega dioksida. Bilanca priključnih hibridov je slab- ša - enajst ton, ker vključuje tudi reciklažo ba- terije. Pri električnem avtomobilu je zaradi zmo- gljivejše baterije bilanca še slabša, izpust zna- ša 20 ton. UMAZANA PROIZVODNJA ELEKTRIKE V naslednjem koraku je ADAC izračunal bi- lanco izpusta ogljikovega dioksida pri proizvo- dnji električne energije. Glede na to, da v Nem- čiji, kjer je raziskava potekala, 75 odstotkov ele- ktrične energije pridobijo iz neobnovljivih virov, je ta pri električnih avtomobilih slaba in znaša 22 ton ogljikovega dioksida po 150 tisoč kilome- trih. Pri priključnih hibridih zaradi manjše bate- rije znaša štiri tone. Bilanca električnih avtomobilov bi bila pri stoodstotno obnovljivih virih za proizvodnjo elektrike bistveno boljša – le dve toni ogljiko- vega dioksida, pri priključnih hibridih pa manj kot eno tono. Seveda tudi proizvodnja bencina oziroma nafte ni brez okoljskega odtisa. Pri bencinskih motorjih ta pomeni šest ton ogljikovega dioksi- da na 150 tisoč kilometrov, pri priključnih hibri- dih in dizlih pa pet ton. PRI VOŽNJI NAJVEČ IZPUSTOV USTVARJAJO BENCINARJI V tretjem koraku je ADAC zajel izpuste, ustvar- jene med uporabo, torej vožnjo, in pri tem upo- števal lastne meritve. Pri tem se je omejil na ogljikov dioksid in ni vključil pri dizlih spornih iz- pustov dušikovega oksida. Bencinski motorji so se izkazali najslabše, z izpusti 31 ton ogljikovega dioksida na 150 tisoč kilometrov, dizelski izpus- tijo 21 ton ogljikovega dioksida, priključni hibri- di pa 23 ton. Pri električnih avtomobilih je izpust med vožnjo ničen. PRI MAJHNIH AVTOMOBILIH DIZEL NAJBOLJŠA IZBIRA Ob tem je ADAC izračunal še točko preloma, kjer ima električni avto boljšo bilanco kot dru- gi. Ta se razlikuje glede na velikostni razred. Pri majhnih avtomobilih (v primerjavo so vključili hibridno toyoto yaris, bencinski mitsubishi spa- cestar, dizelsko mazdo2 in električni BMW i3) je točka preloma v primerjavi z bencinarjem pri 80 tisoč kilometrih, v primerjavi z dizlom pri 111 tisoč in priključnim hibridom pri 58 tisoč kilometrih. PRI KOMPAKTNIH AVTOMOBILIH TOČKA PRELOMA NIŽJE V kompaktnem razredu (VW golf, toyota prius, hyundai ioniq) je točka preloma električ- nih avtomobilov precej nižja: v primerjavi z ben- cinarjem pri 45 tisoč kilometrih, v primerjavi z dizlom pri 57 tisoč kilometrih. V tem razredu se z najboljšo okoljsko bilanco izkažejo priključni hi- bridi, električni avto jih ujame pri 106 tisoč kilo- metrih, plinske (LPG) pa pri 55 tisoč kilometrih. TUDI V LUKSUZNEM RAZREDU PRVAK DIZEL V luksuznem razredu je primerjava bencinske- ga in dizelskega mercedesa E, hibridnega volva XC90 in električne tesle X pokazala, da je do oko- lja najbolj prijazen dizelski pogon. Točka preloma za električno teslo je šele pri 580 tisoč kilometrih. Tesla bencinski mercedes po izpustih ogljikove- ga dioksida ujame pri 130 tisoč kilometrih, hibri- dni volvo pa pri 116 tisoč kilometrih. Okoljska bilanca pogonov v tonah ogljikovega dioksida po 150.000 kilometrih (Vir: ADAC) Dokler bomo elektriko pridobivali iz neobnovljivih virov, bodo imeli električni avtomobili slabo okoljsko bilanco. 33 ton ogljikovega dioksida po 150 tisoč prevoženih kilometrih izpusti dizelski motor, električni pa 38 ton. ADAC je obravnaval le ogljično bilanco, ne pa tudi drugih vplivov avtomobilov na okolje, kot so izpusti trdih delcev, vpliv na vodo in prostor ter stanje surovin. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 15 Organizacije PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Naše gore privabljajo vse več tujcev Prva polovica poletne planinske sezone 2018 v slovenskih planinskih kočah je bila uspe- šna, vrhunec sezona pa je pričakovati v dneh do konca avgusta. Oskrbniki koč opažajo pred- vsem vse večji obisk tujcev, kar pomeni, da go- re skupaj z mrežo planinskih poti in koč posta- jajo eden pomembnejših turističnih produktov v Sloveniji. Z BOLJŠIM VREMENOM SE JE IZBOLJŠAL TUDI OBISK Po zadnjih podatkih slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, ki jim je na vo- ljo 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov s sko- raj 7 .400 ležišči in več kot 10 tisoč sedišči. »Prva polovica letošnje planinske sezone do konca ju- lija je primerljiva z večletnim povprečjem. V za- četku poletja je bil obisk planinskih koč po Slo- veniji zaradi nestabilnega in neugodnega vre- mena dokaj slab, zadnji tedni pa kažejo precej boljšo podobo. Če se bo takšno vreme nadalje- valo proti koncu avgusta, bomo lahko govorili o zelo dobri planinski sezoni,« pravi strokovni so- delavec Planinske zveze Slovenije Dušan Pra- šnikar. VSE VEČJI OBISK GORSKEGA SVETA S STRANI TUJCEV Po besedah Prašnikarja se delež tujcev, ki so do zdaj prenočili v kočah okoli Triglava, gi- blje okrog 70 odstotkov. Tujci se praviloma od- pravijo v gore tudi ob slabši vremenski napove- di. Vse večji obisk slovenskega gorskega sveta s strani tujcev sovpada tudi s siceršnjim pove- čanjem tujih gostov v Sloveniji, ki praviloma iš- čejo to, kar Slovenija promovira - zeleno, aktiv- no, zdravo. Gore skupaj z mrežo planinskih po- ti in koč tako postajajo eden najpomembnejših turističnih produktov v Sloveniji. Kočo na Klemenči jami pod Ojstrico radi obiskujejo tako planinci kot turisti. (Foto: Manca Čujež) Rado Novak, oskrbnik Koče na Klemenči jami: »Veliko je turistov, ki pridejo samo do koče, dosti pa tudi planincev, za katere je najbolj zaželen vrh seveda Ojstrica.« (Foto: Manca Čujež) NOVEJŠE PLANINSKE DEJAVNOSTI RAZPRŠILE OBISK Da bi se izognili preveliki obremenitvi Trigla- vskega pogorja v poletnih mesecih, se planin- ska organizacija že več let trudi razpršiti obisk na ostala gorska območja v Sloveniji in spod- buja obisk tudi izven glavne poletne planinske sezone. K razbremenitvi najbolj obiskanih vr- hov v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah prispeva tudi razvoj novejših planinskih dejav- nosti, kot sta športno plezanje in turno kole- sarstvo. PLEZALIŠČE V STENI KROFIČKE PRIVABLJA ALPINISTE Plezališče v severozahodni steni Krofičke s 30 navrtanimi večraztežajnimi smermi privab- lja vse več alpinistov na kočo na Klemenči ja- mi pod Ojstrico (1.208 m), ki jo radi obiskujejo tudi planinci in turisti. Letos so pri koči, ki leži nedaleč od najdebelejšega macesna v Sloveniji, uredili zunanji žar, nove gugalnice in še več na- mestitvenih možnosti za obiskovalce pred kočo. »Prvi del poletja je bil porazen zaradi deževja, kar se je poznalo pri upadu obiska Slovencev, tujcev je bilo kljub temu precej. Odkar se je vre- me stabiliziralo, je sezona kar dobra, morda celo boljša kot lani,« ocenjuje oskrbnik koče na Kle- menči jami Rado Novak. NA KLEMENČI JAMI VELIKO TURISTOV IN PLANINCEV »Med tednom je kakšnih 70 odstotkov tujcev, letos prevladujejo Belgijci, veliko je Nizozemcev, prihajajo tudi Nemci, Čehi in Poljaki, ob koncih tedna pa je največ Slovencev. Zagotovo nas vsa- ko leto obišče več tujcev, pomaga nam močna promocija iz Logarske doline, kjer so nastanje- ni, na Klemenčo jamo pa pridejo na izlet. Veliko je turistov, ki pridejo samo do koče, dosti pa tu- di planincev, za katere je najbolj zaželen vrh se- veda Ojstrica,« je še povedal Novak. Ker je požar uničil Kocbekov dom na Korošici in je Dom pla- nincev v Logarski dolini letos zaprt, sta koča na Klemenči jami in Frischaufov dom na Okrešlju to poletje edini oskrbovani koči v tem delu Kam- niško-Savinjskih Alp. VSAK NAJ SI IZBERE TURO, ZA KATERO JE PRIPRAVLJEN Na vrhuncu poletne planinske sezone v Pla- ninski zvezi Slovenije poudarjajo, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj obi- skovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, pri- poročljiva je tudi rezervacija prenočišča in upo- raba lastne posteljnine. KF 1,7 milijona obiskovalcev letno obišče slovenske gore. 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov je na voljo obiskovalcem slovenskih gora. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 16 Oglasi Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 17 Organizacije, Ljudje in dogodki KONCERT V BLATAH Mešanica znanih napevov in novih izkustev Bliža se konec avgusta in s tem tradicionalni koncert v Blatah v or- ganizaciji Turističnega društva Re- čica ob Savinji, ki iz leta v leto priva- blja več obiskovalcev. Nič čudnega, saj v naravnem okolju, sredi gozdov ob žuboreči vodi, slovenski, dalma- tinski in pop napevi še posebej le- po zvenijo. Letošnji koncert bo v ne- deljo, 26. avgusta, ob 15. uri, v goste pa prihaja Skupina Eros, zmagoval- ka festivala slovenskih klap. Gre za zasedbo štirih fantov, ki namenjajo velik del ustvarjanja a capella petju in ohranjanju sloven- ske narodne in umetne pesmi, po- udarek pa dajejo dalmatinski glas- bi. Poleg petja obvladajo vsak vsaj tri instrumente in to pridno izkori- stijo pri še tako zahtevnih pesmih. Na koncertu v Blatah bo dogaja- nje še posebej pestro, saj bodo or- ganizatorji poleg glasbe ob pomo- či nazarske območne enote Zavo- da za gozdove Slovenije predstavili pomen neokrnjene narave ter prip- ravili delavnice za otroke. Dogaja- nje bo obogateno s podpisom listi- ne Zelene politike, ki tudi uradno zavezuje Občino Rečica ob Savinji za vstop v projekt Slovenija Gre- en, kar pomeni dodatno zavezo za ustvarjanje pogojev za razvoj traj- nostnega turizma. Poleg naštetega organizator- ji napovedujejo brezplačen prigri- zek za vse obiskovalce, tako da je to dovolj razlogov, da zadnjo ne- deljsko popoldne v avgustu pre- živite v čudovitem zatišju gozda v Blatah. Obiskovalce vabijo, da se dogajanja v kar največji možni me- ri udeležijo peš. Marija Šukalo OD ŠTANTA DO ŠTANTA V LUČAH Od kulinarike do Festivala pitne vode Letošnji tradicionalni 49. Lučki dan so v nedeljo, 12. avgusta, pri- čeli s pritrkavanjem v zvoniku far- ne cerkve in streljanjem z možnar- ji. Dan so z nastopom obogatili tudi instrumentalisti Godbe Zgornje Sa- vinjske doline. Zaključno prireditev so v sodelovanju z Občino Luče pripravila različna društva in posa- mezniki. Svoje izdelke so ponujali številni rokodelci in ponudniki do- mače hrane. PESTRA PONUDBA Likovna dela je na ogled posta- vila ustvarjalka Bernarda Urh, raz- lične ogrlice in okrasne predme- te iz lesa je ponujal Albin Robnik. Za sladkanje s kulinaričnimi dob- rotami so poskrbeli Tamara Dani- jel iz Mozirja, aktiv kmečkih žena Solčava, Spodnji Strmčnik iz Strm- ca in lučki čebelarji. Izdelke za ok- ras in vsakdanjo rabo so predsta- vili domačini Ana Kaker, Marija Šti- glic, Nina Moličnik, filcarka Marjeta Flere in oblikovalec lesenih skled Franc Strmčnik. PERICE TUDI ZAPELE Kot že vrsto let so se tudi letos na perišču zbrale perice in prem- levale dogodke celega leta. Bile so dobre volje in obiskovalcem zape- le nekaj ljudskih napevov. Slišati je bilo tudi prenekatero zbadljivko in šale. BOGASTVO NAŠIH VOD Na festivalu pitne vode so lahko obiskovalci ocenjevali vodo iz raz- ličnih izvirov Kamniško-Savinjskih Alp. Ob tem so si bili enotni, da je voda, ne glede na njen izvir, naše največje bogastvo. DODATNA PONUDBA Pod Juvanovo lipo so ustvar- jali najmlajši. Čebelarji so pripra- vili dan odprtih vrat čebelarske- ga centra. V parku na sotočju so se najdrznejši preizkusili v jaha- nju mehanskega rodeo bika. Lov- ci so svoje trofeje razstavili v Lo- vskem domu. Tekst in foto: Marija Šukalo Obiskovalci so si ogledali sklede Franca Strmčnika. Šivilja Marija Štiglic in oblikovalka lesa Ana Kaker sta združili moči. Na Festivalu pitne vode so obiskovalci preizkušali vodo z izvirov Kamniško-Savinjskih Alp. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 18 V Gornjem Gradu so se v prvih dneh avgusta že šestič zbrali organizatorji in udeleženci Ne- -festivala, ki ga prevevajo vsebine t. i. Gledališča zatiranih. Predstave gradijo na osnovi umetni- ške metode, razširjene po več kot sto državah. METODA KOT UPOR DIKTATURI Ustanovitelj Gledališča zatiranih je August Boal, ki je v šestdesetih letih razvil to metodo v Braziliji kot upor proti takratni diktaturi. »Boal je želel zaradi močne cenzure prek gledališča dati besedo ljudem. Z njegovim delom nada- ljuje njegov sin Julian Boal,« je pojasnila Bar- bara Polajnar iz Kulturno-umetniškega društva Transformator, nosilca Ne-festivala v Gornjem Gradu. GLEDALIŠČE KOT PROSTOR OD LJUDI IN ZA LJUDI Gledališče zatiranih predstavlja prostor, v ka- terem se govori o temah, ki niso izpostavljene, in kjer spregovorijo tisti, ki mnogokrat nimajo glasu. Tako demokratizira gledališče in ga da- je v roke vsakomur - kot je to bilo v samih za- četkih gledališča, ko je gledališče predstavlja- lo prostor svobodnega petja na prostem od lju- di in za ljudi. LETOŠNJA TEMA FESTIVALA IGRANI SPOL Živahno je bilo že pred samim začetkom festi- vala, ko je organizatorska ekipa pripravljala te- ren - postavljala »gadafije«, ponjave za zagota- vljanje sence, pripravila klopi in mize, ki so jih prijazno posodili gornjegrajski gasilci, uredila začasni kamp ob Šokatnici za šotore udeležen- cev, sestavljala jedilnik, lepila objave na gornje- Organizacije GORNJI GRAD Ne-festival Gledališča zatiranih grajske oglasne deske ... In festival (z letošnjo temo Igrani spol) se je lahko začel. Osrednje pri- zorišče predstav je bilo pod kozolcem, do koder je iz glavnega trga le pet minut peš, delavnice pa so večinoma potekale na bližnjih travnikih. UVELJAVLJENE TUJE IN DOMAČE MENTORICE Letošnji program so izvedle uveljavljene tu- je in domače mentorice, in sicer z delavnica- mi, predstavami, pa tudi z gledališčem in de- lavnico Nine Kojc (Zavod MARS Maribor) za ot- roke. V Gornjem Gradu so gostovale z gledališ- čem po metodi zatiranih Ines Barbosa iz Portu- galske. Nina Vombergar je s fizičnim in impro- vizacijskim gledališčem ozaveščala načine upo- rabe telesa v vsakdanjem življenju, na delavnici, namenjeni samo ženskam, pa se je raziskova- nju razmerij moči med spoloma in skozi estetiko gledališča zatiranih opredeljevala Jana Burger. DELAVNICA TUDI V CENTRU STAREJŠIH V Centru starejših Gornji Grad sta imeli de- lavnico za starejše Mihaela Žveglič in Metka Bahlen Okoli. Pri organizaciji predstave v av- li kulturnega doma, kjer je gostovala predstava Kolektiva Narobov Pod vodo, je bila ne-festiva- lovcem v izdatno pomoč Nevenka Osovniker iz Kulturnega društva Gornji Grad. Jelka Šutej Adamič Delavnica v Centru starejših Gornji Grad (Foto: Erik Školiber) Predstava v kozolcu (Foto: Erik Školiber) Kozolec (Foto: Erik Školiber) Gledališče zatiranih predstavlja prostor, v katerem se govori o temah, ki niso izpostavljene, in kjer spregovorijo tisti, ki mnogokrat nimajo glasu. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 19 Organizacije NA LJUBNEM SO PREKRIŽALI SABLJE MOTORNIH ŽAG ZA POKAL FLOSARJA Z lisjakom pod smrečjem zmagal Matija Vavdi 23. VLCERSKO TEKMOVANJE V LUČAH ZA MEMORIAL VOLER MLAČNIK Mazej in Jelšnikova prva v svojih kategorijah Tekmovalke in tekmovalce pri delu si je ogledalo številno občinstvo. (Foto: Marija Šukalo) Z leve: drugouvrščeni Jernej Verbuč iz Šmihela nad Mozirjem, prvak Matija Vavdi iz Solčave in tretjeuvrščeni Gregor Tršar iz Logatca Lučki dan so z vlcerskim tekmo- vanjem v soboto, 11. avgusta, obe- ležili tudi gozdarji. Nazarska ob- močna enota (OE) Zavoda za goz- dove Slovenije (ZGS) je že 23. za- pored pripravila druženje lastnikov gozdov za memorial Voler Mlačnik, ki je bilo tudi izbirno tekmovanje za državno tekmo v Gornji Radgoni. Dogodek so pripravili v sodelova- nju z lučko občino. SLAVILA EKIPA ŠOŠTANJ DUSETI Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v zaseku in podžagovanju, preciznem rezu na podlagi, klešče- nju, podiranju na balon in prever- janju znanja. Komisija pa je prever- jala tudi brezhibnost »motorke«. V kombiniranem rezu se je naj- bolje odrezal Aleksander Bobov- nik, pri kleščenju Janko Mazej, naj- natančnejša pri preciznem rezu je bil Lučka Jelšnik, pri zaseku in po- džagovanju pa Martin Medved. V podiranju na balon si je zmago pri- žagal Anže Drofelnik. Najboljši v moški konkurenci so bili Janko Mazej na prvem, Dani Av- breht na drugem in Stanko Golič- nik na tretjem mestu. Omenjena trojica bo nazarsko enoto zastopa- la na državnem tekmovanju v Gor- nji Radgoni. V ženski kategoriji se je na prvo mesto uvrstila Lučka Jelšnik, na drugem je pristala Pavla Voler in tretjem Darja Bobovnik. V Gornji Radgoni se bo Jelšnikovi in Voler- jevi pridružila Majda Suhoveršnik. Ekipno je slavila ekipa Šoštanj Duseti pred ekipama Brlec 1 in Šo- štanj 2. VEDNO VEČ UDELEŽENCEV Tekmovanja se po besedah vod- je ZGS OE Nazarje Antona Breznika udeležuje vedno več lastnikov goz- dov, tokrat jih je prišlo 41. To je na- mreč idealno preverjanje znanja in poznavanja varnosti pri njihovem delu. Breznik je dejal, da ob vajah za tekmovanje gozdarji prispeva- jo k zmanjševanju delovnih nesreč pri delu z motorno žago. Marija Šukalo 41 lastnikov gozdov se je udeležilo tekmovanja v Lučah. Matija Vavdi je za zapleteno skulpturo lisjaka v smrečju prejel najvišje ocene žirije in prejel pokal flosar. V okviru programa Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji so se v nedeljo, 5. avgusta, pomerili tek- movalci v hitrostnem kiparjenju z motorno žago. Iz več slovenskih krajev so prišli najboljši regijski prvaki ter štirje Zgornjesavinjča- ni: Jernej Verbuč, Matija Vavdi, Vin- cenc Roban in Matija Cigljar. V zad- njem hipu se je odločil, da tekmuje izven konkurence domačin, letoš- nji državni prvak Tadej Brgles. V VRBJU HRUMELE MOTORNE ŽAGE Še pet minut pred pričetkom ni prav nihče izdal »skrivnosti« lika, ki ga je nameraval izklesati z ostri- no jeklenih žagnih verig. Po pol ure zažagovanja, struženja in oblikova- nja grobe linije, so se iz lesa priče- li kazati obrisi končnih podob. Iz- delali so žolno na deblu, košaro s sadjem, solčavsko postrv, lisico pod smrečjem, morskega konjič- ka, kočevskega medveda, poskoč- nega zajca in ribico v skoku čez br- zice. Prvak je postal Vavdi, drugou- vrščeni je bil Verbuč in tretji Tršar. DOBRODELNA STRAN TEKMOVANJA Tadej Brgles je lahko ob figural- nem liku ribice izoblikoval še nosil- na stebriča in klop za počitek. Izde- lek je bil ocenjen takoj za prvo tro- jico, avtor pa ga je razglasil za do- brodelno darilo v korist Denisa Ja- kopa s prirojenimi motnjami v ra- zvoju in telesno invalidnostjo. Z glasovalnimi listki in s tem pri- spevki so se izkazali tako številno občinstvo kot tudi organizator TD Moj kraj. Družini Jakop pa se je ob skrbi za sinovo dobro počutje zaz- delo, da človek v naši deželi ni ni- koli sam. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 20 Ljudje in dogodki, Čestitke DOPOLNILO INFORMACIJE Pri članku o Društvu upokojencev Mozirje v prejšnji številki Savinj- skih novic manjka podatek, da je avtor fotografij Ciril M. Sem, ki se mu za to opravičujemo. Marija Franko VZPON ČLANOV SDS NA TRIGLAV Med udeleženci tudi Zgornjesavinjčani S prvakom SDS Janezom Janšo so se na Triglav povzpeli tudi nekateri Zgornjesavinjčani. (Fotodokumentacija SDS) Z vzponom na Triglav prvi vikend v avgustu se je končal Letni tabor Slovenske demokratske stranke. Med več kot 100 udeleženci tradici- onalnega druženja članov in sim- patizerjev stranke, ki ga je soorga- niziral Slovenski gorniški klub Ska- la, so bili tudi Zgornjesavinjčani. Pot so pričeli v dolini Zadnjice pod Vršičem na bovški strani ter se podali proti koči na Doliču. »Sprva je pot vodila po gozdu, po eni uri hoda pa se je pogled odprl na se- dlo, kjer je koča na Doliču. Kmalu smo se pohodniki razdelili na dve naslednji dan. Nekateri pohodniki so kljub temu izkoristili popoldan- ski čas za krajši vzpon na Kanje- vec. Zvečer smo se vsi skupaj zbra- li pri sveti maši, ki je bila v koči,« je o prvem dnevu vzpona povedal Jožef Jelen, predsednik Savinjsko- -Šaleške koordinacije Slovenske demokratske stranke, in dodal, da so se na Triglav povzpeli naslednji dan po dokaj zahtevni poti. »Letošnji vzpon na Triglav je bil še bolj slovesen, saj v teh dneh po- teka 240-letnica prvega vzpona na naš očak. SDS s svojimi člani nada- ljuje gorniško tradicijo dr. Henrika Tume, po katerem je tudi poimeno- van gorniški klub, ki je soorganiza- tor srečanj naše stranke v Bovcu,« je dejal Jelen. Marija Šukalo 240 let zaznamujemo letos od prvega vzpona na Triglav. skupini, prva se je podala po malo bolj zahtevni poti čez Komar, dru- ga skupina pa je hodila po »mula- tjeri« skoraj do koče na Doliču. Tik pod kočo sta se poti združili. Poho- dniki so pot nadaljevali preko sne- žišča do koče. Tu so se organizator- ji in izkušeni vodniki pohoda odlo- čili, da zaradi slabe vremenske na- povedi vzpon na Triglav opravijo ORATORIJ V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Po poteh Friderika Ireneja Barage Dnevi na oratoriju so bili polni dogodivščin, ustvarjanja, petja, igre in smeha. 24 otrok in 14 animatorjev se je družilo na oratoriju. Po dveh letih premora je v Šmihelu nad Mo- zirjem od 26. do 28. julija ponovno potekal ora- torij za osnovnošolsko mladino. Tridnevno dru- ženje 24 otrok in 14 animatorjev se je zaključilo z nedeljsko oratorijsko mašo. DNEVI POLNI DOGODIVŠČIN Glavni lik oratorija je bil Friderik Irenej Ba- raga, slovenski škof in misijonar, ki je najbolj poznan po svojem delu z Indijanci v Ameriki. Otroci so spoznavali koščke njegovega življe- nja prek dramske igre, ki so jo odigrali anima- torji. Dnevi na oratoriju so bili polni dogodi- vščin, ustvarjanja, petja, igre in smeha. Drugi dan druženja so se odpravili k sv. Radegundi, kjer so si ogledali cerkev, peli oratorijske pe- smi ter si kot pravi Indijanci postavili šotore. Na zadnji dan so se šli vodne igre, saj je bi- lo vreme kot nalašč za obmetavanje z vodni- mi baloni. OTROCI NAVDUŠENI Pri zaključni maši so člani oratorija sodelova- li s prošnjami in zahvalami. Bogoslužje so pope- strili s petjem pesmi, ki so se jih naučili tekom oratorija, ob spremljavi kitare in kahona. Otro- ci so bili navdušeni in so izrazili željo, da takšno druženje še ponovijo. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 21 Šport MONIKA HRASTNIK ŠESTA V KANADI Tudi z izposojenim kolesom dosegla odličen rezultat Monika je v samem svetovnem vrhu kolesark v spustu z gorskimi kolesi. Evropska in slovenska prvakinja v spustu z gorskim kolesom Mo- nika Hrastnik je na predzadnjem svetovnem pokalu v kanadskem Mont-Sainte-Annu osvojila šes- to mesto in bo konec meseca v Franciji branila četrto mesto v sku- pnem seštevku. POLOMLJENO KOLO Hrastnikova je na petkovem tre- ningu grdo padla in zlomila okvir kolesa. Vse je kazalo na to, da v fi- nalu ne bo nastopila, saj drugega kolesa ni imela, a ji je prijateljsko pomagala Avstrijka Valentina Höll, ki ji je odstopila svoje kolo. Monika je na tekmi odpeljala kot zna in se uvrstila na šesto mesto, Evrope preveliki, a so stopili skupaj v njenem klubu Črn trn, Kolesarska zveza Slovenije in drugi ter ji omo- gočili pot v Kanado. ZADOVOLJNA Z IZIDOM »Vesela sem, da mi je Vali kolo sploh posodila. Finalna vožnja je bila boljša kot kvalifikacije. Na za- četku sem naredila napake, zad- nji del pa mi je šel dobro. Glede na 4. mesto na četrti posamični tekmi poletne velike nagrade v smučarskih skokih je osvojil Timi Zajc. Timi Zajc: »Zelo sem zadovoljen, da sem vseskozi blizu najboljših, da me malenkosti ločijo od stopničk.« POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH Polovica točke ločila Timija Zajca od stopničk Timi Zajc je v Courchevelu na četrti posamični tekmi poletne velike nagrade v smučarskih sko- kih osvojil četrto mesto. Od sto- pničk ga je ločila le polovica toč- ke. Timi se je odlično odrezal že v kvalifikacijah, kjer je zasedel prvo mesto. Po tekmi je za slovenske medi- je takole komentiral odlično uvrsti- tev: »V kvalifikacijah sem naredil kar dober skok, nisem bil pod priti- skom. Na tekmi mi je malo zmanj- kalo do stopničk, a sem vseeno ve- sel. Te pol točke bi bilo mogoče iz- vleči pri doskoku, a tudi skok ni bil še tehnično pravi in to me motivira. Da za zimo pride tisto, kar je najbolj pomembno.« ŠMS SPRINTERKA MAJA MIHALINEC IZ MOZIRJA Kljub novi poškodbi motivirana za delo naprej Maja Mihalinec: »Zaradi tipa poškodbe okrevanje traja dosti dlje, kot smo sprva mislili, kar je seveda razlog, da se še nisem vrnila na tekmovališča.« (Foto: MŠ) Sprinterka na 100 in 200 me- trov Maja Mihalinec iz Mozirja se v teh dneh zopet sooča s poškodbo. Potem, ko je okrevala po poškod- bi ahilove tetive pred dvema leto- ma, se je letos že vrnila na trenin- ge. Po uspešnih pripravah je bila pripravljena na tekmovanja in na lov za norme letošnjega prvenstva. A samo dva tedna pred načrtovano prvo tekmo v Berlinu se je ponov- no poškodovala. DOLGOTRAJNO OKREVANJE »Gre za natrgan spoj med ahilo- vo tetivo in mišico soleus na nogi, ki je bila operirana. Zaradi tipa po- škodbe okrevanje traja dosti dlje, kot smo sprva mislili, kar je seve- da razlog, da se še nisem vrnila na tekmovališča. Niti pomislila nisem, da letos ne bi tekmovala na evrop- skem prvenstvu v Berlinu. Vsaka ura rehabilitacije, treninga in pro- stega časa je bila namreč name- njena temu tekmovanju. Ves trud, vse bolečine in solze bi bile popla- čane, ko bi stala pred štartnim blo- kom. Ampak takšno je življenje. Stva- ri se ne izidejo vedno, kot si želimo, in tudi poškodbe se zgodijo. Na ža- lost si včasih celo sledijo,« je po- vedala Mozirjanka, ki ji je najtežje dejstvo, da ni imela niti možnosti poskusiti in se kvalificirati. Dejala je, da se je z intenzivnimi treningi približala svojim najboljšim rezul- tatom že v maju, preden se je poš- kodovala. To pa jo tudi motivira, da se trudi in dela naprej. NJENI USPEHI Spomnimo, da je Mihalinčeva nastopila na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, med drugim je bila tu- di polfinalistka evropskega prven- stva v Amsterdamu pred dvema le- toma, leta 2015 pa je na svetovnem prvenstvu v Pekingu na 200 me- trov v polfinalu dosegla 19. izid. Marija Šukalo Z intenzivnimi treningi se je Mihalinčeva približala svojim najboljšim rezultatom že v maju. to, da sem bila na drugem kolesu in prvič v Kanadi, sem zadovoljna z rezultatom,« je povedala Moni- ka, ki ji je sedaj največja skrb do- biti nov okvir za kolo za tekme, ki sledijo. ŠMS 4. mesto brani Monika Hrastnik v seštevku tekmovanj v spustu z gorskim kolesom. skupno je sedaj četrta. Dirke v Ka- nadi sploh ni imela v načrtu, saj so stroški tekmovanj zanjo izven Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 22 Šport TEKMA V SMUČARSKIH SKOKIH ZA POKAL FLOSARJA Letos prvič tudi veterani Prvo avgustovsko soboto je na plastični ska- kalnici na Ljubnem ob Savinji potekala tekma v smučarskih skokih, na kateri se je predstavi- lo več kot štirideset mladih skakalcev med de- vetim in petnajstim letom starosti ter premierno letos tudi veterani. Ob skakalnici se je zbrala le- pa množica navijačev. NAJMLAJŠI BREZ REZULTATSKEGA PRITISKA Skakanje najmlajših ni imelo tekmovalnega naboja, saj je šlo za animacijski dogodek, kjer rezultati niso bili v ospredju. Tako so prav vsi tekmovalci prejeli priznanja za sodelovanje. ZMAGE MAROVTA, ŽEHLJEVE IN ŽEROVNIKOVE Njihovi malce starejši vrstniki so se pomerili na pravi tekmi, kjer so se odlično odrezali ska- kalci in skakalke domačega kluba. Zmage so se veselili Maj Marovt med štirinajstletniki, Tinka- ra Žehelj med trinajstletnicami in Naja Žerovnik med petnajstletnicami. Z lepimi skoki in dobrimi uvrstitvami so SSK Ljubno BTC pohvalno zasto- pali še Mark Volovšek Murko, Janez Korent, Ja- ka Kramer, Ažbe Zagožen, Nika Zamernik in Ni- ka Krašovic PREMIERNA TEKMA VETERANOV Na veteranskem tekmovanju je nastopilo šest tekmovalcev. Zmage se je veselil Matej Žuk (SD Dolomiti) pred Milanom Potočnikom na drugem in domačinom Nikolo Stevanovićem na tretjem mestu. Primož Vajdl NOGOMETNI KLUB LJUBNO Nogometaši vseh generacij prikazali svoje znanje V prijateljski tekmi so se med sabo pomerili ljubenski in radmirski veterani. (Fotodokumentacija NK Ljubno) V okviru Flosarskega bala je na Ljubnem ob Savinji v soboto, 28. julija, potekal festival nogo- meta, ki ga je organiziral tamkajšnji nogome- tni klub. Na festivalu so se predstavili člani vseh klubskih selekcij, ki jih pozdravila lepa množica gledalcev. OD NAJMLAJŠIH DO VETERANOV Prvi so igrišče zasedli najmlajši, ki so pod strokovnim vodstvom uveljavljenega sloven- skega trenerja Iztoka Kavčiča nadgrajevali svoje znanje. Za njimi so se v prijateljski tekmi med sabo pomerili ljubenski in radmirski ve- terani. Na tekmi v prvem planu seveda ni bil rezultat, a so člani obeh ekip dvoboj vzeli čis- to resno. LJUBENCI PONOVNO TUDI S ČLANSKO EKIPO Za zaključek so prvo pripravljalno tekmo odi- grali igralci članske ekipe Ljubnega, ki so se po- merili z igralci NK Peca s Koroške. Na Ljubnem so se v letošnjem letu odločili, da poleg mlajših selekcij ponovno formirajo tudi člansko ekipo, ki bo bazirala predvsem na domačih igralcih. S tekmovalnim delom bodo pričeli septembra, ko se začne liga pod okriljem Medobčinske nogo- metne zveze Celje. Primož Vajdl TURNIR V MALEM NOGOMETU NA LJUBNEM OB SAVINJI Katakombe pred Lufterji Turnir na Ljubnem je postregel z vrsto zanimivih obračunov. (Foto: Primož Vajdl) V okviru Flosarskega bala je na Ljubnem potekal turnir v malem nogometu za pokal flosarja in memorial Srečka Solarja. Letos je na turnirju sodelovalo deset ekip, na kon- cu pa so se najbolj veselili člani ekipe Ka- takombe. Katakombe so v finalni tekmi premagali luč- ke Lufterje. Pokal za tretje mesto je osvojila eki- pa z imenom Piškowareh. Za igralca turnirja je bil proglašen Igor Kregelj, za vratarja pa Alen Acman. Primož Vajdl Skakanje najmlajših ni imelo tekmovalnega naboja. (Foto: Primož Vajdl) Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 23 Pisma bralcev, Zahvale, Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Čistilna naprava Luče (SN 32, str. 5) Da smo res svetlobna leta daleč od normalne države, je razvidno tudi iz članka o nameravani izgra- dnji nove, nadomestne čistilne na- prave v Lučah. Če bo končno zgra- jena naslednje leto, bo to ravno de- set let od naročila projekta. Pri nas se postaraš, preden ti uspe realizi- rati kakšno stvar, kajti polen, ki jih dobivaš pod noge, nikoli ne zmanj- ka. Lučki župan že ve. Ob domnevi, da mu zraste brada 1 mm dnevno, bi v devetih letih imel že kar dobre tri metre dolgo. Četudi bi šlo za gradnjo kovni- ce denarja ali za odpiranje rudnika zlata, bi ne bilo pošteno, da država že pri gradnji pristavlja svoj »lon- ček«, ko vendar ni še nikakršne- ga profita, nasprotno, komaj še znosen strošek. Profita, jasno, tudi pri čiščenju odpadnih voda ne bo. Ravno nasprotno. Očitno torej čis- tilne naprave niso v interesu drža- ve, razen v toliko, da lahko zaradi gradnje le-teh kaj zasluži. To je raz- vidno iz članka. A komu v korist? Državljanom, v tem primeru Luča- nom, zagotovo ne. Jasno pa je, da si tisti, ki na Direkciji RS za vode, bolj »luft« kot vodo mešajo, želi- jo lepih plač, in denar, ki ga bodo – med drugim seveda – »zasluži- li« pri Lučanih, najbrž prav nič ne smrdi. Vedno poudarjam: za normal- no državo se moramo potruditi vo- lilci sami. Zanesljivo to ni v intere- su nikogar drugega, sploh pa tistih, ki imajo vse niti v svojih rokah. Tu- di tiste, s katerimi bodo upravljali svoje lutke, ki bodo vsak čas na- red. Se vam že kaj svetlika, da smo se tudi na zadnjih volitvah vendar- le premalo izkazali? Če ne, še po- čakajte. In ne bodite nestrpni, kajti čakati res ne bo treba dolgo. Pravi- jo, da po zadnjih volitvah ne bo nič bolje. To lahko verjamemo. Jaz pa pravim: če bolniku (državi) ne gre na bolje, mu bo prav kmalu lahko šlo le še na slabše, kajti tretje mož- nosti žal ni. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad • OPEČENA PLANINKA Korošica: 7. avgusta ob 7.27 se je v Kocbekovem domu na Korošici pohodnica opekla med pripravo hrane. Posredovala je posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo GRS na krovu. Poškodovanko so prepeljali v Splošno bolnišni- co Celje. • TATVINA KOLESA Rečica ob Savinji: V noči na 10. avgust je neznani storilec na Rečici ob Savinji pristopil do odklenjenega priročnega pros- tora. Iz njega je ukradel gorsko kolo b'twin rogrider 520 S, čr- ne barve. • STRELA ODKRILA STREHO Ljubija: 10. avgusta ob 17 .18 je v Ljubiji strela udarila v gospo- darsko poslopje. Gasilci PGD Mozirje so objekt pregledali s ter- movizijsko kamero in niso zaznali nobenih žarišč požara. Strela je delno razkrila ostrešje. • VETER PODIRAL DREVESA Lepa Njiva: 10. avgusta ob 18.13 je v Lepi Njivi močan ve- ter podrl pet dreves. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so odstranili drevesa in omogočili prevoznost ceste. • PLANINEC ZDRSNIL MED SESTOPOM Turski žleb: 12. avgusta v popoldanskem času je prišlo do zdrsa planinca v Turskem žlebu. Planinec je sestopal s Koroške rinke proti Turskemu žlebu, ko se je na skalah spotaknil, izgu- bil ravnotežje in se kakih 50 metrov kotalil po skalah do izteka. Prvo pomoč so mu nudili prisotni planinci. Aktiviran je bil heli- kopter SV z dežurno ekipo GRS, ki je poškodovanega planinca odpeljala v SB Jesenice, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel hu- de telesne poškodbe. Tam je ostal na zdravljenju. Pri reševanju so sodelovali tudi gorski reševalci postaje GRS Celje. Hotel sem ujeti ptico, pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet, pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči, pa sem odšel. V SPOMIN Juriju SUHOVERŠNIKU iz Lenarta 1967-2014 V četrtek, 23. avgusta 2018, bo minilo štiri leta. Žalujoči žena Majda, sin Toni in hči Barbara Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 24 Za razvedrilo VERA NAM UPANJE DAJE Ko je v soboto večji del dneva potekala velika slovesnost v samo- stanu klaris v Nazarjah, je kardinal dr. Franc Rode po svečani ma- ši rad poklepetal z vernicami v kar treh jezikih: francoskem, italijan- skem in slovenskem, da smo razumeli tudi ostali. V prevodu neka- ko tako: »Ljudje se moramo spoštovati, ljubiti in ljubiti Boga ter ve- ro, ki nam upanje daje.« »VELIKE ŽIVINE« NA ČELU POVORKE Ondan so se v etno povorki na Ljubnem popeljali v žlahtno sta- rem, a kot novem ford mustangu podjetnika Franca Firšta: direk- tor občinske uprave Radenko Tešanović Tešo, župan občine Ljub- no Franjo Naraločnik in boter zelencu Boštjanu Podkrižniku Ro- man Moškotevc, direktor VOC Celje. Razen voznika Firšta, člana lju- benskih starodobnikov, ki je odgovorno peljal »velike živine«, so se gospodje dobro zabavali, saj je praznik pač čas za veselje in spro- ščeno vožnjo. Tokrat le do Vrbja na flosarski krst. MAZEJ PO OSMI NASLOV? Lučan Anton Planinšek, Šmarčan Janko Mazej in Ljubenec Do- men Arnič (z leve) so postali državni prvaki v tekmovanju z motor- no žago kot ekipa nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slo- venije. Planinšek je v Gornji Radgoni zmagal dvakrat, Arnič enkrat, na sredini, kot se spodobi za super prvaka, pa je Mazej, ki se bo po- tegoval za to lovoriko v Gornji Radgoni čez teden dni že osmič, je bi- lo slišati v Lučah. Kaj pa drugega, držali bomo pesti! (Foto: JM) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jennifer Laam: Izgubljeni čas ljubezni in snega Zgodovinski roman pripovedu- je zgodbo o ljubezni med Natali- jo Gončarovo in Aleksandrom Ser- gejevičem Puškinom. Avtorica nju- no burno ljubezen predstavlja sko- zi oči osupljivo lepe in inteligentne Natalije. Slednja je Puškina, enega največjih romantičnih avtorjev, pri- tegnila že na svojem prvem javnem plesu v času božiča leta 1828. Za- ljubljenca se hitro znajdeta v stra- stnem zakonu, ki pa ni srečen. Pe- snik je hudo ljubosumen, njegova mlada žena pa se prepušča zabavi, kar hitro sproži hudobne govorice. Kot je zapisala zgodovina, se nju- na zgodba tragično konča, avtorica pa kljub temu prepričljivo upodobi Natalijin notranji boj, da bi uspela za svojega moža in zase ustvariti iz- polnjeno zakonsko življenje. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 26 Petek, 17 . avgust ob 15.00. Zavod Stanislava v Gornjem Gradu Razstava ženskih torbic in zbirke porcelana Sobota, 18. avgust ob 20.00. Bočna Gasilska veselica ob 21.00. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom Smeh Nedelja, 19. avgust ob 12.00. Šmihel nad Mozirjem Blagoslov traktorjev ob 13.30. Šmihel nad Mozirjem Prikaz starih običajev pod Mozirsko planino ob 15.00. Šmihel nad Mozirjem Vleka vrvi ob 16.30. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom Naveza Torek, 21. avgust ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 22. avgust ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Napovednik, Mali oglasi, Čestitke, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče, težke od 100 do 160 kg; gsm 031/832-520. Prodam teličko rj/lim, staro 9 dni; gsm 041/800-845. Prodam telička, starega teden dni; gsm 041/783-572. Prodam telico ls/lim, brejo 8 me- secev, pašno. Možna menjava za manjšo; gsm 041/324-377 . Prodam ovce z jagenčki, starimi 2 in 3 mesece, za zakol oz. nadaljnjo rejo, Sp. Rečica; gsm 070/870-321. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, možna dostava. An- drejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam teličko čb, staro 1 teden; gsm 041/783-489. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol, pla- čilo takoj; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Prodam lupinico cybex vijolične barve + isofix nastavek. Cena 90 eur; gsm 051/357-753. Prodam gajbice za krompir in sadje, 10+1 gratis, 5,2 eur; gsm 031/800-852. NEPREMIČNINE V Varpoljah oddam opremljeno stanovanje z nadstreškom za avto; gsm 031/296-365. Prodam garsonjero na Ljubnem ob Savinji za 28.000 eur in del hiše s stanovanjem 35 m2, 1 km od Mozir- ja za 21.000 eur; gsm 070/777-281. Kmetijsko zemljišče 5,500 m2, ob občinski cesti, prodam; gsm 041/650-151. Savinjske novice št. 33, 17 . avgust 2018 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi