Mladimka matlca —mm S 5. številko »Našega roda« izide tuidi priloga poizkusne številke mladinskega časopisa »Mlada Jugo^lavija«. »Naš rod« izide s prilogo okrog 20. t. m. v obieajni velikosti, za prilogo bodo doplačali naročniki še 50 par. Kjer naročniki ne bodo hoteli ali ne bodo moigli doplačati, naj se poizkusne številke skušajo prodati nenaročnikom. Če se to ne zgodi, bo imela Mladinska matica lepe tisočake škode. Prosimo maše cen. ppveirjenike, da to upoštevajo. Izid razpisa književnih nagrad M. M. za izredno publikacijo bo objavljen v prihodnji številki »Učiteljskega tovariša«. Letošnje »Kresnice« bodo svpjevrstna knjiga t. j. zaokrožena zbirka ispisov, ki j_h sestavi naša šolska mladina sama. To bo prva zbirka te vrste pri nas. Po vojni se je življenje naše mladine precej izpremenilo. Današnji otroci drugače mislijo, drugače delajo in drugače gledajo :r_a svet kot nekoč. Povojne razmere, moralna in gos«podarska kriza, napete politične razmere v Evropi in po vsem svetu, na drugi strani spet velik razmah tehnike, sporta, radia, to vse so gotovo mogočni faktorji, ki so zarezali v duševni obraz naše mladine močne poteze. Metuljčki, rožice, vile in palčki ,se izgubljajo iz otroške fantazije, kamor pljuskajo z nepremagljivo silo valovi življenja. Romamtika umira. Kdor gleda današnjo mladino skozi prizmp svoje mladosti, se hudo moti. »Kresnice« s prispevki otrok nam v tem pogledu odprejo oči. Inx zato ¦n.e bodo zgolj interesanten primer, kjer se bo odseval duševni nivo naših učencev, taka zbirka bo dragocen vir za vse učiteljstvo. za pedagoge in za naše mladinske pisatelje. Da »Kresnice« res dosežejo svoj namen, bo potrebno, da sodelujejo vse šole, one v mestih, v trgih in na vasi. Učitelji naj zberejo najzrelejše spise otrok. Prednost naj imajo oni, ki karakterizirajo otroka današnjega časa, nijegovo življenje, njegovo gledanje na svet, njegove želje in težnje. Ti spisi naj bodo prosti vsakega učiteljevega vpliva in tudi brez popravkov. Najnujnejše korekture izvrši tako uredništvo samo. Najznačilnejše spise naj dobijo v roke najnadarjenejši risarji na šoli, da jih ilustrirajo. Prosimo šolska upravkeljstva, da izberejo najboljše gradivo in ga odppšljejo do konca marca uredništvu »Kresnic«. Nikola Tleslai — največji iziumitelji na svetu —• kot ga imemijejo ob njegovi 77 letnici angleški listi je Jugoslovan po krvi. Ko mu je bilo šele 9 let, je ob planinskem potoku zgradil malo turbino, ki je gnala stroje. Kasneje je omogočil proizvajanje elektrike ob nijagarskih islapovih. Potem je bil sloviitemu Edisonu desna roka. K proučevanju elektrike je prispeval bolj kot kdorkoli. Marconi je v marsičem njegov plagiator. Kljub vsej njegovi veličini je pri nas le premalo poznan. Kdor se hoče poglobiti v njegovo delo in kdor hoče poznati njegovo življenje, naj naroči Čermeljevo knjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike«, ki jo je izdala Mladinska matica in stane s popustom samo 20 Din. —mm Gruda, januar 1934. je prinesla o rednih publikacijah M. M. naslednjo oceno. »Mladinska matica« je za leto 1933 dala ljud- skošolskim otrokom in sploh najmlajšemu našemu rodu štiri, še dosti posrečeno izbrane knjižice. — Vsakoletne »Kresnice«, ki so nekakšna poljudna mladinska čitanka, so tudi to pot pestre in poljudne vsebine, ki vodi miade bravce v življenje slovenskega in drugih narodov ter odpira razgled po svetu. — Glavna povest »Brkonja Čeljustnik« sc lepo in prijetno bere, a je brez učinka, ker ne odpira predalov življenja. Je res samo pravljica za sanje in domišljijo, ki bo sicer ogrela mlade bravce, toda sodobnega življenja jim ne bo pokazala, ker je pač samo pravljica iz sveta in življenja, ki ga nikjer ni in ga nikoli ne bo. Kljub trudu, Mladinski matici ne uspe, da bi izdajala v leposlovju življenjsko in sodobnp mladinsko literaturo, ki bi bila mladim glavam za življenje in ne za sanje. — Prikupljiva je E. Držajeva slikanica »Za vcsele in žalostne čase« z drobnimi pesemcami A. Černejeve. V tej slikanici je upodobljeno vseletr.o življenje prirode. Mestnim otrokom, ki so lc poredkoma v prirodi, bo lep dar za pouk m spoznanje. — Najpoučnejša je četrta knjižica »Lovci na mikrobe«, ki jo je sestavila neumorna Marija Kmetova. V poljudni vsebini in besedi so opisani vsi možje — človekpljubi, ki so posvetili vse svoje življenje raziskavanju bacilov, povzročitelju mnogih človeških bolezni. Ta knjižica bo mladim bravcem dala med vsemi največ za življenje ppmembnega in koristnega. —ž—•.