taštoins plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI Časopis za trgovino, Industr j* "pr VAc' e\sVa Un\' zrnca UubV\a°a SJrcdništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. •— Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani- LETO VDI. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 15. aprila 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 43. Dr. M. Dobrila: Promet ljubljanske borze za blago in vrednote. Produkcija in poraba volne. V drugi polovici leta 1924 se je otvorila svečano ljubljanska borza za blago in vrednote. Prvi javni borzni sestanek se je vršil dne 18. avgusta m. 1., medtem ko se je poslovanje borznega razsodišča pričelo v sredi meseca septembra. Glede organizacije navajam na kratko, da je ista zaenkrat omejena na blagovni in efektni oddelek. Borzna uprava se je ob najrazličnejših prilikah trudila, da izposluje tudi valutno in devizno koncesijo, za katero so zastavili ves vpliv vsi naši gospodarski krogi. Navzlic ponovnim obljubam od strani merodajnih faktorjev pa se do danes ni posrečilo izvojevati tudi ta privilegij, dasi so mnenja, da bi se to dovoljenje ne smelo razmotrivati toliko s stališča politične moči, kakor s stališča ra-cijonelnega gospodarstva in materijel-nega prospeha dežele. Toda, k stvari. Za primemo oceni-nitev posameznega podjetja je predvsem potrebno, poznati njegovo poslovanje. Radi tega naj tu govore številke same: Leta 1924 je znašal celotni promet na blagovnem oddelku 536.5 vagonov v skupni vrednosti od 7,680.345 Din. Naravno, da odpade glavni delež na les i. s. 416 vagonov v vrednosti od 3,917.220 Din in na oglje 4 vagoni v vrednosti od 35.000 Din, t. j. približno 79% celotnega blagovnega prometa. Ako primerjamo blagovni promet na ljubljanski borzi s prometom na zagrebški borzi, kateri je v pretečenem letu glasom uradnih podatkov iznašal 90 hi, 65 kub. metrov, 1095 ton in 37.952 meterskih stotov v skupni vrednosti 15,007.345, tedaj bi znašal promet ljubljanske borze preračunan za leto 1924 na blagovnem oddelku približno 19,000.000 Din, torej presegal promet zagrebške borze v 6. letu njenega obstoja za okroglo 4,000.000 dinarjev. Glavni predmeti trgovanja so bili na blagovnem oddelku nastopni: Les 416 vagonov v vrednosti od 3,917.220 dinarjev; laneno seme 16 vagonov v vrednosti od 1,099.400 Din; koruza 55 vagonov v vrednosti od 1,000.750 dinarjev; fižol 13 vagonov v vrednosti od 664.750 Din; krompir 24 vagonov v vrednosti od 210.125 Din; orehi 2 vagona v vrednosti od 172.000 Din; ječmen 3 vagoni v vrednosti od 123 tisoS 500 Din; otrobi 5 vagonov v vrednosti od 119.500 Din; pšinica 2 v£o-na v vrednosti od 70.000 Din; pšenična moka 1 vagon v vrednosti od 54 tisoč dinarjev; grahovica 1.5 vagona v vrednosti od 45.000 Din; jabolka 3 vagone v vrednosti od 38.000 Din; oves 1 vagon v* vrednosti od 38.000 Din; proso 1 vagon v vrednosti od 32.000 Din; oglje 1 vagon v vrednosti od 35 tisoč 600 Din. Nekoliko manj ugodno se je razvijal posel na efektnem tržišču. Tu se najbolje in najintenzivnejše zrcali — kakor na vseh kontinentalnih efektnih borzah — splošna gospodarska ^riza. V času otvoritve borze je vladala na ^ktnem tržišču Evrope popolna de-^ta, ki je nemalo vplivala tudi na J*®3® domače borze in povzročila °nČno popolni zastoj. Ta derouta še naj68 n* premagan^ kar se pa tiče .-jm borz specijelno, se bode dala za-* šele s stabilizacijo in z znižajo®1 obrestne mere. Dokler ne bo odstranjena obrestna kriza, tako dolgo moreta ne borza ne gospodarstvo priti do normalnega razvoja. Z ozirom na te okolnosti je povsem jasno, da se efektno tržišče ljubljanske borze ni moglo vznesti. Vsekakor je znašal celokupni promet v letu 1924 2535 efektov v skupni vrednosti 485.701 Din. Trgovalo se je največ: Trboveljska premog, družba 139.000 Din; 2% renta za vojno škodo 81.753 Din; Celjska posojilnica 64.C50 Din; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode 34.825 Din; Cement Split 34.750 Din; Ljubljanska kreditna banka 36.616-50; Merkantilna banka 30.924 Din; Prva hrvatska štedionica 27.075 Din; 7 % investicijsko posojilo iz leta 1921 22.975 Din; Strojne tovarne in livarne 12.750 Din itd. Večji promet izkazuje medtem I. ester t. 1. Tako izkazuje promet na efektnem trgu 15.461 kosov v skupni vrednosti od 2,287.554 Din; pri tem je dosegel mesec februar rekordno številko 10.300 kosov v vrednosti 1,531.387 Din. Ravnotako je promet na blagovnem oddelku v jako lepem razvoju in zaznamuje mesec marec 222 vagonov prometa v skupni vrednosti 2 milijona 792.950 Din. Od tega odpade na les in oglje 212 vagonov v vrednosti od 2.462.000 dinarjev. Nasprotno se kaže oslabljenje na žitnem trgu, ki je v zvezi s splošno rezervirano tendenco v naših trgovskih krogih. V tekočem letu zaznamujemo tudi napredek v no tiranju vrednostnih papirjev, tako delnice Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo in Stavbene družbe d. d., katere efekte moramo prištevati k prvorazrednim na našem tržišču. Nadejamo se, da bodo tudi drugi zavodi in »Wirtschaft und Statistik« je priobčila zelo zanimivo in temeljito študijo o volni, njeni produkciji in porabi. Pomanjkanje surove volne in dviganje cen sta v prvi vrsti posledica zmanjšanega števila ovac in pa, ker ovac ne gojijo več samo radi volne, temveč tudi radi mesa. Leta 1923. je bilo za celih 100 milijonov manj ovac na svetu, kakor v začetku stoletja. V tem nazadovanju se zrcali prodiranje pšenice in rastoče zahteve, ki jih stavi industrija zmrznjenega mesa v prekomorstvu. Oboje to zopet je posledica naraščujočega prebivalstva. U. S. Department of Commerce ceni produkcijo volne takole (v tisočih ton): Povprečnost 1909-1913 1922 Glavni delež v nazadovanju od 1922 na 1923 gre na rovaš znižane volnene produkcije v Avstraliji, najvažnejšem producentu. Semintja pa le opažamo tudi zvišanje, v Uruguayu, Rumuniji i. t. d. Svetovna uporaba volne se da prav tako, kakor svetovna produkcija, le deloma ugotoviti, s cenitvijo. Angleške in ameriške statistike pravijo, da je uporaba v letih 1921. do 1923. kolebala med 1.2 in 1.6 milij. ton, na-pram 1.4 milij. ton v povprečnosti 1909 do 1913. Na posamezne dežele se je poraba takole razdelila (v tisočih ton): Avstralija in Tazmanija Argentina Zedinjene države Južnoafriška unija Nova Zelandija Evropska Rusija Velika Britanija Uruguay Španska Britanska Indija Kitajska Azijska Turčija Italija Nemčija Rumunija Druge dežele 320 163 142 75 90 1451 61 71 24 27 23 41 25a 20J 6» 220 281 120 120 84 79 68 47 38 40 27 28 27 27 22 19 185 1923 222 122 121 84 82 68 46 44 40 29 28 27 27 24 24 194 Povprečnost 1909-1913 1922 1923 Zedinjene države 235 340 352 Velika Britanija 279 329 272 Francija 271 238 227 Nemčija 2112 193 170 Italija 30a 54 54 Belgija 48 50 50 Japonska 5 27 32 Avstro-Ogrska 48’ — — Rusija 206» — — Presenetljivo velik je dvig volnene vah in relativno tudi na Japonskem. Zelo so se pa omejile Nemčija, Francija in v zadnjem času tudi Velika Britanija. 1453 1212 1182 1 Statistika nezanesljiva. 3 Nekdanje ozemlje. Stranka je naložila na oddajni postaji vagon pšenice sama. Vagon je bil odprt, a pšenica vanj prosto nasuta. Na vmesni postaji pa je železnica j ti m u se, U* uouu IUU1 uriigi savoui ni J**0* b?ago podjetja — posebno idrijska - j j stajo je došlo tovora za 1932 kg manj, npgo je bilo oddanega. Stranka je odbila v korist železnice kalo 1%, za ostanek pa zahteva odškodnino. Naložilo se je bilo blago v prvi vagon tako dobro, da je izključeno, da bi bil nastal primanjkljaj vsled načina, kakor se je tovorilo. Nič čudnega pa ni, ce»s? sicer dober voz pokvari med vožnjo s sunki pri premikanju na železniških postajah. Za škodo pa jamči i železnica, ker je pšenica iztekla brez i , krivde tožeče stranke. i tožena železnica prigovarja tožbi, da tožnica protivno dolžnostim skrbnega trgovca ni zavarovala blaga, na-{ lojenega alla rinfusa, s tem, da bi na vratih pritrdila zavarovalne deske proti izsipavanju pšenice, ki je po svoji kakovosti raztrosljiva ob prevozu v odprtem vagonu, kjer je tudi še nevarnost, da se od blaga kaj ukrade 7~ nevarnosti, za katere železnica ne jamči. Prvi vagon je bil dalje že tedaj ves pokvarjen, ko je tožnica bla , ki dosedaj ne notirajo na nobeni domači, pač pa na inozemskih borzah, uvedla njihove vrednostne papirje tu-; di na ljubljanski borzi, tembolj ko so j za to obstoječi pogoji povsem ugodni. Pozabiti ne smemo tudi delovanja borznega razsodišča, ki se v zadnjem času razveseljivo razvija. Leta 1924 je bilo vloženih tožb v skupnem znesku 138,431.33 Din, medtem ko izkazujejo svote letošnjih tožb že vrednost 430 milijonov 942.33 dinarjev. Razvoj poslovanja borznega razsodišča nam dokazuje, da se polagoma veča zaupanje do te modeme institucije in da poslovni krogi vedno bolj slede duhu modernejšega časa. Omeniti moramo tu, da delujeta dosedaj na ljubljanski samo dva borzna senzala, kar je vsekakor premalo število, ako vpoštevamo število borznih sonzalov na drugih borzah. Povišanje tega števila bi bilo vsekakor v intere: su borze, gospodarskih krogov in splosnosti t,, ..... r —J puKvarien, ko je lozmca Dia- horra Vi , \ jf nas.a ^°. pakladala; ob najmanjši pazljivo- v Hnhi n.,;L3x?ri J? svo1e poslovanje sti je morala spoznati slabo vagonovo » J® ®vetovne gospodarske stanje. Mogla je zahtevati dober voz,' krize, srečno prestala ognjeni krst. Da je bila od splošne krize hudo prizadeta, je povsem jasno in da jo čakajo se hudi boji, o tem ni dvoma. Toda, kaj se doseže v življenju brez boja? Mar-P°meni obramba male pristave °«ev velike bitke. Ali tu je ne-obhodno potreben močan in neupo-g jiv značaj in tega mora pokazati celokupno naše gospodarstvo, da se rešimo moreče gospodarske naduhe. V to svrho ni pri današnjih okoliščinah nobena borza odveč, ne premajhna, ne prevelika, ne preblizu, ne predaleč, kajti vse se pri pospešitvi občih gospodarskih interesov le dopolnjujejo. Jamstvo železnice za slabo stanje vagonov. vse, kar se je po prevzemu blaga med prevozom zgodilo. Ne velja ji tudi prigovor, da je glede na odprti voz upravičena, da odkloni jamstvo tudi za primer tatvine, ker je vendar jasno, da naravna posledica prevažanja v odprtem vagonu ne more biti izguba vsled tatvine (§ 86./i ž. o. pr.) Prizivno sodišče pa je prizivu ugodilo m je zavrnilo tožbeni zahtevek. Odločilno je to, da je morala odpoši-ljateljica blago sama naložiti. Ta dolžnost je utemeljena v železniški tarifi od 1. januarja 1918, I. delu, oddelku B, odstavku XIV., da mora odpošilja-telj žitaric sam oskrbeti natovorjenje, kakor tudi vse ukreniti, da žito ne spe. Pri pošiljatvah te vrste pa jamči železnica po § 84. ž. o. pr. za škodo, ki nastane z izgubo, zmanjšavo ali poškodbo na blagu od časa prevzema do oddaje po določbah poznejših paragrafov ž. o. pr. Med temi določa § 86/3, da železnica ne jamči za škodo, nastalo iz nevarnosti, ki je združena z nakladanjem ali nedostatnim vklada-njem blaga, ki ga mora odpošiljatelj sam naložiti. Taka nevarnost je pa v tem primeru podana. Odpošiljateljica je bila dolžna, da ima pri vkladanju skrb rednega trgovca. Te skrbi in previdnosti^ se pa nakladatelj ni držal in tožitelj je ni dokazal. Na prvi stopnji izvršeno dokazovanje vodi namreč do nasprotne ugotovitve. Tožničin nakladalec A. M. je namreč izpovedal, da je bil voz povsem dober in brez pogreške. Iz te izpovedbe pa ne sledi, da je bilo blago tudi v redu naloženo in da je bila prosto nasuta pšenica zavarovana proti izsipavanju in raztrosenju na tak način, kakor treba, kar sledi tudi iz izvedenčevega mnenja, da se pšenica ni raztrosila na potu od vmesne postaje do namembne postaje, da bi pa nič čudnega ne bilo, če je bil voz na oddajni postaji dober, na vmesni pa pokvarjen, ker zadostuje en sam krepak sunek pri premikanju, da se pokvari. Ne sledi pa iz tega, da je bil na razpolago dani voz pa tega ni storila. Blago se je pa vsekakor raztreslo na tem prvem vagonu. Pravdno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Dognalo je, da je bilo blago naloženo v prvi vagon povsem v redu, iz česar sledi, da je tožnica v najslabšem primeru dolžna glede na sicer podano raztrosljivost alla rinfusa naložene pšenice, da dopusti v Prid tožene železnice samo 1% kalo, katerega je pri odškodnini itak odtegnila. V ostalem pa železnica ne more izvajati iz načina, kako se je vagon naložil, svoje oprostitve od jamstva po §§ 86./1, 2, 4 in 87 žel. obr. prav., ker ostane sama odgovorna za ' nttXV<‘ASMM ■.mt-vancn** o**«** p/u..v«« I/. jr u «cj«£V m*- .1 slab, pač pa sledi to, da je bila prosto v voz nasuta pšenica slabo naložena. Povrh je pa po okolnostih jasno, da je v tem primeru utegnila škoda nastati po posebno nevarni kakovosti blaga, ki je izpostavljeno posebni nevarnosti izinanjšave in razsipanja. Toženka ima torej za sebe oprostilne razloge po št. 3 in 4 § 8G. ž. o. pr, — Če je pa to tako, je po § 86., odst. 2. ž. o. pr. domnevati, da je škoda res tudi nastala iz navedenih nevarnosti, dokler ni nasprotnega dokaza. To dokazali bi bilo moči neposredno s tem, da ob danih okolnostih škoda ni utegnila nastati iz teh nevarnosti, ali pa pesredom z izkazom, da je škodo povzročil drug vzrok, ki ni v nobeni zvezi z nepravilnim nakladanjem ali z nevarne kakovostjo prevoznega blaga. Ta dokaz odpravlja pravdno sodišče kratko samo s tem, da ostane toženka sama odgovorna za vse, kar se je zgodilo po prevzemu blaga v prevez. Toda to ne zadostuje, da bi se smelo smatrati za ugotovljeno nasprotje omenjene domneve § 86., odst. " 2. ž. o. pr. Tcžiteljica bi pač morala trditi in tudi dokazati, kaj in kdo je bil vzrok zmanjšave na blagu. Tega ni storila; trdila je le, da je bil za prevoz pripravljen voz slab in zato vzrok zmanjšave. Toda ta trditev ni bila istinita in se je dokaz o tem to-žiteljici ponesrečil, kakor že zgoraj navedeno. Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji ter vzpostavilo sodbo pravdnega sodišča. — V primerih, naštetih v 1. Odstavku § 86. ž. o. pr., ki v njih železnica v obče ne jamči za škodo, že- leznica vendar po zadnjem odstavku istega paragrafa ne more uveljavljati oprostitve od jamstva tedaj, če je škoda nastala po njeni krivdi. To krivdo pa je trdila tožnica, navajajoč, da je teženka vršila prevoz v pokvarjenem vagonu. Da je bil vagon pokvarjen, priznava tudi toženka sama. Za dobro stanje svojih vagonov je vsekakor odgovorna železnica. Za njeno načelno odgovornost je neodlo-čilno, ali je bil voz v pokvarjenem stanju že ob tovorjenju blaga ali šele kasneje. Podana pa je tudi vzročna zveza med poškodovanim vozom, ki ga je šteti železnici v krivdo in med vloženim primanjkljajem. Ni spora o tem, da je bi vagon »ves razbit«; radi tega, da je bilo’ treba vse blago pretovoriti na vmesni postaji. Naravna posledica pa je, da se razsiplje žito, naloženo alla rinfusa v takšen povsem razbit vagon. Da je na ta način nastal primanjkljaj, toženka s tem priznava, da zoper vtoževani primanjkljaj prigovarja prav to stanje vagona, le da trdi, da je bil vagon takšen že ob tovorjenju, da se je pa tožnica vendar zadovoljila s prevozom v njem. Ta trditev pa ni istinita. Nasprotno je prizivna stopnja ugotovila, da je bil vagon ob natovoritvi povsem dober in brez pogreška. Iz stvarnega položaja, kakršen je ugotovljen, oziroma kakor ga tožena stranka sama priznava, sledi potemtakem, da je škoda nastala po krivdi tožene železnice. Bilo je torej reviziji ugodili in zopet vzpostaviti prvo sodbo. R. St. ovralne in zapestne okrase in filigranska dela. Vsaka rodbina v turnovskem, semitskem, liberškein in fridlanskem okraju je v kaki zvezi in odnošaju z ja-blonsko industrijo. Delavec pri brušenju stekla je zaslužil na primer pozimi leta 1920 do 200 Kč, nasprotno pa se občutijo časi kriz v teh krajih še mnogo občutneje kakor drugod. Najvažnejša surovina te industrije je steklo, poleg njega tudi savski pesek in tuje kemikalije, nadalje razne kovine, celoloid, rogovina, kosti in ilovice. Velike eksportne tvrdke v Jabloncu imajo v svojih registraturah do 800.000 vzorcev raznih izdelkov. Ja-blonski izdelki so svetovnega slovesa in so razširjeni po vseli kontinentih. Cela industrija je preživela v zadnjih dveh letih težke krize in so se obrati morali znatno reducirati. Ogromne zaloge so povzročile padec cen in je ekspert že leta 1923 nazadoval od dveh milijard na 962 milijonov Kč. (Dalje sledi.) Savič: ftaša industrija in obrt Češkoslovaška industrija. (Predavanje tajnika trgovske in obrtniške zbornice g. Iv. Mohoriča v Češko-slovaški-jugoslovenski ligi dne 6. t. m.) (Nadaljevanje.) TEKSTILNA INDUSTRIJA. Tekstilna industrija spada v CSR poleg kovinske med najstarejše industrijske panoge. Njeni začetki segajo mnogo stoletij nazaj in se je udomačila posebno v severno-vzhodnem Češkem kot ročno tkalstvo. Ko se je pričelo z mehanizi-ranjem obratov, so se razvile najprvo predilnice za platneno blago, pozneje šele bombažna industrija. Tekstilna industrija na Češkem zaposluje normalno okrog 200.000 delavcev in pripada ne-všlevši konfekcije A češkoslovaškega izvoza na tekstilne izdelke. Leta 1922 je znašala vrednost izvoza tekstilnih predmetov iz češkoslovaške 8.196 milijonov Kč. Najnazorneje je razvidna razvitost tekstilne industrije na Češkoslovaškem iz sledečih številk: Cela bivša monarhija je imela 4 milijone 941.000 vreten, od katerih se nahaja v sedanji ČSU 3,565.000 vreten, torej skoraj 75%. Mehaničnih statev je na Češkem okroglo 130.000. ali 90% od vseh mehaničnih statev bivše monarhije. Tudi industrija za tiskanje tkanin je zastopana v ČSR s 170 podjetji, dočim jih je cela monarhija imela 220. Enako- razvita je volnena industrija, ki razpolaga s 34.000 statvami in 800.000 vreteni, s katerimi se predela letno 31 milijonov kilogramov volne. Platnena industrija je reprezentiraua s 26 predilnicami, ki imajo 284.000 vreten, kar predstavlja 97% te panoge v celi bivši monarhiji. Platnenih tkalnic imajo 140 z 11.000 mehaničnimi statvami. Tudi jutna industrija v Češki repre-zentira 85% jutne industrije bivše monarhije in je v stanju izdelati letno 60 milijonov vreč surove jute. Svilena industrija je zastopana s 53 tkalnicami za svilene tkalnine, dočim jih je cela monarhija imela 66. Vsa ta ogromna industrija je prišla po prevratu v težak položaj, ker so nasledstvene države začele ščititi in razširjati svoja, dasi maloštevilna tekstilna podjetja in tako so bila mnoga podjetja primorana osnovati v novih državah svoje podružne obrate. Toda kljub temu zmaguje na naših tržiščih še vedno kvalitetno blago češkega izvora. Bodočnpst češkoslovaške tektilne industrije je odvisna od trgovskih pogodb. Na našem tržišču se srečuje z italijansko konkurenco, ki je v mnogem oziru posebno pa v svili zelo uspešna. Češka tekstilna industrija je razen v Tržiču udeležena na vseli tekstilnih industrijah v Sloveniji in sicer pri Kočevju, Litiji, Preboldu in v Mariboru. PORCELANSKA INDUSTRIJA. Porcelansko industrijo reprezentira na na Češkem 66 porcelanskih tovaren, ki imajo skupno 262 porcelanskih peči in zaposlujejo nad 15.000 delavcev. Porcelanska industrija je izrazita elcsportna industrija in predstavlja vrednost produkcije pri polni zaposlitvi podjetij 700 milijonov Kč. Devet desetink produkcije se izvaža v inozemstvo in sicer po vseh nasledstvenih državah, v Severno Ameriko, Anglijo, v kolonije in po Orientu. Eksport je špecijaliziran za okus, stile in dekorativne motive posameznih narodov in gre po večini preko Hamburga, Antwerpna, Amsterdama ter Trsta. Češka obvlada v tem predmetu tudi naše tržišče napram ostalim inozemskim konkurencam. STEKLARSKA INDUSTRIJA. V ČSR obstoja 122 steklaren s ca 400 obrati, ki zaposlujejo nad 80.000 delavcev. Steklarska industrija dobiva svoje surovine po pretežni večini v državi in porabi letno do 140.000 vagonov premoga, 15.000 ton glauberjeve soli in 15.000 t n kalcijeve sode, 5.000 vagonov apnenca, .4.000 potaše in 10.000 vagonov peska za topljenje. Steklo za okna izdeluje 17 tovaren, steklenice pa 7 tovaren. Zrcalno in lito steklo izdeluje 7 tovaren. Ostale vrste votlega stekla, kakor so hruške za žarnice, cilindri, svetiljke, kemično in kristalno steklo pa izdeluje 14 tovaren. Na steklarsko industrijo je nanizanih cela vrsta oplemitilnih industrij in zavodov za brušenje, barvanje, slikanje, cizeliranje in okraševanje steklarskih izdelkov. Število takih podjetij znaša mnogo tisoč. Brusilna industrija je posebno razvita kod domača industrija v jablonskem okrožju kjer zaposluje tradicijonelno 60 do 80.000 oseb z izdelovanjem raznih vrst biserov, koral, emajlovih in drugih okrasnih predmetov. Tudi v steklarski industriji, po-i sebno pa jabIonskih izdelkov, se izvaža S 95% cele produkcije. Celotni izvoz ■ steklarskih izdelkov je znašal v letih 1920/22 ca po 130.000 ton v vrednosti 2 milijarde Kč. JABLONSKA INDUSTRIJA. Tovarnarji v jablonskem okrožju so natančno proučili navade, okuse in tradicije posameznih civiliziranih narodov, Indov, Japoncev, Črncev, inzularnih prebivalcev, za katere izdelujejo razne (Nadaljevanje.) Za sezonske delavce naj bi se osnavljale zimske šole, na primer za kamnoseško, stavbeno in opekarsko stroko, da bi te šole vzgojile dobre kamnoseke, polirje, pečarje itd., katerih jako pogrešamo, ker bi poleg dobre prakse imeli tudi potrebno teoretično znanje. Potrebne so nam strokovne šole, ' najprvo praktične, a potem teoretične, v vseh krajih, da se na stari podlagi doiična stroka popolni, odnosno modernizira. Sole te vrste so imele povsod dobre uspehe (kakor omenjeno na primer v Leskovcu), ker so ali pospeševale domačo industrijo ali so pa omogočile veleindustrijo. Take šole bi se naj osnovale primer- i no razpoložljivim sredstvom za lončarsko industrijo. Ravno tako bi bilo potrebno, da se v vseh siromašnih krajih, v katerih trpi ljudstvo bedo, osnujejo šole za hišno industrijo, da se jim na ta način pomaga. Delavske šole ženskega društva v Srbiji, katerim je uspelo, da od leta 1880 pospešujejo po celi Srbiji žensko krojaštvo, dale bi se razširiti tudi na druge slične obrti, na primer na izdelovanje steznikov, trikotaže, konfekcije. Potrebne so nam šole za mlinarstvo, poljedelsko strejstvo, tekstilno industrijo, usnjarstvo itd. tako, da je odveč njihovo potrebo še utemeljevati. Te šole naj bi se osnovale kot dnevne pri večjih zasebnih podjetjih na ta način, da bi bili učenci dopoldne ali popoldne zaposleni v tovarni, ostali čas pa v šoli. Osnovati bi se dale pa tudi kot večerne šole. Učenci bi po dnevi delali v tovarni, zvečer naj bi pa prihajali v šolo. Nič manj ni potrebno osnovanje hotelirske in kuharske šole, šole za izdelovanje konzerv, da si vzgojimo dobre hotelirje, kuharje za hotele in kuharje za konzerve, katere nujno potrebujemo. Za sedanje mojstre naj bi se snovali mojsterski tečaji, dnevni in večerni. Za mladino je treba pripraviti tudi učila in strokovne knjige. IV. POSEBNI PREGLED ŠOL. Splošne obrtniške ali obrtniško-tr-govske večerne in nedeljske šole. T© šole obiskujejo vajenci in pomočniki, ki so v Srbiji in Bosni dovršili ljudsko šolo, v drugih naših krajih pa poleg ljudske šole tudi nadaljevalno šolo. j Šole te vrste so .jako koristne. Osnav-j ljajo se tudi v majhnih trgih ter so pri nas dokazale jako lepe uspehe. Na njih pridobe učenci temeljno trgovsko podlago, brez katere ne more danes noben modemi obrtnik shajati. Vojske so preprečile, da.ne vidimo sadov teh šol v Srbiji. Sedaj bi jih bilo treba preskrbeti s primernimi šolskimi knjigami in učili, kar je tembolj potrebno, ker se je v vojnem času vse uničilo. V večjih mestih bi bilo treba te šole čim preje reformirati, da bi mogla vsaka stroka, ki ima nad 30 vajencev, imeti lastno šolo. Take strokovne šole imamo mi v Beogradu: večerno nedeljsko stavbeno šolo za vse stavbene stroke, posebno šolo imamo tudi za čevljarje. V Ljubljani obstoje strokovne večerno šole na obrtni šoli. Za specijaliziranje večernih šol po strokah je treba izdelati potrebne učne knjige, nabaviti učila in usposobiti strokovno učno osobje. A to je posel, za katerega je treba kredita, čash in potrpljenja. Strokovno obrtniško - industrijske dnevne šole za stavbene in strojne obrti. Te šole naj bi obiskovala mladina, ki je dovršila ljudsko šolo ali pa štiri razrede gimnazije ali enakomernih učnih zavodov, bole naj bi bile samostojne strokovne šoje z lastnimi delavnicami ali pa naj bi se osnovale v državnih ali privatnih delavnicah. Samostojne strokovne šole z lastnimi delavnicami mnogo veljajo ter so vedno predpostavlja, da jih obiskuje mladina z višjo šolsko izobrazbo, a istotako, da naj sprejemajo šole v državnih delavnicah vajence, ki so dovršili ljudsko šolo. Najbolj so se izkazale šole z lastnimi delavnicami, to so višje obrtne šole, ki imajo poleg višje šole tudi nižje obrtne šole, kjer izučeni pomočniki morejo popolniti svoje teoretično znanje in se usposobiti za strokovne tovarniške mojstre ali boljše obrtnike. Take šole obstoje v Ljubljani, Zagrebu in Splitu. V teh šolah se usposobljajo delovodje, praktični inženerji, boljši risarji, stavbeniki, kemiki, ki so sposobni, da vodijo tovarno, električarji, ki so sposobni voditi tudi večje elektrarne itd. (Dalje sloHi.) Trgovina. Trgovcem na znanje! Dogajajo se slučaji, da ponekod branijo organi finančne straže in oružništva trgovcem prodajo 80% kisove kisline, češ, da se sme prodajati kislina le v razredčenem stanju od 15%. Pri tem so sklicujejo na svoje-časno prepoved ministrstva za narodno zdravje, ki pa je 'že dne 13. decembra 1924, v štev. 293 »Službenih Novin« objavilo sledeči odlok o prodaji kisove kisline: »Odlokom g. ministra narodnega zdravja od 6. decembra 1924, HBR 51437 veljajo za prodajo kisove kisline do definitivne odločitve Sanitetnega sveta vsi oni predpisi, ki so v poedinih oblastih veljali pred odlokom HBR 36.662, z dne 29. septembra 1924. S tem odlokom se do nadaljnje naredbe razveljavlja odlok HBR 36.662.« Prodaja kisove kisline je torej prosta. Ogromne zaloge tobaka za izvoz. — V naši kraljevini je za izvoz na razpolago 400 vagonov tobaka letine leta 1923 in 1000 vagonov letine leta 1924. Ako se posreči ta tobak prodati v inozemstvo, se bo naš dinar izdatno izboljšal. Inozemska trgovina v Mali Aziji. Na maloazijskih tržiščih pridejo za trgovino v glavnem nastopni predmeti inozemskega izvora v poštev: tekstilno blago, umetna svila in volna za izdelavo preprog, fesi, manufakturno blago, usnjeni izdelki, fini čevlji, papir in papirni izdelki, cigaretni papir, steklo in porcelan, kuhinjska posoda in orodje, železnina, orodje, pile, žage, navadni noži, šivalni stroji, poljedelski stroji, motorji, armature, sesalke, vodovodne cevi, kemični produkti, milo, sveče, petrolejske svetilke, svinčniki, gumbi, pivo, sladkor, špirit itd. — V predvojni dobi so obvladovali maloazijski trg Grki in Armenci. Po izgonu Grkov in Armencev Iz turškega ozemlja so pokupili njihove znatne zaloge Turki po jako nizkih cenah. V povojni dobi so imeli evropski” trgovski potniki zaradi tega jako majhne uspehe, dokler se niso porabile po nizki ceni kupljene zaloge. Nekaj časa v povojni dobi je obvladovala Amerika turški trg, posebno glede strojev. Pozneje jo je izpodrinila Francija, kateri pa glede tekstilnega blaga dela Italija odbčut-no konkurenco. Vsled visokih uvoznih, pogosto prohibitivnih carin in velikega konkurenčnega boja so nastale na maloazijskih tržiščih glede cen in kreditov take razmere, da mora producent, ki se hoče tam s pridom uveljaviti, razpolagati z ogromnim kapitalom. Plačilo v treh do šestih mesecih se mora pri vsaki kupčiji skoro praviloma dovoljevati. — *a trgovske posle s Turčijo je potrebna največja reelnost. Ako se zaupanje turskega trgovca le enkrat zlorabi, noče imeti z dotično firmo ničesar več opravili. Kupčije se s Turki sklepajo jako počasi, kar je že v značaju orientalcev. Trgo vino z Malo Azijo posreduje Carigrad. Naročila se sprejemajo po vzorcih 'n se morajo izvršiti natančno tako, kakor kaže vzorec. Znižanje con za sladkor. — Trajno slaba tendenca na svetovnem sladkorjem trgu je onemogočila vse poizkuse naših tovarn, da predajo presežek produkcije v inozemstvo. V celcii se je pri nas v -zadnji kampanji izdelalo 12.500 vagonov sladkorja, to je približno 5500 va-gonov preko lastne potrebe. Od presežka je sladkorna industrija do sedaj prodala v inozemstvo samo 600 vagonov. Ker so izgledi za nadaljnji izvoz jako slabi, morajo naše tovarne računati s tem, da bodo morale približno 4—4500 vagonov iz • letošnje kampanje prevzeti v prihodnjo kampanjo. Zaradi tega se bo letos najmanj polovico sladkorne pese posadilo manj nego lansko leto. Slaba tendenca v inozemstvu vpliva tudi na tuzemske cene. Sladkorni kartel je ravno pred kratkim znižal cene za nadaljnih 15 par fcpri lfg. »Lesni promet v pristanišču na Sušaku. Od dne 24. februarja 1924, ko so odšli Italijani iz pristanišča na Sušaku, pa do konca leta 1921 se je uvozilo na Sušak '726 Ion drv in 581 ton lesa, izvozilo pa iz SuSaka: 8013 ten dog, 93.484 ms bukovega In hrastovega lesa in 17.892 ton železniških pragov. Kam so se te množine izvozile, iz uradnega izkaz a ni razvidno. Po morju se je v pristanišče uvozilo z raznimi parniki in jadrnicami v islem času 84.209 ton blaga in 102.824 hi • vina. te je skupaj 9449 vagonov, izvozilo pa 35.962 Ion bla^a in 93.484 m* lesa, to ;je skupaj 8270 vagonov. Celokupni promet je terej znašal 17.719 vagonov. Uvozilo se je za 1170 vagonov blaga ver nego izvozilo, seveda je pri tem smatrati uvoz in izvoz v ožjem pomenu, to je, da se je uvozilo, odnosno izvozilo navedene množine v sušaškem pristanišču, ni pa znano, koliko je lega blaga došlo v pristanišče iz.našega ozemlja (Dalmacije) in koliko se je preko tega pristanišča odpremilo blaga v Dalmacijo. indeksna številka za veletrgovino na Rnmunskem. — Na podlagi cen dne 1. avgusta 1916. leta. preračun jena povprečna indeksna številka izkazuje za mesec marec 1925. 4384 točk (v februarju t. 1. 4364), za posamezne točke pa, in sicer za živila 4593 (4593), za obleko 5376 (5340) in za deset najvažnejših življenskih potrebščin 3183 (3160). Industrija. Gospodarske prilike nemške industrije. — Sporazum udruženja industrije sirovega jekla je podaljšan do konca leta 1925. V kovinski industriji se splošno - opaža želja, da se industrija združi po vrsti svojih izdelkov, ker se je izkazalo, da taki dogovori omogočajo smotreno delo in nemoten izvoz. Kovinski industriji pomanjkuje za povoljni razvoj cenenega kapitala. Cene so še vedno nad svetovno pariteto, a visoke tarife za prevoz še bolj podražujejo že itak drago bla- • go. Kaker v prejšnjih mesecih tako tudi sedaj izpodrivajo nemške produkte na inozemskih tržiščih v glavnem francoska In belgijska kovinska industrija. V Gornji Sleziji produkcija pada. Od 15 fužin jib je v obratu le še 8. Šleski industriji uspešno konkurira češkoslovaška kovinska. V strojni industriji cene padajo ■vsled inozemske konkurence. Kljub temni pa so kupčije slabe. Lipski velesejem ni imel v tem oziru povoljnili uspehov. Specijalno blago »Solingen«, ki je svoječasno izvažalo v velikih mno-žinah na Nemško, ne vzdrži več konku-t leQce, pobija jo v prvi vrsti ameriško hlago. Večje poslovne stike ima nemška ^vinska industrija samo še z Orientom. ! f.^je industrije za izdelovanje lokomo-in vagonov je jako nepovoljno, ker V** iako malo naročil. V električni in-je položaj kolikor toliko zadovo-domačih naročil ima ta industrija tcv°lj, z inozemstvom pa mOre sklepati ^ upčije le vsled tega, da izdatno popu- leznice. V kemijski industriji je položaj neizpremenjen, le izgledi na izdatnejše kupčije so še manjši nego so bili dose-daj. V stavbeni stroki so kupčije slabe vsled slabega vremena. Razen tega vplivajo na zastoj tudi visoke cene stavbenega materijala, ki so 60—70% višje nego v predvojni dobi. Mezde so znatno višje. Dosedaj so imeli zidarji 1.08, pomočniki 0.85, a delavci 0.70 marke na uro, a od 15. aprila se te mezde povišajo na 1.15, 0.90 in 0.72 marke na uro. Na tržišču lesa se kupčije povoljno razvijajo, cene so pa za 40—50% nižje nego so bile v januarju in februarju t. 1. Papirna industrija se povsem normalo razvija, dasi nekatere tovarne niso obratovale v polnem obsegu, odnosno z vso kapaciteto. Denarstvo. Obrestovanje pri (lonarni!) zavodih v Sloveniji. — Od 1. aprila 1925 se obres-tujejo pri denarnih zavodih vloge na tekoči račun a) a vista maksimalno s 7% na leto, b) vloge, vezane najmanj na en mesec ali odpovedljive za isti rok 10%, c) iste vloge vezane ali odpovedljive na dva meseca 11%, vezane ali odpovedljive na tri mesece, pa 12%. Inozemske vloge se obrestujejo po posebnem dogovoru. Vloge na krajšo nego enomesečno odpoved se smatrajo za vloge a vista. — Vloge na knjižice in blagajniška nakazila se obrestujejo: a vista maksimalno s 5—7%, na enomesečno odpoved z 8%, na dvomesečno odpoved 9% in na trimesečno odpoved z 10%. Zlata pariteta nasledstvenih držav. — Jugoslavija t zlat dinar = 11.88 pap. dinarjev (dne 6. aprila t. L); Češkoslovaška: 1 zlata krona = 6.83 pap. kron (dne 6. aprila t. L); Avstrija: 1 zlata krona = 14.400 pap. kron (od 15. aprila 1923 dalje) ; Ogrska: 1 zlata krona = 14.700 papirnatih kron (zlata pariteta za carinska plačila); Italija: 1 zlata lira = 4.75 pap. lir (zlata pariteta za carinska plačila); Rumunija: 1 zlati lej = 40.64 pap. lej (dne 6. aprila t. 1.). Obtok bankovcev. — Po stanju dne 81. marca t. 1. so imele emisijske banke bankovcev v obtoku; v Avslriji za 790 milj. šilingov, v Nemčiji za 2315 milj. drž. mark, na Češkoslovaškem za 7680 milj. kron, na Ogrskt-tn za 4270 miljard kron, v Jugoslaviji za 5594 milj. Din in na Poljskem za 517 milj. zlotov. Obrestovanje na Češkoslovaškem. — Bančni kartel je sklenil obrestovati vloge na tekoči račun enotno s 5 'A % (do se-daj s VA%). Obrestna mera za pasivne tekoče račune se je hkratu zvišala od S%% na Q%%. Dsvki in takse Davčna varščina. Neko podjetje se je pritožilo generalni direkciji neposrednih davkov, da zahtevajo carinarnice, naj plača 4% državno varščino pri izvozu svojih izdelkov ali pa naj dokaže, da je za svoj izvozniški obrat plačalo vse zapadle davke. Generalna direkcija je na to pritožbo odločila, da so industrijska podjetja, ki javno polagajo račune, dolžna pri izvozu svojih izdelkov edino dokazali, da so plačale davek za svojo zadnjo bilanco. Drugih dokazov se od teh podjetij ne sme zahtevati. Italijanski prometni davek. — Italijanske carinarnice pobirajo od dne' 1. aprila t. 1. od vrednosti blaga 1% takso, to je za vfeakih 100 lir vrednosti, ki jo izkazuje faktura, ali ki se naznači na deklaraciji. Davčna obremenitev za enega prebivalca je znašala v letu 1913 na Francoskem 84.5 frankov, v Italiji 53.8 lir in v Zedinjenih državah 6.8 dolarjev. V letu 1924 se je obremenitev zvišala na Francoskem na 676.1 frankov, v Italiji na 341.7 lir in v Združenih državah na 26.8 dolarjev. Na Francoskem se je torej izza predvojne dobe poosmerila, v Italiji po-šestorila in v Združenih državah početverila. Promet Naša telefonska statistika. — Naša kraljevina ima 896 telefonskih postaj in javnih govorilnic s 27.009 aparati. Vse zveze v lokalnem prometu so dolge 27.270 km, v medkrajevnem prometu pa 64.633 km. Na lisoč prebivalcev odpadejo trije aparati, kar priča, da telefonski promet pri nas še ni na višku, kajti v zapadnih državah odpade na tisoč prebivalcev n. pr. v Ameriki 120, v Nemčiji 30 in na Francoskem 10 aparatov. Izvorna izpričevala pri pošiljatvah v Turčijo. — Do konca meseca aprila t. 1. je treba prilagati izvorna izpričevala samo za blago, katero se hoče cariniti po ugodnostnem tarifu, od 1. maja t. 1. pa se bodo zahtevala izvorna izpričevala za pošiljavtve vseh vrst blaga brez ozira na to, kakšnega izvora je poslano blago. Uvedba solske dostave pri pošti Go-ir.ilsko. — Dne 16. marca t. 1. se je uvedla pri pošti Gomilsko selska dostava v kraje Žakelj, Tcnnva, Št. Rupert in Grajska vas. Dostavlja se vsak dan razen nedelj. Železniški tarifi v Rumuniii. — Dne 1. maja 1925 se vse tarife na rumunskih državnih železnicah zvišajo za 50%, torej tako za osebni kakor blagovni promet. boveljske premogokopne družbe kol aprovizacije oprostila poslovnega davka. V drugi resoluciji se zahteva, da se k sestavi novele o gospodarskem svetu pritegnejo zastopniki pridobitnih krogov. Končno čestita zadružni član Rudolf Dergan načelniku Konradu Elsbacherju k najvišjemu odlikovanju, zahvaljujoč se mu imenom celega zbora za njegovo dosedanje požrtvovalno in uspešno delovanje v prid trgovskega stanu in proseč ga, da tudi v bodoče posveča interesom trgovstva isto pozornost. Tem besedam sledi živahno odobravanje. Načelnik se zahvali za častitke s povdarkom, da odlikovanje ne smatra za osebno zadevo, marveč za zadevo slovenskega trgovstva v obče ter obljublja, da bode kakor doslej tudi v naprej rade volje posvečal svoje zmožnosti povzdigi ugleda in okrepljenju materijelnega položaja domačega trgovstva. Z zahvalo za lepo udeležbo in stvarna razpravo zaključi predsednik zborovanje ob 19. uri. tsrssmaaaaaamamaeiesm >buddha< t ~~i BUDDHR-lM m TRADE Razno. Zlatorog terpentinovo milo, najboljši dornail izdelek, ne sme manlksti v nobeni trgovini I Vsaka gospodinja, kakega je prali enkrat s tem milom, ne bo vet kupila drugega milat tega, ceni. Ta industrija upa na boljši azvoj, čim se elektrificirajo nemške že- Iz naših organizacij. Trgovsko društvo t Celju vabi na XVI. redni letni občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 16. aprila t. 1. ob 7. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Pozdrav predsednika. 3. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. Poročilo funkcionarjev, a) tajnika, b) blagajnika in c) . računskih pregledovalcev. 5. Volitve: a) j predsednika, b) 8 odbornikov ter 2 namestnikov, c) 2 računskih pregledovalcev in č) pravnega sveta. 6. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil slep-čen, se vrši v smislu § 11. društvenih ^pravil istotam in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. 0BCNI ZBOR TRGOVSKE ZADRUGE . ZA SODNI OKRAJ LAŠKO. (Konec.) V šolske odbore se delegirajoč za Hrastnik Simonišek, za Laško Osolin, za Trbovlje Šetinc. j Stroški zveznih delegatov. Odposlancem gremija k sejam in zborovanjem zveze se sklene v bodoče plačevati odškodnino v znesku po 150 Din za 4tan in osebo. Raznoterosti. Na predloge različnih zborovalcev se sklene storiti potrebne korake, da se ukine zabrana točenja alkoholnih pijač v času od sobote zvečer do pondeljka opoldne in da se odpravi prestroga kontrola označevanja cen na izloženih predmetih. Ne priznava se upravičenostsklepa Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani od 26. marca glede točenja žganih opojnih pijač. • ^*)0r se izreče za odpravo zakona o prisilni poravnavi ter zphteva primerno zaščito za trgovstvo, da ne bo primorano prositi za prisilno poravnavo. Včlanjenje trgovcev točilcev v gostilničarske zadruge se odobrava. V posebni spomenici se zahteva takojšnje ukinjenje odloka ljubljanskega oddelka ministrstva trgovine in industrije, 9 katerim so se konzumna društva tr- Glasovi k ukinjenju prisilne poravna^ ve izven stečaja. K članku »Prisilna poravnava ukinjena«, ki je izšel pred kratkim v našem listu, priobčujemo ta-le zanimiv dopis iz Novega mesta: Splošno je začudenje, da se je prisilna poravnava ukinila in to proti enoglasnemu mnenju domačih gospodarskih in pravniških krogov in njih poklicanih reprezentacij. Res je, da v Srbiji tega ne bodo tako zelo občutili, ker vživa po izjavi beograjskih listov dolžnik ondi zadostno zaščito vsled počasnosti postopanja in je bila ta uredba na Srbijo razširjena šele pred tremi leti. Na drugi strani pa oni del poslancev, ki izhaja iz Srbije in Bosne, ni mogel imeti nobenega interesa na tein, da se ta institucija ukine tudi v Sloveniji, Hrvatski, Vojvodini in Dalmaciji, kjer je bila v veljavi že okoli deset let in se je že udomačila. Kdor je zasledoval polemiko za in proti prisilni poravnavi v zagrebških in beograjskih listih v zadnjem času, ni mogel ostati v dvomu, da je prisilna poravnava trn v peti inozemskim uvoznikom iz nam sosednih dežel, ki imajo močno organizacijo in ki znajo v varnost svojih interesov ne-le izborna se posluževali svojih konzularnih in diplomatskih zastopstev, temveč smatrajo v tem pogledu vsako sredstvo za dovoljeno. V času, ko so se pravniški kongres v Zagrebu in zveze trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic izrekle za ohranitev prisilne poravnave v reformirani obliki, izhajali so v tržaškem »Piccoluc članki, ki so v interesu italijanske tekstilne industrije zahtevali nje popolno ukinjenje. V nekem zagrebškem listu se je povdarjalo , da so inozemski diplomati v Jugoslaviji za ukinjenje taiste, češ da nasprotuje poslovni morali in oškoduje naš kredit. Vse te sosedne dežele pa niti ne mislijo na to, da bi prisilno poravnavo same odpravile, temveč so vse nastopile pot reforme, ki naj onemogoči nje zlorabo. Ravno pred kratkim se je v Avstriji uvedla določba, da ima minimalna kvota znašati 50%. V Italiji pa je itak vsaka izvršba v bistvu prisilna poravnava, ker se terjatve ne plačujejo po prednosti, temveč v sorazmerju z njih višino. — Splošno mnenje je, da so poleg neinteresiranosti parlamentarne večine bili pri ukinjenju tega instituta na delu inozemski uplivi, katerim so odgovorni krogi podlegli. Stvar gospodarskih krogov je, da izposlujejo, da se ista v zboljšani obliki čimpreje zopet uvede vsaj v onih krajih, kjer je pred letom 1922 obstojala. Načrt zakona o poljedelskih kredttih- — Po načrtu zakona o poljedelskih kreditih naj bi osnovala država zavod ta poljedelske kredite v Beogradu. Zavod, naj bi vodil upravni odbor, (AfltojeS is zastopnikov državnega sveta, glavno kontrole, Narodne banke, poUftfe hranilnice, poljedelskega ministra lp trdi čla- nov glavnega zadružnega saveza. Zavod bi posloval potom oblastnih in krajevnih zadrug. Deleži bi znašali pri krajev- j nih zadrugah 100 Din in pri oblastnih za- ! drugah 1000 Din. Zadružniki bi dobivali kratko^, srednje- ali dolgoročna posojila po ugodni obrestni meri za namene izboljšanja poljedelske produkcije. Sredstva bo črpal zavod iz enkratne državne podpore, ki se izplača v petih zaporednih letnih rokih, iz 75 % vsote, ki jo vsako leto plača državi Narodna banka, iz 50% dobička razredne loterije, iz 75% vsote, katero plača državi vsako leto hipotekama banka, iz 20% vsakoletnega dobička poštne hranilnice. , Radio-aparati v naši kraljevini. Ministrstvo pošte in brzojava je dosedaj dovolilo postaviti 471 radio-aparatov v na-Si kraljevini in sicer za področje direkcije v Beogradu 103, Zagrebu 188, Ljubljana 41, Sarajevo 27, Skoplje 5, Split 12 In Novi Sad 100. I ! Kako kaše letina v Banatu? Suhi vetrovi proti koncu zime so letini precej škodovali in je precejšnji del ozimne bil uničen. Vremenska izprememba v zadnjem času, to je pogostejše in krajše deževje je tla zadosti namočilo, tako da ostala setev boljše uspeva. Sedaj je setev v dobrem stanju in je upanje, da bo žetev dobra. Sedanje vreme je tudi za kt ruzo ugodno. Žitni trg je miren. Pšenice se stavlja malo na trg, prodaja se po 425 do 440 dinarjev meterski cent. Koruza se veliko bolj ponuja na prodaj in sicer po 150 do 160 dinarjev meterski cent. Vinska trta se pri sedanjem vremenu jako ugodno razvija. Ako bo ostalo pri sedanjem vremenu in če ne nastopijo trtne bolezni, bo letina jako ugodna. Zgodnje sadje je vsled mrzlega vremena veliko trpelo in ni upanja, da bi se moglo kaj popraviti. Poštna hranilnica v 1. 1924. Pri poštni hranilnici je bilo koncem 1. 1924. naloženih za 450 milijonov dinarjev vlog. Od teh vlog je poštna hranilnica razposodila raznim denarnim zavodom na tekoči ra-žun ali na lombarni kredit 316 milj. Din. Posojila na tekoči račun so denarni zavodi obrestovali po 3, 6, 8 in 10% letno, lombardne kredite pa po 10 do 12%. Obrestna mera se je ravnala po dobi dogovorjenega odpovednega roka. Dosedaj je poštna hranilnica stopila v stik z enakimi organizacijami v Zedinjenih državah ameriških, pripravlja pa zvezo tudi t Kanado in Cehoslovaško. Z ameriškimi 'organizacijami je naša poštna hranilnica v zvezi od 1. 1924. V tem letu je z njenim posredovanjem došlo v našo kraljevino 235.000 dolarjev z 8091 čeki, v Ameriko pa se je preodkazalo 16.000 dolarjev z 233 čeki. Poštna hranilnica obrestuje sedaj hranilne vloge s 3% in vloge na tekoči račun s 2%. Pojavlja pa se tendenca, da se poštni hranilnici omogoči višje obrestovanje, ki bi bolje vstrezalo razmeram na našem denarnem trgu. Kakor kaže, uprava poštne hranilnice sama ni naklonjena višjemu obrestovanju. Govori se, da je dobila od jako merodajnih stra- ni predlog, da zviša obresno mero na 5 do 6 odstotkov. Državna borza dela v Mariboru. Od 5. do 11. aprila je bilo pri tej borzi 81 prostih mest prijavljenih, 82 oseb je iskalo službe, v 42. slučajih je borza posredovala uspešno in 9 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 11. aprila pa je bilo 1783 prostih mest prijavljenih, 2981 oseb je iskalo službe, v 846. slučajih je borza posredovala uspešno in 146 oseb je odpotovalo. Goriška Matica izda za leto 1926. štiri Matične knjige in sicer bodo sledeče: 1. »Evfemija«, spisal prof. dr. Joža Lov- i renčič. 2. Zgodovinska povest iz tužne I Istre, spisal prof. dr. Ivo Pregelj. 3. Zi- i votopis nesmrtnega velikana in ljubitelja mladine Don Bose a, pripravil prof. I. Meze. 4. Koledar za leto 1926 s pestro vsebino s slikami. Cena vsem štirim knjigam je samo 30 dinarjev, kateri znesek se plača lahko takoj ali pa ob sprejemu knjig poverjeniku za Maribor, g. Viktorju Kovaču. Orožnova ulica številka 7. I., ki sprejema tudi naročila. Avstrijska trgovska politika. — Trgovinski minister Avstrijske republike se je pred kratkim udeležil zborovanja in-dustrijcev na Tirolskem in ob tej priliki o neposrednih ciljih avstrijske trgovske politike sporočil, da namerava Avstrija razen s Švico skleniti trgovske pogodbe še z Jugoslavijo, Ogrsko in Poljsko. Avstrijski zastopniki se v Bernu trudijo, da dosežejo znižanje posameznih postavk nove švicarske carinske tarife. Pogajanja z Jugoslavijo, ki so se prekinila v jeseni lanskega leta, bodo jako težavna, ker ima nova jugoslovanska carinska tarifa značaj visoke carinske zaščite. Enake so razmere na Ogrskem in Poljskem, kjer mora avstrijski uvoz kalku-lirati s carino po 25—30% ad valorem. Reforma poravnalnega postopanja na Ogrskem. — Ogrski justični minister je na podlagi pooblastitvenega zakona z naredbo odredil, da se poravnalno postopanje ne sme uvesti, ako se ni dolžnik zavezal, da plača najkasneje tekom enega leta najmanj 40% kvoto dolžne vsote. — Pri 50% kvoti sme dolžnik prositi za podaljšanje roka. Za več nego pol leta se rok podaljša le dolžnikom, ki plačajo 100% kvoto. Brezposelnost na Dunaju. Tekom meseca marca 1.1. se je število brezposelnih oseb na Dunaju znižalo od 79.973 na 78.089. Začasna nemško - belgijska trgovinska pogodba. Dne 4. aprila t. 1. so Belgija in Nemčija podpisali začasno trgovinsko pogodbo, ki je sestavljena v polnem obsegu po načelu na j višjih ugodnosti. Samo tekom prvih 6 do 12 mesecev je obojestransko dovoljeno neznatno diferenciranje. Stroški za preživljanje na Poljskem so se v mesecu februarju 1.1. napram prejšnjim mesecem znižali v Varšavi za 0.6% in v Krakovem za 0.4%, nasprotno so se pa na Poznanjskem zvišali za 0.8%. — Indeksna številka za veletrgovino (1914 = 100) se je tekom meseca februarja t. 1. zvišala za 1.4% in dosegla 121.1 točk. Ljubljanska borza. dne 14. aprila 1925. Blago: Deske III. vrste, 20 in 25 mm, fco meja, bi. 550; Cerovi krlji, 2 m dolž., od 25 cm prem. napr., fco nakl. p. 10 vag., den. 18, bi. 18, zalj. 18; Smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. napr., 4 m dolž., fco naklad, post., den. 250; Bukovo oglje, la vilano, fco meja, den. 118; — Pšenica Hard Winter 2, par. Ljubljana, bi. 480; Pšenica Rosafč, par. Ljubljana, bi. 450; Otrobi pšen., drobni juta vreče, par. Ljublj., bi. 225; Koruza prompt. par. Ljublj., bi. 217.50; Koruza prompt. mešana, par. Ljublj., bi. 197.50; Krompir rdečkast, fco štaj. post., bL 140; krompir beli, fco štaj. post., bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. post., bi. 110; bučne peške, nerešetane, rinfusa, fco hrv. post., bi. 560; fižol mandolon fco Ljublj. den. 310. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921., den. 61, bi. 63; loterijska 2%% drž. renta za vojno škodo, den 159, bi. 161; Celjska pos., den 210, bi. 212; Ljublj. kredit, kanka, Ljublj., den. 217; Merkantilna banka, Kočevje, den. 110, bi. 110, zaklj. 110; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 830, bi. 835; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, bi. 134; Trbov. prem. družba, Ljublj. den. 400, bi. 415; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 107; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, den. 15; >Stavbna diužba« d. d., ! Ljubljana, den. 265, bi. 280. j Tržna poročila. Žitne cene na novosadski borzi. Na novosadski blagovni borzi so notirale ce-ne žita pred velikonočnimi prazniki (v oklepaju cene 6. aprila): pšenica baška : 2% 360 (455), tufščica baška 165 (195)), j moka št. >6« 505, moka št. >0« 660 (660). i Velike spremembe in kolebanje cen na ameriških tržiščih so začele vplivati slednjič tudi na evropska tržišča, kjer prehaja poslovanje polagoma v normalni tir. ■ Pri nas je bila sicer tendenca ves čas , nespremenjena in čvrsta, ker ameriško notiranje ni vplivalo na naše cene. Glavni razlog je slaba ponudba od strani pro-i ducentov in popolno zatišje v izvozu moke. Domači konsum se polagoma zalaga in mlini kupujejo samo manjše količine po svoji faktični potrebi. Zdi se, da je blago v cenah povsod zelo padlo in da trgovci nimajo niti najnavadnejših zalog, toda navzlic temu ni nikakega iz-gleda, da bi cene poskočile, ker bi ten-I tenco navzgor takoj paralizirale cene ameriške 80 kg težke in povsem čiste 1 pšenice, ki leži v Trstu in se prodaja po | 425 Din franko postaja Gruž. — Za tur-ščico se srednjeevropski konsumenti še ! vedno malo zanimajo. Za relacijo Braila je nekoliko povpraševanja po nizkih ce- nah, toda v skladu z argentinskim noti---ranjem. Pri nas je dovoz pa tržišča1 zelo nazadoval in ponudba je postala slaba.i. Producenti so pozimi predali mnogo surove turščice po relativno dokaj visokih etnah in se ne morejo sprijazniti s se^‘-danjimi cenami. Producenti pa drže ostale zaloge, ker računajo, da bodo cene poskočile. Naši konsumenti v Evropi bodo prisiljeni v doglednem času zopet kupovati. Posledica tega bo, da se cene nekoliko popravijo vsaj v mejah daleč pod to pariteto. — Na domačih tržiščih so notirale cene žita: Pšenica baška 460 Din;.: srbijanska 380, riž 330, ječmen 300,.. oves 290, turščica prompt. 172, turščica maj 178. Na inozemskih tržiščih je noti- -rala: Chicago, pšenica maj 153 dolarjev (350 Din), turščica maj 106 dol. (245-dinarjev), turščica julij 109 dol., (250 dinarjev); Antwerpen, turščica 10.30 hol. goldinarjev (255 Din), Bratislava, tur--ščica maj 125 Kč (230 Din), Dunaj, pšenica 53 šilingov (455 Din), turščica 27 šilingov (232 Din). NajboUSl Hralnl «*•* )• edino !• losip Peteline-* Grltser&er in Adler m rtdbfr*. ki industrijo Ljubljana tat l niMja kratM« o«r»otli« Delavnica m popravil« Hi nfikt r«*.*.« W ___** •n'1" Dobava, prodaja. Dobava 12.000 kg bencina. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 98., zakona o drž. računovodstvu pismeno dražbo za dobavo 12.000 kg bencina. Dražba se bo vršila due 19. maja 1925 ob enajski uri dopoldne v sobi štev. 43 poslopja direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani (Sv. Jakoba trg št 2). Pogoji za to dobavo so na vpogled, oziroma se dobe proti plačilu pristojbine po tar. post. 42., zakona o taksah v sobi 5tev 51 istega poslopja. Ponudnik mora položiti kavcijo v višini 5%, oziroma, če je tuj državljan, 10% ponudene vsote pri pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, in sicer še pred dražbo, a najkasneje na dan dražbe do 10. ure. Dražbe se lahko udeleži le ponudnik, ki je vpogledal ali prevzel drazbene pogoje. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 24. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg stearinskih sveč, do 25. aprila t. 1. glede dobave raznega železa; do 30. aprila t. 1. glede dobave okroglega jekla in železne pločevine ter glede dobave orodja in ključavnic; do 10. maja t. 1. glede dobave ležišč iz bronze. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. ESENCI za rum, konjak, likerje in žganje Ekstrakti in arome za nealkoholne pijače vseh vrst Koncentrirani sadni za aromatiziranje kan- eieri dilov in sladčič PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul.13 !! Zahtevajte cenike !! Josip Peteline, IJubljann rita) ob vodi ■■ irni« I OGLASI I .Trgovskem listu', Q IMAJO USPEH | Edini tihi pisalni stroj * neomejeno tvpežnostjo ‘ E.. C- SMITH SL BKOS, MOD. ® brez najmanjšega ropota, ker »o v»l teCaji na Kr c olji triih icžlSCIh. Zastopstvo: Eudovfk Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul- ©-/!- SpecIJnlnn mchonlčna delavnica la popravo pisalnih, računskih In lehntCnlh strojev. PNa|DOlj»a uch- kolesa po ugodni ceni samo pri ION. VOK IJublJann-lVovomesto .MERKUR* TISKARNA „ «.«. LJUBLJANA UMOM OKEOORČIČEVA ULICA ST. 13 - - Tiska Časopise, ki\]lge, posetnic«, bfoSure, letalce, cenike, pravila Itd. lt