n Največji tloremki dnevnik v Združenih državah Valja ca vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inuieiintTo celo leto $7.00 GLAS NARODA IistrsIovenskihidelavceTTAiiieiikL In*. largest Slovenian Daily la the United States. B Isaoed every day except Sundays Sand legal Holidays. 75,000 Readers. I ; ounaaya fi LJ TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 51. ~STEV 51. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFOH: CHelsea 3—8878 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 3, 1933. — PETEK, 3. MARCA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL ADOLF HITLER JE SKLENIL, DA POSTANE DIKTATOR Senator Walsh je nenadoma umrl NAJ IZPADEJO NEDELJSKE VOLITVE TAKO ALI TAKO, HITLER SE NE BO UM AKNIL S SVOJEGA MESTA Narodni socijalisti so si sicer svesti zmage, toda tu-da poraz jih ne bo prav nič presenetil. — Šestdeset tisoč nacijev pomaga policiji. — Bavarska nastopa proti fas is torn. — Dopisnica moskovskega lista je bila aretirana. — - Maksim Litvi-nov je proti temu protestiral. MORNARICA JUGOSLAVIJE ODPELJANI MILIJONAR SE JE VRNIL BERLIN, Nemčija, 2. marca. — Mogočneži, ki so sedaj na krmilu Nemčije, so sklenili, da bodo o-stali na krmilu, pa naj nedeljske volitve izpadejo tako ali tako. Hitler, Hugenberg, von Papen in Seldte so si sicer svesti zmage, pa tudi če njihove stranke ne zmagajo, ne bodo prav nič presenečeni. Ta njihov sklep je jasno razviden iz govorov, ki so jih imeli danes. V to svrho so tudi pridelili policiji šestdeset tisoč fašističnih rjavosrajčnikov. V slučaju potrebe bodo to število še povečali. Državni kancler Hitler je rekel: — Da zadostimo Bogu in naši vesti, smo se ponovno obrnili na nemški narod s pozivom, naj odloči. Ako nas bo pustil nemški narod v tej usodepolni uri na cedilu, naj nam nebo odpusti, če bomo korakali po začrtani poti v edinem namenu, da rešimo Nemčijo. Nemški poljedelski minister dr. Alfred Hugenberg je pa izjavil: — Mi bomo ostali na svojem mestu, pa naj se zgodi karkoli hoče. Zelo značilna je tudi izjava ministra Seldte-ja, ki je rekel: — Ce bomo dobili pri nedeljskih volitvah enoinpetdeset odstotkov sedežev, bo dobro in prav. Ce jih pa ne dobimo, bo vladana dežela brez parlamenta. Izid volitve je za nas stranskega pomena. Minis.erijalni ravnatelj Walter Funk je rekel angleškim poročevalcem: — Povedati vam hočem brutalno resnico, da z imenovanjem Hitlerja za državnega kanclerja ni nastala samo izprememba v vladi, ampak je bil ves režim temeljito izpremenjen. Sedaj je treba izbirati samo med dvema alternativama: — med nacijonalistično in komunistično Nemčijo. Parlamentarne vlade je konec. NUERNBERG, Nemčija, 2. marca. — Državna vlada na Bavarskem, katero kontrolira bavarska ljudska stranka, je za pet dni suspendirala tri fašistične liste. BERLIN, Nemčija, 2. marca. — Vladni predsednik province Sigmaringen, ki je pod vplivom cen-truma, je bil danes odstavljen, ker ni hotel prepovedati katoliških časopisov. BERLIN, Nemčija, 2. marca. — Izza požara v nemškem državnem zboru je bilo po raznih nemških mestih aretiranih nad petsto oseb, ki zavzemajo odlična mesta v nemški komunistični stranki. Včeraj je bila aretirana dopisnica moskovskega časopisa "Izvestja", Lilly Keitk. Sovjetski zunanji minister Maksim Litvinov, ki je prišel za par dni iz Ženeve v Berlin, je vložil proti aretaciji odločen protest. • LONDON, Anglija, 3. marca.—Londonski Daily Herald poroča, da se pripravlja v Nemčiji pogrom proti Zidom, kakoršnega še ni bilo v zgodovi;.:. List je dobil tozadevno poročilo baje iz "najbolj zanesljivega vira", toda tega vira ni hotel objaviti. V Nemčiji je šeststotisoč Zidov, ki žive v neprestanem strahu. Med njimi jih je več tisoč, ki so o-značeni kot komunisti in socijalisti. Vsi ti so na črni listi, in njih se bodo Hitlerjevi pristaši najprej lotili. ' Herald" pravi, da zamore edinole pritisk svetovnega mnenja preprečiti strašno katastrofo. Z graditvijo mornarice je morala vlada prenehati. Zmanjkalo je potrebne- Zaenkrat še ni znano, če ga denarja. — Ne more »o odvajalci dobili od-dobiti posojila v Angliji. Beograd, Jugoslavija, 2. marcu. Vsled pomanjkanja denarja, k»r vlada ni mogla dohiti posojila v Angliji. je I#i 1 načrt za povečanj** jufro-ilovaiL.sk«' vojn«* mornaric«* popolnoma ustavljen. Jugoslavija ima s«'daj v Angliji v delu eno križarko. ki ho veljata $1 r>.000. ohoroen z 12-palčnimi topovi. Ž-- dalj«' ča*a so v t«'ku pogajanja za zgradbo v«*«" bojnih ladij, toda pogajanja «1«> sedaj niso imela uspeha. kajti angleške ivrdke zahtevajo plačilo v gotovini. ne pa v ob rokih. Angleška- ladjedelnica Yarrow in francoska tvrdka L«*s Piian-tirrs de la Loire v Xantesu imata dogovor, da si v zgradbi ladij razdelita naročilo Jugoslavije; slične dogovore imajo tn«li druge angl«*-šk«* in Iran«.*«»-»ko ladjedelnice. Oko gori imenovani ladjedelnici imata svoje podružnice v Jugoslaviji, tvrdka Chrmtiers v Splitu. Yarrow pa v Kraljeviči. Obe t v reiki sta se trudili že več let. da «lo-bita naročilo za bojne ladje, katere je skJcnil graditi generalni štab. toda zaradi slabih finančnih razmer ni prišlo do nikakega sporazuma. ČERMAKU SEVRAČA ____ZDRAVJE Čik&ški župan se primeroma dobro počuti. — Pljučnico so zdravniki uspešno premagali. Miami, Fla., li. marca. — Vsled vi«l nega izboljšanja v z«Ira vat vojnem stanju župana (Vrinaka iz Clik'agn imajo zdravniki tipanje, I da bo v kratkem ozdra vi. } Komplikacije, ki so nastale vsled strela milj. V tej pokrajini so izpla«"ana. 31 let stari lioettcher j najfooljšo kitajske čete. ki bodo skušale zadržavati Japonce. Y svojem naglem prodiranju s«-> Japonci tudi ovirani, ker ne mo- IZ ZGODOVINE PR0HIBICIJE 2e prvi naselniki so hoteli odpraviti pijačo. — Skušali so pregovoriti ljudi, da ne bi preveč pili. .;«* bil izpuščen iz avtomobila in je tak«>j telefonično poklical svi»-jeyra očeta. Claude K. lioettcher. S«'I je na dom svojega očeta, kamor jo tudi takoj prišel policijski komisar, da izpraša lioett-cherja. Washington, D. C., 2. marca. — Prohibieijsko gibanje, ki je s1«m1-njič imelo za posledico prepoved izdelovanja, prodajanja in vživa-nja vseh opojnih pijač, je imelo rejo dobiti za .seboj dovolj muni-j l^tek že v prvih letih na- cije in živeža. j seljevanja v Ameriki Japonski jmveljniki so nazna-i Toda to gibanje se Vi pričelo z DRŽAVE PROTI PROHIBICIJI Springfield, 111., 2. marca. — Državna proliobicijska postava je setlaj mrtva točka. Senat je pred kratkim glasoval za odpravo te postave in takoj zatem jo tudi lo-gislatura glasovala za odpravo. Obe predlogi bosta predloženi go-vernerju Henry ju Horner v podpis. (ioverner s«* je ž«' pr«'j izra- kitajsko zil. da bo tozadevno pretll«>g«> po«l-pLsal. Takoj zatem je šla legislafura na delo za sklicanje državne k«»n-vencije. ki bo razpravljala «> pr«»-klicn zvezne prohibieijo. Konvencija se bo vršila do 1». julija v Springfield u. Indianapolis, Ind.,* 2. mana.— Governor Paul V. McNutt j«- podpisal predlog«!. ki odpravlja pr«>-hrl.icijsko postavo drž- Indiana. Podpisal je tu«li predlogo, ki dovoljuje izdelovanje in prodajo nili .svojim vojakom. «la je pot v Ceigtefu odprta. «la so kitajske obrambne čete razbito in zavzeta' vsa mesta, ki branijo pot «lo glavnega mesta. V veliki nevarnosti se nahaja japonska posadka v mestu Cifeng. ki so ;ra včeraj zasedli, kajti z bližnjih hribov so Kitajci navalili na mesto in vnel se je vroč boj. čegar izid Se ni znan. Kitajski glavni stan noče pri- načrtom. da bi bile opojne pijii-«w-e prepovedane, tcmvtv so skušali ljudi pregovoriti, fla so .->e o«l-r«»kli pijači, no pa da bi sprejeli kako postavo, ki bi prepovedovala opojne pijače. Takoj pri prihodu prvih naseljencev se jo pričelo gibanje. o«l- I z vol jen i predsednik Franklin D. Roosevelt je senatorja izbral za generalnega pravdnika v svojem kabinetu. Več let je zavzemal odlično mesto kot senator. Star jo bil 73 let. Pred enim tedn«>m so je z aer«i-planom odpeljal v Havauo na Kubi. kjer se je poročil z vdovo bogatega trgovca v Havani. Mrs. Xi«*ves Perez Chaumont de Truf-fin. Civilni in cerkveni poročni «>-hredi so bili opravljeni na nev«--stinem domu v predmestju Havana Marianao. Kmalu po poroki sta se z aero-planom odpeljal- v Miami. Fla. Senator Walsh in Mrs. de Triif-fin .sta se poznala okoli tri leta. ko sta se seznanila v N*e\v Yorku. Njen mož je umrl v juliju 19215. Železniški uradniki pravijo, da je senatorja Walsha zadela ks;p malo prej, ko je vlak dospel v "Wilson. V vlaku je bil slučajno nek zdravnik in p«iklieali so drugega zdravnika, ko je pripeljal vlak v "Wilson. Njegovo soprogo, ki je skoraj vaditi ljudi vživanja opojnih pi- omedlela, so prepeljali v Kicks J a Prva večja kampanj; državah okoli leta IS.",.. ki je znati kitajskega poraza v okolici, imela, namen prepovedati vse «>-Lingkyuana in tudi zanikujejo, j pijače, se je pričela v Zdr. «la bi bili Japoncn zavzeli «lrug«> ibrambno črto. kakor zatrjujejo Japonci. Prizna vajo pa. da so .se Japonci polastili Talpin-fanga in Lingtunga. hotel v Rocky Mount. Vzr«»k smrti senatorja "Walslui ni bil še naznanjen, toda železniški uradniki zatrjujejo, da ga je zadela kap na srce. Mrs. "Walsh je vstala zjutraj «> Med leti I84ti in 1 j«* trinajst poI sejmih in naya svojega držav sprejelo prohibieijsko po-j moža ležati na t]eh nezavestnega, stave. S Časom pa s«, bile te p«-1 Mi*. Walsh je poklicala železni- piva. ako bi kongres ublažil Vol-steadovo postav«*. POSEBNO ZASEDANJE KONGRESA Washington, D. C., 2. marca. — V Kapitolu je bilo danes objavljeno, da bo novi predsednik sklical novi kongres koncem meseca marca k posebnemu zasedanju. Sprva j«* bilo rečeno, da bo posebno za.sedauje sklicano meseca aprila, toda položaj, v katerega so zašle banke, zahteva takojšnjo akcijo. Dairei, Mandžurija, marca. Vse želznic«* državo Mančukuo so bile izročene upravi južne tnan-džtirske železnice, ki je japonska last. Načrt za prevzvtje mančukuo železnico je izdelal ravnatelj man- i .000.000. Železniška uprava bo tudi. upravljala železnice v sever-' iii Mandžuriji tlo Ifarbina. * Železnica v južni Alandžuriji je za Ja-ponce velike važnosti. k«*r j? ž njo odprla japonska trjrovina /. Mandžurijo. PREDSEDNIK HOOVER — ČASTNI DOKTOR stave razglašen«* za protiustavne, ali pa so bile odpravljene. Leta 1 Sti!> je bila ustanovljena prohibicijska stranka in agitacija j j«* bila obširna in zelo živahna. | Lota 1KK<) je država Kansas vpisala v svojo ustavo prohibieijsko postavo. Drusre države so samo poskušale; so spn'jele postavo in j«> zopet odpravile in tako so leta liMJ.j imelo prohibieijsko postavo samo tri države: Kansas, Maine in North Dakota. V tem času je postala antisa-lonska liga, ki je bila ustanovljena leta 18!>3 v Obcrlin. < zelo močna. A nt Lsa Ionski ligi so se pridružile še druge organizacije, katerim se je posrečilo pridobiti za svojo idejo do leta lf>13 devet držav. šk»* uradnike. Vlak je bil takoj ustavljen v Wilson in je bil poklican dr. M. A. Pitt man. toda senator Walsh je bil že mrtev Njegovo truplo bodo prepeljali v Washington. Walsh je bil nepretrgoma senator od leta 1913. Od leta 1924 je 'bil vodno predsednik dem«>-kratičnih konvencij. Senator Walsh jo bil sin revne irske družine. * Kot deček je prevzel v mestu službo prižigalca pouličnih svetilk. Medtem pa se jo vedno učil. Poaneje je bil učitelj vLsike š«»le v Sturgeon Bay, Mich. Medtem pa se je vedno se uyil in je leta 1884 dovršil Wisconsin vseučilišče. Xekaj let je bil odvetnik, dokler ni stopil v politiko, v kateri Leoben, Avstrija, 2. marca. FRANCOSKI POSLANIK BO ODPOTOVAL Washington, D. C., 2. marca. — Francoski poslanik Paul tUaudel bo zapustil svoje mesto ter bo odpotoval 5. aprila proti Parizu. — X jogo v naslednik bo Andre de la Boulaye. Tukajšnja rudniška akademija je imenovala ameriškega predsednika Hoovera za častnega doktorja.!," , • •• • • mm ^ ; la prohibieijo lh. januarja U»l!». Postava jo stopila v veljavo o Leta 191:1 jo senator ftheppard j je dosegel velike uspehe. Leta stavil predlogo za prohibieijo za j 1^12 je bil prvič izvoljen v senat, vso Združene države. Svetovna kjer je ostal do svoje smrti, vojna je temu gibanju pripomogla. Leta 1919 sta glasovali za prohibieijo dve tretini držav. Za«l-nja je-bila Nebraska, ki j«» potrdi- ŠPECIJALIST OBTOŽEN VE PRISEGE. KRI Chicago, m., 2. marca. — Danes je bil obtožen znan špec i ja list za živčno bolezni, tir. Orlando P. Seott zaradi krive prisege. V zadevi dveh veteranov, ki sta zahtevala od vlade odškodnino, jo baje navedel napačne podatke. Prisegel je, da sta jetična, toda ponovna preiskava je nimata te bolezni. polnoči l(i. januarja 1920. Proti tej postavi je stalno kazala svoje nasprotstvo javnost. Vlada je vsako leto določila za izvedbo prohibieijo težke milijone, toda• prohibieija ni bila nikdar uveljavljena. Demokratska stranka je v svoji predsedniški kampanji obljubila, da bo odpravila prohibieijo in sedaj je tudi upanje, da bo ta po-dognala, da j stava izbrisana iz ustave Združe-' nih držav. DALADIER SE BO POSVETOVAL Z LONDONSKIMI DRŽAVNIKI Pariz, Fnadja, 1 marca. — Francoski ministrski predsednik Daladier bo vkratkem odpotoval v London,* kjer se bo posvetoval * angleškimi miniatri glede vojnih dolgov. Naročit« m Mjltijl "Odi ODA" NSW YORK, PRIDAT, MARCH 3, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. 8. A. Glas Naroda" j Owned and PnblMtod by ■LOTOfIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. TtenedK, Treat. Place of of nbovo officers: New Yorfc City. N. Y. -G L A 9 NARODA (Voice «1 the People) Every Day Except Sundays and Holidays |a celo loto velja aa Ameriko In Kftfiido $6.00 S® POl O 9 • o o m • o • ^JLOO ffl fctrt Iftl Za New York za celo leto......97.00 Za pol leta ....................$3.50 Za lnoaemstvo za eelo leto......$7 00 Za pol leta......................$3.50 Subscription Yearly $41.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lr.vzemftl nedelj ln praznikov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priotWuJejo. L»eoar naj se blagovoli $aSUimti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se mm tudi prejftnjo bivališče naznani, da Lit reje najdemo naslovnika. "CLAN NARODA", 21« W. 18(b Street. New York. N- Y Telephone: CBelsea 3—3878 JAPONSKA IN LIGA NARODOV Iz Slovenije. Dve loti h<> kmalu, otlkur so žareli Japonci svoje vojaške upcracijc v Mandžuriji. J.i^a narodov je že otl za-cctka obsojala njihovo počet je. .1 a poroka kot članica Lige narodov se je ni»rala jxmovno zagovarjati. Njen zago-vor m za< l < »st < > vaI. Liga jo je sodila in obsodila, češ, da je prekršila Kel-ioggov mirovni pakt in pogodbo sklenjeno med devetimi državami. Japonska se pa ni niti malo brigala za to obsodbo. Njeni dt legurfje so ogorčeni vstali in odšli. Njihov voditelj Matxuoka je se zaklical: — Nikdar vtW* so ne vrnemo! Japonska bo hodila na Daljnem iztoku po svoji lastni in jasno začrtani poti. Z orožjem bo zavzela kitajsko provineo Jehol ter jo priključila državi Mančukuo, pa naj s<* Liga narode »v na glavi postavi. Japonci še niso podrli za seboj vsi h mostov. V Ženevi je še vedno ostala japonska delegacija, ki se ho udeleževala sej razorožitvene konference in "delala za svetovni mir". Tudi v l>odoče bo igrala komedij«*, katero zna tako mojstei*sko igrati. Navzlic te-mu «o pa dogodki zadnjega časa nekaj pokazali, česar ni mogoče utajiti: Liga narodov se je popol-noma izjalovila kot zaščitni«*a miru in k<>i varuhinja napadenih narodov. -Masinerija ver«aillske mirovne pogodbe noče funkei-jonirati. Vse, kar je bih* zgrajeno v \'ersaillesu, je bilo zgrajen«* na pesek. Navidez tako ponosna zgradba se -morit prej ali slej porušiti. Y Južni Ameriki divja vojna m -d Bolivijo in Paragvajem. Na Daljnem iztoku se vrše obupni boji med Kitajci in Japonci. Liga nurodov protestira, lodii njeni protesti so bob v steno. Malo prezgodaj bi bilo trditi, da ponienja mandžurski upor konec Lige narodov, toda dogodki na Daljnem iztoku bodo izredno velike važnosti za njeno usodo. Ko je japonska delegacija demonstrativno odšla iz dvorane, je izjavil toč as ni Ligin predsednik, Belgijec Hy-man. : — To zadevo je treba n redit i potom mednarodnega vassBodišča! To je lahko reči, dosti težje je pa namc.ro izvesti. Ve ne bo mogoče Japonske zlepa pregovoriti, da bo izpremenila svojo politiko ter odpoklieala svoje, vojaštvo iz Mandžurije in iz Jehola, tudi zgivla ne l)o šlo. Japonska je premočna in preveč mogočna, da bi se zbala kakih pre-tenj. Liga narodov pravi, da ne krstila Japonska z imenom Mančukuo. Za to pre*njo se brigajo Japonci toliko ko za lanski fcueg. Svoj cilj dosegajo, oziroma so ga že dosegli, vse drugo jim pa ni mar. Krvav zaključek godovanja. Na Klancu pri Vačah ko godo-vali in .se je družba v noči razhajala precej vinjena. Okrog 3. zjutraj so počili trije .streli in sta dva zadela 20-letnega posestJiiko-vega .sina Franceta Župančiča iz Slivne. Mladenič ima precej nevarno rano na plavi in so pa morali prepelpati 80 Bin fOO--------------$ 630 Din B00_____________t 7.80 Oln 1000 .......................... $15.35 Din 0000 ............... $75.— Lir 100 Lir 100 Ur 300 Lir 400 Ur 500 Lir 1000 t 6.70 $11.30 $16.40 $21.75 ____________ 020.75 052.50 Za !■****<*• anMko« kot cfloraj navadmo. b»N>laa «. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AK8EM) Miš WMBT 19th BTEBET VMM TOBK, If. T. Priporoča ceneno domače zdravilo "V Kvropi smo vedno smatrali An* cl.or Pain-Kxpcllrr za najboljše domače zdravila. Nič ui boljšefa zoper boleč Kri*t, okorele tklepr, olirotuc-le mišice ali revmatične bnlriiue. Celo zobobolu, glavobolu, bripi in krčem se Hitro od pomore s tem cenenim zdravilom." F. P. Bloorufield, N. J. PAIN-EXPELLER pela pa je tndi zaradi poapnenja žil in je vse to pospešilo njrao .smrt. Neznan mrtvec. A' jroztlu pole«; vasi Kališe pri Rogatcu naiili t4' dni truplo lie-znanejra moskejra. Bil je to najbr-že prtieijak. ki je šel ponoči od hiš in zabre let. Ia.se je imel o-st r i žene. Obleeeu je bil v črno raztrgano suknjo. temnorjave blaee in n«««il tudi moder predpasnik. PLEMENA INSULINDE SE BUDL Naši v Ameriki. Družini Mr. & Mrs. Najrode v TJowsebooui. X. Y.. je nevarno zbolela heerka Elsie. Xaliaja .se v bolniški oskrbi v Cooperstoivnit. X. Y\ Zaleti je. da .s«^ kmalu vrne ♦zdrava in vesela k y**oiim .stari-•šem. — Ameriška Domovina" piše dne 28. februarja : Vsled pritiska od najveejili elevelandskih bank. je bila tudi naša .slovenska banka. The Xortli American Ti-ust Co. prisiljena, čeprav jako nerada, začasno ustaviti izplačevanje hranilnih vlojr in čekovnega prometa. In vsi vlagatelji X<«*th American Trust t 'o.. k. februarja, katerih izplačilo jr> omejeno. Drugi račun se bo pa vodil «za vloge, ki so bile narejene od pondeljka na-prej. Karkoli ste naložili od pondeljka in boste naložili v bodoče, lahko dtfbile vsak čas izplačano. Koliko časa bo trajalo to poslovanje. se zaenkrat še ne more vedeti. Mnogo je odvisno od državne pusta voda je, kakšne posta ce •bo naredila tozadevno v korist bančnih vložnikov. — 27. februarja je preminuli \ Cleveland n za pljučnico Ana Bi-ček, rojena Radie. Zapušča žalu-joeepra soproga- .Johna in r»sem sinov. — Jose-pli Plevnik, predsednik slovenske hranilnice. The International Savings and Loan Company v Clevelandu. se že par ted-not nahaja v bolniški postelji. I*red dnevi se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo, zdaj pa se je zopet poslabšalo, vsled česar so začasno vsi obiski zal*ranjeni. — Zagonetni umor Geo. Carla, ki je bil IG. julija 1032 ustreljen v ozadju svoje grocerijske prodajalne. 2511 So. Crawford Ave. v Chicago, je zdaj razjasnjen. Policija je aretirala, štiri moške, ki so baje priznali dejanje. Ti so: John Miloši«', Joseph Fess, Ed- it Mali Oglasi imajo velik uspeh Zdaj. ko je konee z uporom nizozemske ladje 'Sedem provincij" in ko je konec ugibanj, zakaj se je to zgodilo, premislimo malo življenje nizozemskih kolonij na Jnsulindi. Morebiti se nam bodo razjasnili vsaj daljni pogledi v ne ravno rožnato bodočnost nizozemske oblasti v teb prebogatih tropičnih predelih. Insirlindo (Vzhodna nizozemska Indija) poseduje tri rase. ki žive tam v najtesnejših odnosih : Bela. imena in črna rasa. Trije narodi, ki jih še za enkrat drži na vajetih nizozemski človek. Prvotno je bila pravzaprav tu domovina Malajcev •/. vsemi plemenskimi vejami in verstvi, pozneje pa je pritisnila sem s severozapada rmena rasa in končno bela iz Ev rope. Xizomeei so ostali v svetovni borbi (Angleži. Portugalci. Francozi ii? Španci) zmagovalci. fCe smo točnej.ši: Angleži so p»o-.st o volj no prepustili Nizozemcem to ozemlje, kar je pravi čudež za angl. gospodarski značaj>. Istočasno so prodirale zmerom v večjih skupinah ruiene družine na Malajsko otočje. /;i katere pa s.-ni prvotno nihče zanimal. Saj Nizozemcem je bilo prvotno le za delavce velikih tropičnih nasadov. Nizozemci so se že v prvih časih prihoda brez najmanjšega odpora zakonsko vezsili z Malajkami. Otrokom teh zakonov so bila odprta vsa vrata v bodočnost kakor čistokrvnim belcem: v urade, v vojsko, v mornarico, na železnico, pošto. da. eelo v okraje in okrožja. V poslanski zbornici v Bata-viji sedi danes poleg 2i» Nizozemcev tudi *10 Malajcev in fi Kitajcev. Velik del čistokrvnih Malajcev trpi vsekakor pod težko gospodarsko krizo, vendar ni toliko bede in gladu, da ne bi mogle občine prehraniti vseh svojcev, če hi se vrnili. Mnogo Malajcev so namreč Nizozemci razposlali iz Jave (prerodovitni otok, ki spada s svojimi 370 prebivalci na 1 kv. km med najbolj gosto naseljen« kraje sveta) na okoliške otoke, tako na primer 1 milijon na Sumatro, a 200.000 so jih presadili na Borneo in Celebes . .. Če hi se vsi to vrnili na Javo. bo za Borneo in Sumatro neprijetnejše kakor za (četudi prenaseljeno) .la-'Vo..(V ne bo namreč slabih žetev, bo Java prehranila (če že prehrani 3S milijonov ljudi, ima pa le 131.000 k v. km) brev. težav 3!» milijonov duš. Malajci pa bodo kor-porativno nastopili za svoje pravice . .. Vendar niso Malajci tisti, ki vznemirjajo Nizozemee. te so začeli politični agenti šele zadnja leta vzbujata. Javanski Malajci. ki pripadajo po večini niohame-danski veri. nekaj tudi indijski, nekaj pa rimitivni. za enkrat še niso dorasli miselnemu svetu ev- vard Veselka in Ivan Grilec. svak umorjenega. Ponovno je zapletena tudi vdova Vera (irilce, ki pa taji, da je bila zraven. Kot poročajo listi, je Milošič izpovedal, da je on aranžiral umor. Fess pa je aktualni morilec. Slo je za delitev zavarovolnine v vsoti $15.000, katero je oskrbel Carlo v svak 1. fi rilce. Milošič — star je 50 let — je pa imel namen, da se poroči z vdovo. Fess pravi, da je dobil $800 za umor. xop*ikih delavcev. Nemirneži so predvsem v rmenih plemenih: Kitajcih. Japoncih in liulokitajciii. Teh prišeljeieev je danes že več milijonov. Bmeni čfovek ima danes vse zasebno bankarstvo v rokah, torej tudi kredit malega m najmanjšega človeka, dalje ima denarno zamenjavo i v Vzhodni Indiji je to briljanten zaslužek!), dalje uvoz na jraznovrstnejših drobnarij iz Vzhodne Azije, ki jih pravzaprav nihče ne rabi. a kupuje vsakdo, ihneni človek ima končno v rokah tndi tisk: Kitajcem in Japoneeni pripadajo vsi malajski časopisi. Kaj se to pravi. vemo: Moč nad vsemi čitajoči-mi je železna. Časopis ustvarja «»-. Vedeti. da j, zračje-zadovoljstva ali nezadovoljstva. določa rene. obresti, o nizozemskem postopanju poroča pod-takljivo itd. Matajee je pod popolnim vplivom žolte rase. Poleg žoltih pod jet nežev pa živi danes v Instilindi okrog četrt milijona mešaneev. ki so sicer družabno s strani Nizozemcev priznani. a sami bridko čutijo in doživljajo. da niso niti beli niti «"-;•- PREZGODNJE VESELJE Prijatelj mi piše in pravi — Xekam pust si postal v zadnjem času. Zgaga. Kaj je vendar s Teboj.* Pa ja nisi zaljubljen.' l.e lega se.merkaj. če ne. Te bomo izključili iz naše bratovščine. <>tresi s«* vendar čemernih mi^li. bodi veder in vesel, kajti krasni <«v>i >e nam bližajo. Časi. kakor-šni so bili pred trinajstimi in petnajstimi leti! Saj >e jih menda š.' spominjaš. Ce kaj čitaš, moraš prohibieiji odklen-kalo. Suhači so šli po g«»be. M<»-gočun Roosevelt«>vo ime jih j-* poslalo ponje. Uooscveltovo ime in volja naroda. Kmalu bomo zopet hodili n pelcauii na korner. In za de^et centov Ti ga bo nalil bartender zvrhan pajnt. za dobro mero ti bo pa še tretal par drin-kov. Dolga bara in št an ga pred baiv>. za baro pa ogledalo preko _ . .....vse stene, da se i»o.š lahko gledal. ni... Zakonske zveze s Kitajka- j j mi tii^o bile redke, so zadnje čase povsem prenehale. Sicer si kani Xizozemska pridobiti vsa ]*lemena in rase z zakonskim mešanjem, to- Na k da tega ne bo nikoli dosegla. Naj namreč pomisli, da mešanee razume jezike in dtiševnost obeli pol-bratov. črnih in belili, navajen j" na klimo, ljubi svojo kih mestih, kjer iti mogel nastopati kot enakopraven •ilan človeštva. Za nizozemsko-črn ske mešanee ne preostaja drugega. kot misel na itisulindo. svojo pravo domovino, v kateri morajo postati pravi gospodarji, gospodarji v lastni hiši! Da se ti ljudje še danes dado voditi od belcev, je kriva le še tenka plast belih višjih uradnikov po raznih okrožjih in okrajih. Prav tako tudi plaši belih častnikov vseh stopenj. Toda v«sleti moramo, da zadnje čase že prevladujejo častniki z malajsko krvjo . . . Take so razmere v lnsiilindi. Koliko časa ho še Xizozemska polnila svoje kašče iz prerodovitnih njiv teh tropskih otokov, je za enkrat še neznano. Vsekakor pa s«* Evropi tu majajo tla. Začenja se strašen klic: Popolnoma vse Malajske otoke Malajcem! Cpor na ladji "Sedem provincij" je že nekak poskus kasnejših krvavih obračunavanj . . . RADOVEDNEŽI lickal v božjem strahu icoucu bare pa lun«?: klobasi-| ce. arniki. sir. salame, prašičji } parki ji. kruh in .sol. čebula, /člena. poper in paprika. V»ega boš lahko do mile volje naložil, če boš pri bari za kozarce piva ni-kel špendal. Žganje ho zopet po deset centov drink, f kanadsko dva za k voder .1. galona californij-ke-ga vina pa po petinsedemdeset centov. Vsi ljudje -bodo zaposleni. Zaslužili sicer ne bodo dosti. T<»da čemu, ker bo vse strahovito poceni. Na vse dolgove bo moratorij. To .se pravi, dati dolga ne bo t mita vračali in tudi obresti ne plačevati. Vsak ho moral delali. Tistega, ki ne bo hotel, bo policija preganjala. Saj se >.e spomniš, kako je bilo mfil vojno. Kvar-tirji bodo poceni. Dva meseca ti ga ho dal landlord znstonj. Vse ii bo prepaintal in prefiksal. in če boš hotel seliti, te bo na kolenih pro.si! : — Ostani! Hude čase smo pretolkli. Zgaga, toda sedaj je vsega konee. Konec trpljenja, pomanjkanja. skrbi in težav. Jaz sem že ptešo in malin na kose sesekal in bom porabil les za kurjavo, ker ' nisem mogel prodati ne preše, ne malna. Kdo ho kupoval to nepotrebno reč v sedanjih časih.1 Kotel. za katerega sem pred dvanajstimi 1»-1 i plačal triindvajset dolarjev. sem stolkel in podrtijo prodal starinarjn za devetinštirideset .centov. Ista usoda bo zadela tudi sode in v.so pripravo, ki nt i sicer dobro služila v letih -utše in . pomanjkanja, pa bo kmalu brc/, j potrebe. Najhuje smo prestali. ' Z^aga. zatorej pojdi in stori tndi Ti tako. Prelep pozdrav! Izmed mnogih pisem, ki seut jili Ako se zgodi na ulici najneznat-nejsa nezgoda, .se takoj nagriiei ... __, , . j ... i drlbil v zadnjem easu. ie to etlmo. množica od vseh strani na dotie-l . J , . __________ _ __r__- »_____z * ki izraza velik optimizem, kar je no mesto, pa z deljenimi čuvsbvi spremlja dogodek. Zatorej se ne smemo emliti. da je priklicala katastrofa. kakršna se je zgodila v Xeunkirchenu, deset tisoče radovednežev na kraj razdejanja. Mesto Neunkirchen je prejelo v enem samem dnevu nad 60,000 ljudi. Kakor hitro se je raznesla vest o katastrofi, so drle.otl blizu in daleč cele procesije tja kakor mravlje. ko se selijo .. . fl za potovanje. Kdor je namenjejf potovati v stari kraj ali dohiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolje-* njaf potne liste, trizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in Tear je glavno, »a najmanjše stroške. Nedržavljan% naj ns odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni ia udobno potovali. METROPOLITAN T B A V E L B TJ EE A U (FRANK SAKSER) 21$ W. lath St., New York, N. ¥. vsekakor kreditno in razveseljivo dejstvo. Strokovnjaki in učenjaki še niso dognali, kaj je narobe z deželo. toda jaz bi dejal, da je pomanjkanje dobre volje poglaviten vzrok. Takih ljudi kot je pisec gornjega pisma, takih ljudi nam manjka. Zal. tla so tako redko posejani. Na milijone bi jih moralo biti. pa dvomim, če jih je par sto. Xe bom tajil: pismo me je navdalo z velikim upanjem, ln želim. da bi še koga drugega, da nas bo več v kompaniji. Zdi se mi pa. da je šel pisce nekoliko predaleč, da je njegova vera preveč trdna in da :bo razočaranje porazno vplivalo nanj. Daj Hog. da bi se ne vresničile moje temne slutnje. Tn "baš zato. ker sem s črnimi slutnjami ves prežet, ne bom razbil preše in malua. nad kotlom se ne bom znesel, sode bom pa lepo pomil in zamašil, ko bodo prazni. Za vsak slučaj in za vsako .silo si bom pa tudi zapomnil naslov ro-j/ka Predoviča. ki pošilja vsako jesen i »borno grozdje iz CaJifor-nije. Za sedanji politični položaj je namreč še veti no nadvse primerna hrvatska popevka, ki žalostno toži: Daleki so put i. tamna je noč. ., 'f?* < < -v '■*■<> ifet. ,> %-f ' L . - m . \ 'GLAS V A E O D A" THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. JC. KRATKA DNEVNA ZGODBA iu i F.HF.xnritc umetna noga ŠTORKLJA VIEV JI JAMI t-oski umetniki so bili mm fronti. iimy.Miiei so |K»t «>\ a I i na \*se konce in kraje, aki.«temij«' -o bile uprte. »1» pJetla nogavice, krpala hlače, zaslužene »rože je Mala črnooka Marpot je lep mo-tlel. Kadar ne po/.ira in ne spi, jo j<* m ;ej najti v zakotni kavarni KiiJrni«|r kjep %«» /.hil aja iHOet- j .Margot niUi. Tu je uicsee dni pred pri- t voja&<> eetkoni >1 »jne >r»- ala » |M'S1U\nini j U jvi spravljala in vsako soboto po NiM'inandet'tu ('orvaij.m. kiparjem-jKiljaia Torvaiju kako malenkost — kithiHtotii. Tu Ma si iiežiui šepeta-1 jest vine, cijrarote, čokolado, preve- la. Ča-ih .-ta se prav ......troejc pr"-jzano z viinj« vim trakom. Pisma mu pirala in - \ temnem kotu poljubi*. I pisarila, seveda v ** Kotondi*' .-e vala |»rve dni laohilixarije je m-.- jt. posvetovala s prijatelji, kako j al tW»ai na vojn«.. Marmot j ' pla- J naj napiše, da lepše. Vpraševala me je: — K a ku misliš — l:ala jedva j<* '-oik'! uapmlrala > I * j k«IIO I'.-eee. /.e >«• ji /nova !il mi /< . Potem je «|elalu. Krati- Ali # imate * Koledar za 1.1933 Za 50 centov dobite 160 strani zanimivega ctiva — povesti, clan-ki iz zemljepis-ja, zgodovine in naravoslovja. — poleg te-ga spisov dveh na si h pisateljev trohe i n rupnika; pesmi bukovinsk ega in opis našega "severnega romarja" planinska. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! linija lc/ita živalca. poljubljam tvoje lovil« -leJierni njegov |wigletl. v*a-ko redko Itesedo. š»* celo kavaruar \ "Hotuuli". stari krčnuir. nag njen k >k"ptiei/niu. je lil v«-^ «»•;,- .t »en : Za vraga, ljubiti pa /na — t-, d »ki •».-!•: •le.-eui petnajstega leta ni Oor-' n i umnih nič več pwd. Margot je -;ikala. plakata, tekala po vsakoja-kih uradih. uat.» pa umolknila. Ta kh-jiWuljiea. ki p.-t minut ni mogla pr^«h»tj n« enem mestu, ne da bi poljubila starega lakaja nI i pa prevrnila zaradi nov<*ga prijatel jiči-n«-_ra klobuka kozarec. je zdaj po ce. le m-e ^'del.. v k'«tu in molčala. Tako j » nenil.-i žitna. Špomladi pa. i«-nekega jutra .Margot pritekla v ka-varuo. jokala 1 m-sett ice n : jeli kak denar, recite, da pošiljate noge za reklamo.... "Prečitala sem »»glas v časnikih. Te noge so kakor prave. spoznui-ti jih ne moči. Samo nikomur ne povej, če ne ho Izvedel. Zdaj l*o i-mel no«»o.... duševno družico si l>«» pa že ,siim našel.... Ni 81 6DK0C SO PEČI S PEČNI-CAMI? l*redlio«liiica moderne peči na pernice je bila zidan« }»eč. ki j" sicer i](egreti plin. Poraba kuriva je bila tako velik;', da >o gozdovi na Pruskem za ča>a Friderika Velikega si|n«» trpeli in še hi morala dežela uvažati h*> inozemstva. Tedaj j« kralj razpisal nagrado za i^uiii fit či. ki bi p«em krasnih levov. Nekega dne so jih pazniki opravili baš v prostor. kj"r jih krmijo. k«» je padla mednje št'»rklja. ki s« je bila očitno malo poškodovala perut. Pazniki so ol>-stali kakor ukopani in srledali. kaj bo. Po v.~ej človečki pameti j«' bihi pričakovati. «la m* bodo lačne kv-*-ri vrgle kakor »strela na uItkto pti-eo in j«» v hipu j »o.-pravile «» s«* ji pa • začeh' hližjiti s počasno začude-iio»tj«> in radov sliKtstio.Tudi štorklja ji' nekaj časa ra«loveduf> ghil.i-la leve. j m »tem [ia se ji je immda posvetilo v možganih. e je končno zagnala men: i.i«- tebi nič pr«»ti naj-Mižnj^-mu levu. Ta j>' p«» prvi «»- JJ^ J[ J Spisal EMILE GABOEIA^^|| | frrr-rW VELEMESTA }j ! T" jf I»il;t misel, ki j«» j<* priklcpnl.i na ! iikkv oon jišr-f in ji dajal;; nu»-. da jt* kiju-— \ i |>a. — jr zarolmel s hi ipaviin jrla- Imvala >«»I/.am in |»rošiijaiu «S«* i 'roi- ; som. — juizahljatc. j«» j«* na k«»!«'iiili prosil, naj p«>-moja.. vam pokličtMM v s)»oiiiiii. Jiilri; z njim. oh (Ltisctili I min tu. Na svidenje! j Ta novi«-a je pa v Noiluitn z..jM-t zihanii- Otlhitel je v trenutku, ko je liila ura dve; la vso divjo ji-zo. PiVnledel je in oči so e premagal, tla l»t zilravnik ne /aslu-\;ij uodi v njegovi duši. — je za mrmral. — sil« ti!. — Hvala, doktor« — Pazi, tla te ne bo kdo videl, ko im»š vo-i hvala za veselo novico. — Ah. kako sem sir. dil konja v stajo. — mu je dejal. — Potem! čen. .. Toda dovolite, da odhitim k vojvodi-pit priti i k meni. poircbcu n:: 1 i svet. nji. Toda liaineslo da hi «mu,.1 k sv«»ji ženi. je XVIII. •»uph*»ti spravil reji h-po iihm! ir»- •r«* in j«-» popihal /. tnogočitinii .»ko-: . ^^SB' \ e-.j tt /enitil noseenosl i i;a |e L-; i^n... v. tiiim i.i v iianiki rJridkosi. }ezn. sfroza in o«jnrčciiir. v-e to , . . - , T. . .... , ki iz jame. za njun p.i \ pauiKi j j ^ ^ .» j iz ra Vliofez |a. < lin n«»I| ii «• rem razmišljal. oialih sed-m levov.... štorklja je j Je hilo krivo tla je napadla vojvodinjo dej ^ Ilitel Norbert v knjižnieo m >e zaklenil v njo. lila spravila o>tala k"t /jnatrovalka sr«-«li ziipu-1< 'ha Illpdoee hlltla vroeiea. Poklieali so dva ŠC.-U - jam«'. Pazniki >«« j«» takoj! zdrsi vi tika. ki nista tajila, da j»- vojvodiuji- /a no življenje v resni iievaruosii. Preti pisala sta ztlravila ter priporočala, naj na bolnieo dobro pazijo. Priporočilo j « bilo pa odvee. kajti Norbert je sedel pri bolniški j»ostelji svoje žene s trdnim sklepom. ailo;.tirali k >t "*pti«-o sreč« omenjeni i eirkus. vendar pa .»<• ji dali i/, pr.*-vidnnMi »Irugo stanovanje. UMRETI JE NEUMNOST m »olj je hij pi-epriean. da n;t je žena varala. Prvi hip je dvomil, zdaj je 1 * i I pa ž«» trdo«* preprie.in. «la otrok ni njegov. In Ta pankert naj bi rasel v njegovi hiši. j nosil njegovo ime in pozneje p«dedoval o-| lirolilloi premoženje l-otlhine i hampdtM-e i Ah. nikoli! — je vzkliknil. — Nikoli!— pr«'«l leti za p i TEHNIKA IN ČAS i ei pa nas? a- j krik je spreletol Norbert a fl«» kosii inetiio. Tmli I ...... .. . . . .. . je in se smejala, uiti j dejal: mogla izpre^ovorit i, 'vmio ■/. /ni(N-k;iiio <)opi«nie<> je liala kakor z za stavo. ■ Porvai je pisal, da j" hil v Ar-ge.nih ranjen in ujet. Odrezali so mu levo nogo Odleglo mu h1 in zdaj 1 ■ . . , . * živiti pod«»bo Aleksandra Velikega ali Xaj>oleona kakor sta živela, se kretida in jrovorila. iz tiste >ene**, ki ji» je njiju lelo vrglo na kakšno v iskalo!" I«» prosi, na i s*- ne razburja. t\*z| . ' . . . . . i loveska tehnika je mogočna s- tri t«*(1ne. oh prvi izmentavi inva-f, , , . - ,, -,. , , la m dobra polovica menih odkrili lov. s.- \ rv. doino.-. !.---. j' . , j ... . i t ■ t je le sre.is.tvo za obvladanje ra? — /iv je!.... Kako ^m vesela!' ______. ..... t____ Moj uh«»gi, veliki slon!.... Vrne Bernard Shaw j sal. da je utvouLsel. «v človek takoj hkiclo in neprestano je krieala; vsak kmalu umre. ta uetonLsel io tako. tia živi nopiiimm«. > >rn i ,,. ..... .. . . . .. Eden u.i jpnmenrbnejših franeo- j zdmvniki pravijo tako i„ so ustv*J ^ 1,1 Nwherl -a j- .kih raziskovalcev, kemik Mar^-lin ! rili «elo vrsto sistemov, jrn katerih ! P»»tC»tfllll Zil seboj k okllll- ! naj bi človek u čaka I .Mctuzalemov j — No torej i — na jt1 Vprašal. "Tlovek s«« Ito neko«* posmdln o.|»tarwt. V resnit-i se je ]»ovprečn:.j _ ^ | da se ne irane ml nje* dokler ne ozdravi ali pa: lo'U«' lasinoročno /.adavim! Pred vojvo-j je smrt ne reši trpljenja. Vojviwlinji se iel dinjo je skril v-e sv« je ogorčenje in bil je nen j z njo zelo obziren. Sirer je pa moral pazil:. j tla bi na ne izdala. Zagonetna < "roi>eiioi.sova j usoda je bila dvi^nihi mno^o pralni in pisne. Spet ln»m / njim!.... In me I sm«*li .ni in solznimi mi je ib'jala : — C "e bi mu tudi ob«* nogi od-rezjili. bi ga imela še zm«'r^)m rada'..... I*ri«"—la s«' je pripravljati na ■.|irejem, »teti«- j«» ž«* yiopra\ila svoj stari klobuček, študirala vv nu»-goče barvne kombinacije. — Kaj misliš, mu Imi ta trak t'orvai se ie vrnil še vse bolj molčeč in mračen. Njegove nei >o bile kak«vr ugasle. Vei*er je presedel v "Rotondi" pri ea.si piva. nič ni slišal prijateljskih jviždravov in nav-ditšenegH .Marg«>tiuega *i"4ebetaiija. Nasletlnji -VCilula : — Xe mara me več. Da, da. dobro vein! D'jal je. da mora imeti nogo in Ac.... še.... duševno družici.... Trnc-tna tK»ga je t.cIo tira ga, d us** «ti a pa.... prenetimna sem. la bi v«*«!«-! i. kaj je to "duševna drn- Zaman smo j<» tolažili. Zaman ji j«' Lucy svetovala, naj predela klobuček, /a ima i ji je Gabrijela prigovarjala. naj si s komurkoli omisli majhen rontauček. Margot je ka-k«»r j«-s"iii zr.ova umolknila v težki boli. Tako so minevali dnevi. Xekeg i večera pa je ozračje "Ro-ton«le" pretresid nepričakovan d«>-g«Mlek. Margot. tu«ta nentesljiva Margot. je ve.s večer pila sampa-1 njec in se poljubljala s starim, bo-gwtim Američanom, svinjskim trgovcem iz Ohieaga. ki je bil prišel " pogb'dat Evropo med vojno ' in se spotoma ustavil v '' Rot on-di". Potem pa se je odpeljala njim v avtomobilu. Lucy se je ipr«*-zirljivo nasmehnila: **Xo. zdaj jr-•pet potolažena." Margote tri dni ni bilo v "Ro-tonda". Prišla je zjutraj — mirna je bila. malce zamišljena, z višnjevimi kolobarji okrog oči. — Odvedla me je t stran, mi pokazala pismo in me vprafala. — Je dobro napisano? Evo, kaj je atalo v pismu; "Družbi za izdelovanje umetnih nop "Selekt". Prilagam tristo frankov in vas rprosi'm, da poaljete eno umetno nogo na naslov Mr. Corvaija.... Prilagam mero. Prosim vea Itadi, ne pišite mu, da atc pre- dalj. xa zmanjšanje prostora. Xaj-si inia zemel jski ekvator 40.000 km. vendar g:i more človeško letalo oblet« i daiie> v pičlih Hi dneli; telefon in t 'legrafijo. radio in televizija krčijo zveze me«l najoddalj--nejšimi kraji sveta e«'l«i n,-i minut * in sekunde. Tudi čas je v nek-^m r.ziru že prennigan. kaiti gramofonska plošča in kinematografija nam oživljata dogajanja, ki s«> se vršila pred let i in deset 1M j i. \ mdar pa to premagovanje čaet let jih tudi l>i>t.«-no po-j daljni la. A l>o š«' h«>lj. če bom« ; In teli poslušati novejra pr«iroka d il-ze^a življenja, ki j«* '-ičel zadnja «:a>e met'ipaii v lleriinu in ki V izjavil n.ir.ivnosi. «la je sinil n*'- omn »si. \'a javnem pre«lavanju j«- ta mož. ki se imenuj1 Paul Adolf Raml'ie progla-il imjprvo umetn i znojila, namakana p«»lja. izr«*šei a -no m'»k o in K«»iwrve za poino,"-nik«* nirti. slasti konserve. «► katerih lr«li. ku nagnjenj * do raka. Kar .se liče t« h nasvetov za »lolgo živi'enje. pa so v glavnem naslednji: Kuhaj s par>. cvri v olivnem olju in orehovi margarini; poleti bo«ii vegetarijanec, pozimi m*sojetlee: pij pridno mate. ker uničuje mesne strupe v črevesju. k.i'T je sploh središč«* vsega /la v telesu : v.^ak grižljaj prežveči najmanj ."»tl-ki-a-t. i«a ti l so lr«-ba manj jest i in boš lmlj sit — pa zdrav. Tisti, ki uživajo siir >vo hrano. >o kandidati influence. Krvi primanjkuje kakšnih rudninskih soli. ki bi jih morali redno je vse urejeno. Liospo< | voj-votla. — Ka mlina.' — - Je odpotovala, gospod vojvoda. Sat:i sem jo posadil na voz in ji dal dvajset tisoe frankov. Steni denarjem odpotuje v Ameriko. da se jHiroei s tem ali onim hratraneeni. Norbert si je oddahnil. Hpomin na to deklino i^a je mueil. — Kaj pa z ono drugo? — je vprašal rn- K) j it je bil oiblnl na pošli» .lean«>\ >el. nista pomirili niti p«di«-ije. niii javnega mnenja. T«kI;i vsegfji s.- človek naveliča. Ljudje <«» pozabili tudi lia <'roi>en«»i:sa in Xorlwrt je laliko mislil, »la g,a nikoli ne b«» zadela pravična kazen za zločin. Živel je v svoji pala«'-i sam. mra«-en. vedno zamišljen, vedno poti vplivoin fiksne ideje. \i m«'g.el ••dvrniti misli «.«l otroka, ki se j»» pri]>ravljal [»rili na svet. \e)iiv^l;mn je ini-siil nanj. Xebroj misli mu je rojilo po glavi, toda vedno j,, vračal k tisti, ki mu je bila prva šinila v glavo: Podtaknili vojvodinji otroka, ki bi na bilo treba nekje dovedno. . ln«'t"i SStiiri služabnik je žalostno zmajal z glavo. 1 — Ta mi dela )>reglaviee. — je oilgovt»ri!.! sledn i«'--— Vidim jasno njeno nevarnost, ki ni baš * * majhna. . , , . k , , ,., { naj mu preskrbi otroka, hi zgodilo se je prvič. da st» je Jean uprl. To se mu je zdelo je o lloeil za ta ki rak in .svojemu zvestnemu služabniku Jeanu je naročil. — Dejal sem ti. Jean, da je moj sklep m preklieen. — Saj sem vas tudi ubogal, gospotl vojvoda, in storil sem vse. kar je bilo v mojiii moeeh. — Kaj pravite! — Da. da. Xašel sem mladega trgovskega potnika in mu natvezil. da ga pošiljam v Kgipt nakupit bombaževim*. Od]>otuje še danes. . Pri tej priliki otlda na pošto oni dve pismi markiza tU* Croisenoisa. «iio v Mar- zauživati š«' hočemo dolg«. Živeti.^ seillu. tll Ugo pa V Kairi. Jeze in »Irngih duševnih razburjenj se moramo čuvati, ker krajšajo življenje. . Takšna s«. KaiultK-ova mikrobio-tičua pravila. Kavna j si- po njih in postaneš Metuzalemov telau*'«-. Satuo: kakšen smisel je v tem i><>-«tati Metuzalem na račun v>eh malih nerednosti iu netiravilnosti. ki delajo življenje šele zanimivo? / KI NAMERAVATE PRIREDITI r i VESELICE, ZABAVE U čita "GLAS NARODA n CENE ZA OGLASE SO ZMRNE Norbert od tega trenutka eela dva dni ni imel zase niti minute easa Zdravnika sta mu bila dala iskrieo upanja, toda zelo slabo. In v tem strašnem e.isu vojvotla ni u)»al za-t i suit i »wVsa.a ee je st<»pila k postelji komor-niea. se je ves stresel. Vojvodinji se je še vedno bledlo. neprestano je videla v duhu ]>red seboj strahoten ]>rizor: < 'roisenoisa. ]>a-dajoeega z meeem v prsih. Četrtega dne jp vroriea koiieno jionehala. bolniea se je zaveanio če se mu posreči pripravili vojvodinjo do tega. tla se naseli v gradu L.. . blizu Moii-toire. pripadajočem rodbini de Oiampdne;*. Takoj drugi dan se j«- odpeljal s svojo ženo v L. .. I boga vojvodinja! Bila jt* samo še senci same sebe. Kdor bi j.» hil videf1 tak«» bledo in prepadeiiM. lu ne spoznal v nji lepe. bistroumne in vedno vesele Marie de Pnvmadour. NADA 1.1K VAX. I F. SLE0I Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" 1 "O L A 8 NARODA' HEW YORK, FRIDAY, MARCH 3, 1933 ' 1 —i i ■. ■ i.- THE LARGEST SLOVEN DAILY in U. S. A. JUDITINA PRISEGA ZA "GLAS NARODA'' PRIREDIL L H. 12 i Nadaljevanje.) (Dalje prihodnjič.) — Nf. ne vendar-le Imela je krasne zjate lase. seveda moderno pristrižene. oblečena je bila v belo obleko in v roki je ue*la velik šopek šinaruic. In pela j,, čarobno lepo pečeni. samo tako pol tih«., i oda komaj sem ubranil njem-ga čara. Bila je /elo. zelo mlada in njene oči so nie pogledale tako za-lopljeno. kot bi hotele vprašati: — Ud kod prideš ti čudno človeško bitje.' Kaj hočeš tukaj v mojem gozdu" — Ves sem bil zbegan in nisem mogel storiti ničesar drugega kot nepremično v njo gle dati. Toda ta car *e bil kmalu razrešen: iz goščave Mnpi ženska o koli trideset let iu pravi moji gozni kraljici: — Vsepovsod sem iskala vijolice in sem našla samo eno in zdaj *eni zelo trudna. — .Vato pa ženska zagleda mene iu za č vrč i: — Strašno! in s toni prepodi gozdno kraljico, obe izgineta v guščavi in ves .-ar je mi-uul. '.Mlada dama pa je govorila angleško. Ali morejo gozdne kraljice imeti angleške spremljevalke? — \e. - odgovori smeje oče. — bila je Amerikauka in njeno llue je -Mildred Field. Se ta* - zakliče Lutz začuden, nato pa smeje pogleda očeta .11 v pni š. I : — Mogoče mi inoeš tudi povedati, kdo je bila ona gozdna kraljica? Počakaj, bom sam prišel na to. Ali ni na gradu Krlau na obisku Mis* Field.' I)a! in tako moja gozdna kraljica ne bo ni-Ivdo drugi kot mlada grofica Krlau. — Tako je. I.utz. I.Utz se oddahne — V.a Itoga. kako je to !epo dekle, oče! Uče mu zapreti s prstom — Vendar ne boš uganjal kakih neumnosti * — Ako misliš. da bom svoje srce izgubil na to čarobno bitje, potem ti moram povedati, da to ne bi bila nikaka neumnost. Pa vendar: prvič, ker je grofica, in drugič, ker je revna kot cerkvena miš. i i bo je me n.« more prestrašiti, oče. to mi JalLko verjaam-š. Ti pa boš ostal pameten in bos držal svoje srce na vajetih. I.utz globok*) in težko vzdih ne. To bi bi! moral že prej povedali. Zdaj je /a to že prepozno. Ne bodi neumen, Lutz. — J.ula, <»re. začaran .sem. popolnoma začaran, to mi moreš verjet, Ako j,- bila »o mlada grofica, potem je sladka, mlada grofic« in / menoj bo tako. kol z onim mladim vitezom — .*»aj veš__ une prideš nikdar več i/ tega gozda". Ud sedaj naprej bom vedno ;.^Kal gozdno kraljico, kadarkoli bom jahal skozi gozd. v n.;»*g.f\ iii bese,!ab je bil.. nekaj resnega in oče ga skrbno po-yle<].-i I >■< con I to rail i «1 ta. pravi žalostnim ^la_vr.rii : V arujte se pred takim .-arom, mladi prijatelj, t., vam .sve- lujem. da nikdar več ne iščete gozdne kraljice. Lulz Wenn r začudeno pogleda barona. Ali je bil tudi sam i? kdaj V čl, robu ill vezeh' Ali je to pri takem čudaku sploh mogoče? In zdelo se mu je. kot bi v dnu njegovih očeh ležala težko bol. I'«Mla Lutz ni hotel, da bi zavladalo preveč resno ozrač« zato reče: Mah) *%>' bom pnstil začarati; to je .s-.j malo poezije v vsakdanjem življenju. Iu zopet je dal duška svoji luladeuiški razposajenosti, tako da se oče pomiti. Malo se je bal pri misli, da bi mu siu pripeljal v hišo revno komt.so. toda slednjič si je mlslij. tla je Lutz govoril samo v >a!i. Ako pa hi mogel svoj«nnu sinu -videti v srce. tedaj bi opazil, da je tam ze te^no biJa vtisnjena podoba mlade lepe komtese. Felice Krlau .ie v resnici napravila globok utU na Lutz Werner.,*. Iu ko bi le še slutil, da si je Felice belila glavo, kdo bi mo-gol bin ta tuji mladenič na konju, ki jo je srečal v gozdu. tedaj bi mc bolj mislil na njo. Vsekakor pa je imel trdno voljo, da zopet kmalu vidi mlado gozdno kraljico. Sedaj je saj vedel, kdo je in kje jo more iskati. Takoj po večerji se je komercialni svetnik odpeljal proti Permu Nič več /e ni mislil na ta, da bi mogla mlada komtesa postati nevarna za njegovega sina. * ml hišo. v kateri se vrši greli. I policija s komisarjem. Policisti za j sedejo stopnice iu izlnsle. komisar, odide z nekoliko p ogumnimi straž . . j niki pred vrata, »za katerimi ? • prakticira zakonolom. )>otrka ener-; ^ietiff nanje in^ zahteva. naj v • imenu zakona odprejo. 4 V ?.<• tri-^ kratnmiu pozivu nihče ne odzove.« 'stopi v akcijo ključavničar, ki vra-j I ta v nekoliko minutah odpre. I Nesrečnež ali nesrečniea. k, so j:; I u:eli na ta način, prideta nato pred j j tribunal, ki ju oh>odi vedno enako1 iui Iti frankov globe - pogojno.1 Po nov.mu zakonu ne bo več mog J zasačiti nobene dame. /41 silo po- -grnjene s plahto, ali gosptnla v »podnjih hlačah, kajti zakonec, ki bi hotel zasačiti nezvestega druga in flagranti, ho moral dan in kraj zakfrtioloinskcga dejanja napovedati ž-' tedne prej s posebno n logo 11a preiskovalnega sodnika in še potem bo ugotovitev dejanja odvisna od j dobre volje slednjega. Praktično bo-za k molom odslej torej neugotov-Ijiv. Iu tako bodo morali francoski avtorji zakonoloiiiskih koirtedij poiskati končno kakšen nov motiv za svoja dela. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ( ¥11 AS K S A K SE If) 216 west 18th street new YORK, n. Y. pišite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin. in pojasnila za' potovanje Strašna smrt v snežnem metežu. Strašna nesreča ,;e doletela družino čevljarja Ivana Vat en t a 1/. lvlLsa v Dalmaciji, lilizu vasi lian so zmrznili v strašnem snežnem metežu šofer, čevljarjeva soproga in 14-letni sin. oče in še «"ii potnik .sta se pa komaj rešil ,. Preteki** dni zvečer je krenil Valenta z lastnim avtotiiksijem preko Si-. nja jiroti Kanja Luki. kamor se je h«»tel z družino preseliti. Za Si-1 njem .se je vreme naenkrat slabšalo, za vasjo Han .so pa »»b- I tičali v snežne 111 metežu. Hoteli ' so oditi peš do bližnje vasi. čevljar je šel prvi. za njim pa žena in sin. Sin in mati sta se kmalu vrnila v avto. kjer je bil osial tu-, di šofer. 1'evljar iu njegov znanec sta srečno prispela da va.si. ( toda nihče si ni upal pohiteti v silnem snežnem metežu daleč na cesto in tako sta ostala mati in *$n s šoferjem čez noč prepuščena .•i rasni usodi. V.si trije so zmrznili iu sneg jih je žamete! tako. da s"o jih zjutraj komaj našli. Mali in sin sta bila v smrtnem boju objeta. Denar so hoteli ponarejati. V Hrodu so zasačili ponareja I-sko družbo, ki je hotela ponare-' diti zA 1.500.000 Din tisočakov.; Vse je bilo že pripravljeno, nekaj , bankovcev je bilo že ponarejenih, j v prometu pa še niso bili. . Otrok v kropu. j A' Varaždinu so pri Alojziji I»er klali iti greli vodo. tiospodinja je postavila veli klonee kropa na tla in nesreča je hotela, da je prihi-tel o- d*> l.jul.ljan.- ... * '.I II .vi- .1.. ... t "I N.-iv V.^rkit d. Trsla . mCTrn-KAKTE I»o llavrf il,".i.r.ii. .1.. ljubljeni., ai; Z-IKI. U. $171 r..., .t.. Trsla ili'.. :.«• Udobna in hitra vožnja po mzki ceni. Z:i vsa na daljna |M>ja*niUi <» |»arnlk*.!. l^ifnili li^lih. |frtiiitti it.l. i»:.šit.- Ja- k J LEO ZAKRAJŠEK general travel service 1359 Second Ave. New York. N.Y. ?fivn-eK J&ne ČUDEN VZROK LETALSKIH NESREČ Xad angleškim krajem Davy-hallinom se je primerilo v zadnjih letih več letalskih nesreč in ljudje so začeli iskati vzrokov z najbolj fantastičnimi domnevami, lie.sniea ji» pa vendarle prekosila domišljijo, (lasi je razmeroma preprost ;<. Pred kratkim je dvignihi v zrak letalo, da temeljito preišče vzroke nesreč. Približno nad ožjim mestom teh nesreč je pilot hipoma opazil, da drvi proti njemu /. veliko brzino druiro letalo. je hotel aparat naglo obrniti, da bi preprečil trčenje, ko j«» spozna!, da je to letalo samo zrcalna slika njegovega letala na megleni plaši i. kakršna se v tem kraju često stvori. V primerih nesreč so se dali krmarji gotovo premamiti od te zrcalne slike in so prehitro o-I h rail i letalo, da se izognejo trčenju ali pa so izgubili v hipni zme-1 denosti oblast nad aeroplanom. da je strmoglavil na tla. SHIPPING i J7 NEWS r 1 - ~ 1 CVETJE V LEDU 4. marca: I'ari^ \ Havre Sutitiuia v Trsi V .-n,.l.iiti v l:..tit.^n« 8. marca : l.'-viultu. n v i'h^rlH>ui( I lami v IluniiMiif 9 marca: 1 'i. ti v Kremen 10. marca: Mlytti|.».- v Cliprb»ui| 11. marca: «*u..in|> ..tri v 11.1 v r« \ . .iu 14. marca: lirfci.t-it v Hi.Mi.in 15. marca: 1" 11«-. Iilantl v llanil.urK 17. marca: .\i|>iir v lluvrr '.ti s.iv.oa v Urni« 22. m a— • • Ku v IV^m^n Manhattan v llavre X.-w V..1 k v Hamburg 24. marca: I'ari« v llavre M:ij.'slii' v Cherbourg 25. marca: August us v Onoa 29. marca: Albert liallin v llamliurg Mlada letalka Kilv l*t-inhom. ki je srečno jirepotovala poleti, firogo Nemčija—Avstralija, je postala priljubljena junakinja spori tu* mladin«'. 'IV dni j«* prejela «k| berlinske earitiarniee «.li-( vestiln o iuozeuLskem paketu. A ; 5 ko je priyla v .skladL^če, se je prepričala. da ni mogoče govoriti • 7 apnij-paketu. Zagledala ji* namreč veli-• Kur. pa kanski (i(M) kir težak lesen zaboj. 8 aprila: 30. marca: Itretueii v rir«*riifn 31. marca: olyiiij.if v Ct;erbourc t. aprila: Ii«-.* v Oenoa Chainpl.i in v llavre VoU-i.tl.iuj v lioulouiie aprila: v\»iuil.Liiia v «"hertn.urii iiutiilmrg V i laml»uig v Cremen C'Milf
  • oznanje človeka, prilogodljivost. čut'za. vrednost časa. uporabnost za vse stvari in brezbrižnost -za -vse ovire". 1 > dobrih lastnostih takšnega moža pa je sestavil naslednji pregled v odstotkih: razsodnost in zdrava pamet 25 odstotkov, domišljija 15 od&totkov. energija, telesna in duševna. 12 odstotkov, odločnost 12 odstotkov, pogum in pripravljenost za vsak poskus 11 odstotkov. ambicijoznost 10 odstotkov, samozaupanje 10 odstotkov. Sreči, ki ima pri uspehu tudi nekaj besede, je pustil menda ostalih 5 odstotkov. — Kaj pa je notri.' — j»* vprašal 1 a. —- Led. navaden govoril uradnik. — vidijo cvetlice. Zaboj so odprli. Letalka je res. zagledala v žagovini ležečo veliko ledeno kepo. Skozi led je vi- , tlela kito cvetja in modri pismeni ovitek. Led so raztopili in dobili pismo. Izviralo je od nemške, dijaške zadruge v Avstraliji, v i fs i dne yu. Visokošolei .so zbrali so- 21. apnia: pek poljskega cvetja, izmed kate-l ^"'H'- y Cherbnuai« .,.,!, Maurelanln v Ctierbuurs rega ie bila sleherna cvetka ttlr-f IS. aprila: Majt-stU- v Clierbuurg l*aris v Havre 19. aprila: M.. nlia Ha 11 v N.-vv k v 1 la vre Haiiibtirs izmeti avstralskih 22. aprila: t?lium|iiuln v llavre je letalka ustav-: i:..tna v uwi<>ii Šopek ga na na enem letališč, kjer" si l.jala med pot 50. šopek so sprn- „ . . . . 25- aprila: vili v led. da bi bil kos dolgemu j i^viuihiin v rhertunin potovanju. . . Xeka berlinska tvrd-ka je takoj zoet uklenila cvetje in pismo v leden oklep i.ste velikosti. Zdaj lahko gledajo Ilerlin-ko je takoj zopet oklenila cvetje ki je dospelo v ledu i/. Sidneva na Xemsko. Murni 11 v Iii cm en 26. apri'a: 1 :er.-ii»r:irl.i v Cherbourg All *er1 i;..1)111 v I lami.u: K Vct-iiilum \ I*