URADNE OBJAVE OBCiN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 19. februarja 1982	Št. 4
	
VSEB!NA
Občina Hirska Bistrica
—	ODREDBA o spremembi in dopolnitvi odredbe o programiranih preventivnih cep!jenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982
Občina !zo!a
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE statuta občine Izola
—	ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih de!egirajo delegacije in konference delegacij v zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti skupščine občine Izola
—	ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Izola
Občina Koper
—	ODREDBA o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali na območju občine Koper v letu 1982
Občina Piran
—	SKLEP o manjšem odmiku od zazidalnega načrta prenove Židovskega trga
—	RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana občine Piran za obdobje 1981—1985 za leto 1982
—	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dela zazidalnega načrta Lucija 11-dodatno
Občina Postojna
—	ODLOK o načinu plemenitve živali in ukrepih v živinoreji na območju občine Postojna
—	ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko — higienske službe v občini Postojna
—	ODREDBA o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982
Občina Sežana
—	ODREDBA o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982
Občinska izobraževaina skupnost Postojna
—	SKLEP o združevanju sredstev za izgradbo centra za usmerjeno izobraževanje v Postojni
Ustavno sodišče SR Siovenije
—	ODLOČBA o razveljavitvi sklepa sveta krajevne skupnosti Šmarje o obračunu krajevnega prispevka občanov, graditeljev stanovanjskih hiš oz. kupcev stanovanjskih hiš in stavbnih parcel ter določbe odloka skupščine občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper.
OBČtNA !L!RSKA B!STR)CA
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) ter 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica je izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na svoji seji dne 28. januarja 1982 sprejel naslednjo
ODREDBO
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O PROGRAMIRANIH PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1982
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V odredbi o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradne objave št. 9/81) se v 1. odstavku 1. člena letnica 1981 nadomesti z letnico 1982.
2.	člen
Spremeni se 2. odstevek 6. člena tako, da se glasi: »Cepljenje opravi do 30. 4. 82 Notranjsko Kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica.«
3.	člen
Spremeni se 7. člen tako, da se glasi:
»Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do L maja 1982.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje, določeno s tem členom, opravi Notranjsko Kraški veterinarski zavod.«
4.	člen
V	8. členu se na koncu prvega odstavka dodajo besede: »do 31. 12. 1982.«
5.	člen
V	9. členu se spremeni drugi odstavek tako, da se glasi:
»Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioz-
nemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami NKVZ Ilirska Bistrica. V obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo cepljenje obratne veterinarske ambulante.
6.	člen
Spremeni se 2. odstavek 10. člena tako, da se glasi:
»Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Notranjsko Kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica.
7.	člen
Spremeni se 11. člen tako, da se glasi:
»Veterinarski zavod mora v letu 1982 nadaljevati VI. splošno tuber-
URADNE OBJAVE
19. februarja 1982 — §t. 4
kulinizacijo govedi. Do konca !eta 1982 mora biti intradermalno tu-berkuliniziranih najmanj 60^ vseh govedi v občini.
8.	člen
Spremeni se 12. č!en tako, da se glasi:
»Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat !etno:
—	krave v h!evih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preskusom:
—	osnovne goveje črede OZD s serološkim pregledom krvi:
—	bike v osemenjevalnih središčih s serološko preiskavo krvi in la-boratorijsko preiskavo semena in sicer v prestedkih šestih mesecev med obema pregledoma;
—	ovce v gospodarstvih z več kot KM) živali s serološko preiskavo
opravi veterinarski zavod.
Mlečno prstanasto preiskavo opravi veterinarski zavod. Laboratorijske preiskave krvi in semena opravi V107D za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani «
9.	člen
Spremeni se zadnji odstavek ! 1. člena tako, da se glasi:
»Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1982. preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1982.«
K), člen
V prvem in drugem odstavku 14. člena se letnici 198! nadomestita z letnicama 1982.
da je omogočen, uresničevan družben, nadzorstvo nad njihovim
^anizaei,. sestava -n nač.n
^SeTSLornos, ter enakopravnost čian.v teh organ.v pri
Sevanju njihovih pravic, d.ižn.s.i ,n odgovornost,, dotočen,h z
ustavo, zakonom in s tem statutom.	...
Vsak č!an k.iektivnegaorgana je t^ehn.odgovorenzasv.j.de!.,n v sktadu s svojimi pravicami in d.tžn.stm, za de!. ,n od!oč„ve tega or-
^Vsak č!an k.iektivnega organa, ki je dotočen, da sodeluje pri d.!u drugih organov in tetes. je dotžan ravnati p. načet,h detegatskega si-sterna v skladu s pooblastili, smermcanu tn staltsct tega organa.«
^^vek nostane osmt odstavek, četrt! devet! tn
tako se nadaljuje.
2.	člen
Besedilo 3. člena se spremeni tako. da se prvi, drugi, tretji in četrti
odstavki glasijo:
»Občina je pravna oseba.
Občino predstavlja predsednik skupščine.
Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta, če ni glede posameznih vprašanj zastopanje z zakonom ali s tem statutom drugače določeno.
Predsedhik izvršnega sveta lahko prenese s posebnim pooblastilom pravico zastopanja občine za posamezne primere tudi na druge člane izvršnega sveta «
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek, četrti pa postane šesti odstavek.
11. člen
Spremeni se 15. člen tako, da se glasi:
"Na kužno malokrvnost je treba do 31. 5. 1982 preiskati vse kopi" tarje na območju občine Ilirska Bistrica, razen kopitarjev, ki so bili preiskani v letu 1981
Vzorce krvi odvzame Notranjsko kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica na zbirnih mestih, serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipi-tinskim testom (Coggins-test) opravi pooblaščen laboratorij «
12. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah
Številka: 322-2/82-4/5
Ilirska Bistrica, 28. januarja 1982
Predsednik izvršnega sveta JANEZ KIRN dipl. ing.. L r.
OBČtNA !ZOLA
Na podlagi 203., 210. in ^11. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78) je skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Izola dne 11. januarja 1982 in skupščina občine Izola ng seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. februarja 1982 sprejela naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE IZOLA
1.	člen
Besedilo statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78) se dopolni tako, da se za drugim odstavkom 1. poglavja »Temeljna načela« dodajo novi tretji, četrti, peti. šesti in sedmi odstavki, ki se glasijo:
»Organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih v občini.
Svoje pravice in dolžnosti izvršujejo organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij
3.	člen
Za 7. člen se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»Občina je združena skupno z občino Koper, Piran, Sežana in obalno skupnostjo Koper v Obalno-kraški medobčinski svet občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja (v nadaljnjem besedilu: Obalno-kraški medobčinski svet občin).
V Obalno-kraškem medobčinskem svetu občin delovni ljudje in občani občine skupno z delovnimi ljudmi in občani občin Kopef, Piran in Sežana na samoupravni podlagi uresničujejo skupne interese, ki so v skladu z ustavo in sporazumom med občinami obalno-kraške regije in obalno skupnostjo določene v statutu Obalno-kraškega medobčinskega sveta občin «
4.	člen
Besedilo druge alinee 68. člena v podpoglavju »Družbeno planira-*" nje« se nadomesti z naslednjima alineama:
»— usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in delovnih ljudi ter občanov oziroma posameznih interesov združenega dela,
— pogoje za ustvarjanje in povečanje dohodka opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za uresničevanje splošnih družbenih potreb in interesov.«
Dosedanja tretja alinea postane četrta s tem, da se za besedama »posameznih delih« besedilo črta.
Dosedanja četrta alinea postane peta alinea.
5.	člen
Besedilo 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji družbenoekonomskega razvoja, ki izhajajo iz skupno ocenjenih možnost. ,n pogojev za razvoj ter so izražena v pogovorih o temeljih planov občme m samoupravnih sporazumih, v temeljih planov, usklajenih me e avet v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani, organizi-rammi v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drug!h samoupravnih organizacijah in skupnostih «
.esco,,, /i. cena se v celoti spremeni tako, da se glasi:
,	ptaniranja sprejemajo srednjeročni družbe!
dohir	družbenoekonomskega razvoja občine za ol
skeču ^	a °ceno dolgoročnejših mpžnosti družbenoekonon
Prinr^°^ ^	družbeni plan za obdobje desetih ali več le
činn TJ!	dolgoročnih planov je obvezno za ot
' K*.	*"	" "" * °*'
19. februarja 1982 — Št. 4
URADNE OBJAVE
27
7.	člen
Besedilo drugega odstavka 74. člena se spremeni tako. da se glasi:
*Vsi nosilci družbenega planiranja v občini so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.«
.	8 člen
Besedilo 7b. člena se spremeni tako. da se glasi:
»Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, ki so ustanovili samoupravne interesne skupnosti, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi, na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov, usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog samoupravnih interesnih skupnosti«
9. člen
Besedilo 78. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo, v skladu z zakonom, delovni ljudje in občani, ki živijo v krajevni skupnosti, delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki ne glede na sedež organizacij s svojo dejavnostjo neposredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti, ter samoupravne interesne skupnosti na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti «
»— voii in razrešuje sodnike temeljnega sodišča,
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike.
—	voli in razrešuje sodnike za prekrške.
—	voli in razrešuje člane sveta občine «
Besedilo 24. alince 198. člena se črta in na njeno mesto vstavi novo besedilo, ki se glasi:
»— sprejema poslovnik osvojeni delu «
lb. člen
V 203. členu se za osmo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— o pobratenju z drugimi občinami «
Besedilo devete alinee 203. člena se dopolni tako. da se glasi:
»— k spremembi statuta obalne skupnosti in Obalno-kraškega medobčinskega sveta občin «
Hkrati se črta 30. in 32. alinea 203. člena.
17.	člen
Besedilo druge alinee 211. člena se spremeni tako, da se glasi:
»— volijo člane predsedstva Socialistične republike Slovenije «
18.	člen
Besedilo četrtega odstavka 2 ! 7. člena se spremeni tako. da se glasi: »Predsednik in podpredsedniki občinske skupščine se volijo za dve leti in so lahko izvoljeni za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma «
10.	člen
Za besedilom 79. člena se doda nov 79. a člen, ki se glasi:
»Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine opravlja komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine.
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju družbenega planiranja ter oblikuje osnutke planskih aktov«
11.	člen
Besedi »letni plan« v prvem in tretjem odstavku 82. člena se nadomestita z besedama »družbeni plan«. ^
Besedilo drugega odstavka 82. člena se dopolni tako, da se glasi:
»Občina usklajuje plane z drugimi občinami obalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti oziroma z občinami v Obalno-kraškem medobčinskem svetu občin «
12.	člen
Beseda »pripravi« v prvem odstavku 83. člena se nadomesti z besedo »obravnava«.	.
1
13.	člen
Besedilu 169. člena, V!!, poglavja »Ljudska obramba in družbena samozaščita«, se doda nova alinea, ki se glasi:
»— Občinski komite za ljudsko obrambo in družbeno samozašči-
to«
14.	člen
Za besedilom 172. člena se doda nov 172. a člen, ki se glasi:
»Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje politično-varnostne in obrambne razmere na območju občine.
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo, sprejema ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje. V ta namen odloča o aktiviranju narodne zaščite in milice, ob pogojih, ki jih določa zakon, pa tudi o uporabi enot teritorialne obrambe.
Ob neposredni vojni nevarnosti usmerja izvajanje ukrepov pripravljenosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor in v ta namen odloča o uporabi sil in sredstev na svojem območju, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti vseh družbenih subjektov in vseh delovnih ljudi in občanov v boju ter odporu zoper agresije «
19.	člen
Za prvo alineo 218. člena se doda nova alinea, ki se glasi:
»— skrbi za utrjevanje in uveljavljanje delegatskega sistema in za usklajevanje različnih interesov delegacij in konferenc delegacij zborov občinske skupščine pred sejo zborov «
20.	člen
Besedilo 221. člena se dopolni tako. da se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora se volita za dve leti in sta lahko izvoljena za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma «
21.	člen
* Besedilo 223. člena se dopolni tako, da se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za namestnike predsednika zbora, kadar nadomešča predsednika zbora in vodi seje zbora«
22.	člen
Podpoglavje »Družbeni sveti« se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
DRUŽBENI SVET!
234.	člen
Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično samoupravno družbeno odločanje, na ustvarjalno vzpodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti, določanje in izvajanje politike ter upravljanje drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo družbeni sveti občine.
235.	člen
Za zagotavljanje stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanje vprašanj izvajanja politike ter izvrševanje zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu.
15.	člen
V 198. členu VHI. poglavja »občinska skupščina«, se prva alinea do-.polni tako, da se glasi:
»— sprejema statut občine in daje soglasje k statutu Obalne skupnosti in k statutu Obalno-kraškega medobčinskega sveta občin «
Za enajsto alineo 198. člena se dodajo štiri nove alinee, ki se glasijo:
236.	člen
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pripravljanja in izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
19 februarja 1982 — $t. 4
19 februarja 1982 — $t. 4
URADNE OBJAVE
237.	č!en
Udeteženci pri de!u družbenih svetov so občinska skupščina, druž-benopotitične in druge družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
237. a č!en
Občinski družbeni svet oziroma družbeni sveti za posamezna upravna področja a!i za posamezne občinske upravne organe se ustanovijo z odtokom občinske skupščine na podtagi poprejšnjega dogovora udetežencev pri detu družbenega sveta.
Z odtokom iz prejšnjega odstavka tega čtena se dotoči področje oziroma občinski upravni organ, za katerega se ustanovi družbeni svet. udeteženci in način njihove udetežbe pri detu družbenega sveta, način opravljanja strokovnega in drugega deta za družbeni svet, in druga vprašanja, pomembna za deto družbenega sveta.«
23.	čten
Za 237. a čtenom se doda novo podpogtavje *SVET OB(!NE« z 237. b do 237. d čtenom, ki se gtasijo:
—	spodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov m druzbenth dogovorov. ki imajo pomen za skupne in splošne mterese občine, sodeluje pri njihovem sk!epan,u in skrbi za njihov, uresničevanje, kadar je za .o
op Jarja organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena in druge samoupravne organizacije ter skupnost, ,n družbene organizacije ter društva v občini za stanje, pojave ,n gibanja, k, imajo pomen za uresničevanje njihovega z ustavo določenega položaja m vloge v družbi
2.	Zagotavlja zakonitost in v ta namen:
__ spremtja samoupravne odnose, razpotaganje z družbeno tastnino
v organizacijah združenega deta posebnega družbenega pomena za občino, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v zvezi s tem po potrebi predtaga ukrepe družbenega varstva občinski skupščini,
—	spremtja učinkovitost uresničevanja in uvetjavtjanja pravic občanov pred občinskimi upravnimi organi ter organi samoupravnih organizacij in skupnosti
3.	Poroča občinski skupščini o ugotovitvah iz L in 2. točke tega čtena.
.SVET OB(!NE 237. b čten
Svet občine je potitično posvetovatno teto občine, katerega čtani na sejah Sveta obravnavajo: dotočena vprašanja samoupravnega sociati-stičnega razvoja občine: pomembnejša vprašanja družbenega razvoja občine in širše skupnosti: vprašanja, ki zadevajo sodetovanje z drugimi občinami ter dajejo o njih mnenja in predtoge
237. c čten
(tane Sveta občine voti na predtog predsedstva Občinske konference SZDL občinska skupščina izmed priznanih družbenopotitičnih in drugih javnih detavcev, ki s svojim revotucionarnim ati dotgotetnim detom na najodgovornejših funkcijah v družbenopotitičnih in samoupravnih organizacijah ter skupnostih dajejo pomemben prispevek h graditvi in razvoju samoupravnih sociatističnih odnosov (tani Sveta občine se votijo za dobo 4 tet in so tahko ponov no izvo-tjeni.
+
237.č čten
Seje Sveta občine skticuje predsednik Sveta na pobudo predsedstva občinske konference SZDL.
237.	d čten
Votitve, sestav in način deta Sveta občine dotoči občinska skupščina z odtokom.«
24.	čten
V X. pogtavju *tZVR$N! SVET« se spremeni nastov pogtavja in čteni 238 do 252 nadomestijoz novimi čteni 238 do 252/v, ki se gtasijo: .X. tZVRŠNt SVET SKUP$(!NE OB(tNE !ZOLA
1.	Funkcije izvršnega sveta
238.	člen '
izvršni svet skupščine občine izota (v nadatjnjem beseditu: izvršni svet) je kotegijsko izvršitni organ občinske skupščine, ki je v okviru pravic in dotžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje v občini, za izvrševanje zakonov, za izvajanje potitike, odtokov in drugih sptošnih aktov občinske skupščine in za usktajevanje deta občinskih upravnih organov.
239.	čten
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini izvršni svet:
L spremtja stanje v občini in v ta namen:
—	predtaga oziroma sprejema ukrepe, ki so pomembni za zagotav-tjanje sptošnih interesov družbe, kadar je za to poobtaščen;
—	daje pobude in organizira ter usmerja pripravtjanje samoupravnih sporazumov o temetjih ptanov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovorov o osnovah piana občine in daje ustrezne predtoge nosiicem ptaniranja za usktajevanje posameznih ptanov s skupnimi in sptošnimi potrebami, interesi in citji ter jim prek občinskih upravnih organov, ztasti komiteja za družbeno ptaniranje in družbenoekonomski razvoj zagotavtja tistrezno strokovno pomoč:
240.	čten
Pri uresničevanju odgovornosti iz 239. čtena tega statuta izvršni svet sodetuje z drugimi državnimi organi, pristojnimi za območje občine, z občinsko konferenco ZKS tzota, občinsko konferenco SZDL tzota, z občinskim svetom ZSS tzota in drugimi družbenopotitičnimi organizacijami združenega deta. kakor tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
241.	čten
Pri izvrševanju zakonov in izvajanju potitike. odtokov in drugih sptošnih aktov občinske skupščine izvršni svet:
—	predtaga občinski skupščini dotočitev potitike in izdajo odtokov in drugih sptošnih aktov:
—	dotoča predtog družbenega ptana občine in drugih ptanskih dokumentov, predtog proračuna občine in predtog zaktjučnega računa proračuna občine ter skrbi za izvrševanje proračuna občine:
—	izdaja predpise za izvrševanje odtokov in drugih sptošnih aktov občinske skupščine:
—	opravtja druge zadeve, dotočene z ustavo, zakoni in tem staju-tom.
242.	čten
(e izvršni svet oceni, da se v občini na nekaterem področju družbenega življenja ne izvaja dotočena potitika. ne izvršujejo odtoki ati drugi sptošni akti občinske skupščine ati da se ne uresničuje družbeni ptan občine ter drugi ptanski dokumenti, mora ukrepati v okviru svojih po-obtastit oziroma predtagati občinski skupščini ustrezne ukrepe
243.	čten
tzvršni svet izdaja odredbe in navodita, kadar je za to poobtaščen. Z odredbo in navoditom podrobneje ureja in razčtenjuje razmerja, dotočena z odtokom ati drugim sptošnim aktom občinske skupščine, tzvršni svet izdaja za urejanje konkretnih pravnih razmerij tudi odtočbe v upravnem postopku in druge odtočbe v mejah zakonskih poobtastit. Kadar ne odtoči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sktep.
244.
tzvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju deta občinskih upravnih organov:
nadzoruje njihovo deto in razvetjavtja ati odpravlja njihove predpise, ki so v nasprotju z zakonom, odtokom ati drugim sptošnim aktom občinske skupščine ati z njegovo odredbo oziroma navoditom:
predtaga ustanovitev ati odpravo občinskih upravnih organov in strokovnih stužb, ki jih ustanovi občinska skupščina ter predtaga ukrepe za zbotjšanje organizacije deta teh organov in stužb:
predpiše sptošna načeta za notranjo organizacijo in sistemizacijo de m natog ter nomenktaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih de! m natog v občinskih upravnih organih:
.... csuje voaune detavce na predtog funkcionarja, ki vod! občinski upravni organ:
daje sogtasja k imenovanju in razrešitvam detavcev s posebnimi poobtastiti:
daje sogtasje k aktom o organizaciji in detu ter o sistemizaciji det m natog občinskih upravnih organov:
19. februarja 1982 — Št. 4
—	do!oča začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporejanje delovnega časa v občinskih upravnih organih;
—	odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter s tem statutom.
245.	člen
izvršni svet na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite:
—	usmerja, usklajuje in nadzoruje obrambne priprave in organiziranje družbene samozaščite občinskih upravnih organov in organizacij, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	določa predlog obrambnega in varnostnega načrta ter skrbi za izdelavo in izvajanje načrta ukrepov za pripravljenost organov in organizacij iz svoje pristojnosti;
. — obravnava varnostno problematiko in daje mnenje o varnostni oceni;
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje in preprečevanje širjenja naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer:
—	usklajuje organizacijo, načrte in priprave za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito s pripravami obalnih občin,sosednjimi pokrajinami in republiko glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema splošne ljudske obrambe;
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in sredstva za financiranje priprav v dejavnostih, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	opravlja tudi druge naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonskimi in drugimi pravnimi akti.
246.	člen
izvršni svet sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s katerimi se izvaja v družbenem planu, odlokih ali na drug način dogovorjena politika, ki jo je sprejela občinska skupščina.
Druge družbene dogovore in samoupravne sporazume lahko sklepa samo, če ga za to pooblasti občinska skupščina.
2.	Sestava izvršnega sveta in pravice ter doiinosti predsednika in čia-nov izvršnega sveta
247.	člen
izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani. V izvršnem svetu morajo biti zastopani pripadniki italijanske narodnosti.
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi občinska skupščina.
Občinska skupščina voli predsednika izvršnega sveta na predlog občinske konference SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku.
Podpredsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika oziroma predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku v občinski konferenci SZDL.
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta praviloma izmed članov izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
248.	člen
Predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo.
249.	člen
Član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih izvršni svet sam izdaja, dati pobudo za uveljav-
URADNE OBJAVE	29
Ijanje rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pon-mena, predlagati izvršnemu svetu, da določa načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet.
250.	člen
Član izvršnega sveta, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu zborov občinske skupščine, njenih komisij, odborov in drugih delovnih teles, ali pri delu družbenih svetov, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.
25!. člen
Član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnosti, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katerega so odgovorni in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
252. člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.
)
252. a člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
252. b člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta, izvršni svet, predsednik oziroma član izvršnega sveta ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
252.c člen
Član izvršnega sveta ne more biti predsednik organa upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije in skupnosti, kot tudi ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu občinske druž-beno-politične organizacije.
252.č člen
Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajb v posameznih njegovih pravicah in dolžnostih.
252.d člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloga lahko predsednik pooblasti podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
252. e člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta dajo pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo:
s Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom dela! po Ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi močmi se bom bori! za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanja skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj socialistične republike Slovenije in socialistične federativne republike Jugoslavije «
19. februarja 1982 — Št. 4
19. februarja 1982 — Št. 4
URADNE OBJAVE
3. Način deia izvršnega sveta in deiovna teiesa izvršnega sveta
252. f člen
Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta.
252. g č!en
Izvršni svet de!a in od!oča o vprašanjih iz svojih pristojnosti na sejah, ki so praviloma javne.
Izvršni svet !ahko sk!ene, da je seja tajna, če meni, da je to potrebno g!ede na gradivo, ki se bo obravnavalo na seji.
Izvršni svet sk!epa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov in sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov izvršnega sveta.
lahko postavi vprašanje zaupnice .udi v primeru če občinska skupščina nf^rejme odtoka ati drugega sptošnega akta. k. ga predtaga izvršni svet.
Vsak zbor občinske skupščine tahko na predtog najmanj deset,h de-„ga,.v v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje
zaupnice svetu mora občinska skupščina obravnavan. Ce obč.nska ...............................^ ta dolžan odstonm
252. r člen
Vsaka delegacija kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna pohttčna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
252. h člen
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa.
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti staln^ali začasna delovna telesa, njihovo delovno področje in število članov
Delovna telesa izvršnega sveta vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
252.i člen
Izvršni svet \ skladu z določbami tega statuta, s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja Poslovnik sprejema izvršni svet.
252. j člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta Sekretar je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
4.	Razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine
252. k člen
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini in se je dolžan ravnati po smernicah in sklepih, ki so jih sprejeli zbori občinske skupščine v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila občinska skupščina.
252. ! člen
Izvršni svet je dolžan obveščati občinske skupščine o sklepih, ki jih je sprejel med dvema zasedanjima občinske skupščine.
252. m člen
Izvršni svet daje v okviru svojih pravic in dolžnosti zborom občinske skupščine trimesečna poročila o svojem delu. o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju politike in izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter o usmerjanju in koordiniranju dela občinskih upravnih organov.
252. n člen
Izvršni svet je dolžan na zahtevo občinske skupščine takoj proučiti pojave in gibanja na posameznih področjih družbenega življenja v občini, oceniti učinke uresničevanja politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in ugotoviti vzroke, zaradi katerih se določena politika ali predpisi niso v celoti uresničevali oziroma izvajali ter o tem poročati s predlogom ukrepov občinski skupščini. (e izvršni svet ne ukrepa pravočasno ali ne predlaga ustreznih ukrepov, začne občinska skupščina postopek za ocenitev njegovega dela in ugotovitve vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje.
Postopek za ocenitev dela izvršnega sveta se podrobneje določi s poslovnikom o delu občinske skupščine.
252.o člen
Ce izvršni svet meni. da ne bo mogel zagotoviti izvajanja dogovorjene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela občinska skupščina, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice. Izvršni
252.s člen
Delegati v zborih občinske skupščine in njemh teles imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnika, mišljenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo občinska skupščina odločala.
252. t člen
Izvršni svet je dolžan v roku. določenem s poslovnikom o delu občinske skupščine, odgovoriti na vprašanje delegatov v občinski skupščini o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo občinskih upravnih organov in uresničevanje odgovornosti do občinske skupščine.
5.	Razmere izvršnega sveta do družbenih svetov
252. u člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenje in predloge družbenih svetov občine.
Če izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov občinski skupščini in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
252. v člen
Razmerja izvršneva sveta do izvršnih svetov drugih občin, db organov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, do organov krajevnih skupnosti, do organizacij združenega dela in do občinskih upravnih organos se določijo s statutarnim odlokom občinske skupščine.
25.	čeln
Za besedilom 287. člena v XIII. poglavju 'Javnost dela orgahov in organizacij* se doda nov 287. a člen, ki se glasi:
*Pri uresničevanju oblasti delavskega razreda in upravljanju drugih družbenih zadev imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnosti biti redno, popolno, pravočasno in objektivno informirani.*
2h. člen
Besedilo tretjega odstavka 305. člena se dopolni tako, da se piko na koncu odstavka črta in stavek nadaljuje z besedami:
*ali pa za delegiranje delegatov v ta zbor določi skupino delegatov *
27. člen
V členih 27(1., 271. in 272. se naziv 'predstojnik* nadomesti z nazivom 'funkcionar*.
Občmska skupščma in njeni organi morajo svoje predpise uskiad sporna	"3jP<""eje v šestih mesecih
"S" '"""a-	^ nanašajo n,
skuDHčin<. a ° voijenih in imenovanih funkcionarjev občin
n'voto "	se začnejo uporabljati od k.ns.u.ir.
oljene obetnske skupščine v letu 1982.
roma Imenovan^ "3"a*ajo na omejitev ponovne izvolitve < skupščine in nienih^ ^"^ '".'"""°vanih funkcionarjev občin cije neposredno n	^ celoten čas opravljanja iste fu
^ neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev tega st;
Ijajo v primeruizvolitve oziroma imenovanja ne
funkcijo mani kot ° i^"' "*'"""** imenovani funkcionar opravlja uničijo manj kot polovico mandatne dobe.
19. februarja 1982 — št. 4
URADNE OBJAVE
31
29. č!en
Z dnem sprejetja teh sprememb in dopolnitev prenehajo veljati tista določila statuta občine !zo!a (Uradne objave, št. 5/78) in določila drugih predpisov občinske skupščine, ki so v nasprotju s temi spremembami in dopolnitvami.
3(1. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 011-1/81 !zo!a, 4. februarja 1982
Predsednik skupščine občine Izola Bruno PODREKA, l.r.
Na podlagi čl. 71.—73. zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS. št. 24/77 in 22/8!) in čl. 182—188 in 203. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. februarja ! 982 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATOV. KI JIH DELEGIRAJO DELEGACIJE IN KONFERENCE DELEGACIJ V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOST! SKUPŠČINE OBČINE IZOLA
L člen
Zbor združenega dela skupščine občine ima 33 delegatskih mest.
V	zbor združenega dela delegirajo delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti po področjih naslednje število delegatov:
delegatov
!.	s področja gospodarstva	21
2.	s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture 3
3.	s področja socialno zdravstvenih dejavnosti	5
4.	delovni ljudje, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu	1
5.	delovni ljudje samostojnih poklicnih, obrtnih in drugih
dejavnosti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva	I
6.	delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih
organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ	2
2.	člen
V	zbor združenega dela delegirajo delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti naslednje število delegatov:
a)	Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti:
.	Število
delegatov
1.	Mehanotehnika Izola, TOZD proizvodnja tehničnih igrač
Izola	4
2.	Mehanotehnika Izola. DS skupnih služb	!
3.	Ladjedelnica *2. Oktober* Izola	2
4.	Slovenijales — Lesno podjetje Oprema Izola	1
5.	Osnovna šola Vojka Šmuc Izola	!
6.	Vzgojnovarstveni zavod Izola	1
7.	Zdravstveni center Koper — TOZD bolnišnica Izola	1
8.	Zdravstveni center Koper — TOZD. skupne medicinske
službe Izola	1
9.	Zasebni kmetje	!
10.	Zasebni obrtniki	!
! 1. HP Droga Portorož — TOZD Argo Izola	1
b)	Konference delegacij, ki povezujejo dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti:
1.	Mehanotehnika Izola,
— TOZD proizvodnja pisarniških potrebščin
— TOZD proizvodnja in popravilo orodij, strojev in delovnih priprav
— TOZD poizvodnja kovinskih proizvodov	!
2.	HP Droga Portorož
— TOZD Delamaris Izola
— DS skupnih služb, enota Izola	3
3.	HP Droga Portorož.
— TOZD Riba Izola — TOZD Živila Izola
— TOZD Blagovni promet Portorož, delovna enota Izola — TOZD Kmetijska proizvodnja Portorož, delovna enota Izola	!
4.	Iplas Koper. TOZD Polimer Izola Iplas Koper. TOZD Plastovent Izola INDE Koper. PE Izola
Adriacomcrcc Koper — TOZD izdelava preciznih izdelkov Izola	!
5.	SGP STAVBENIK Koper
— TOZD Družbeni standard — TOZD Avtostrojni park — TOZD Obrtniški obrati
— TOZD Gradbena operativa obala Koper.	PE Izola	!
b. Obrtno podjetje STEKLO Izola.	^
— TOZD Zidar — TOZD Steklar — DS skupnih služb OZD Projektivni biro Studio Izola IMP KOPER. PE Izola ONPZ Galeb Izola
POZD Plastika Doro Izola	!
7.	Jeklotehna Maribor. TOZD Obala Izola Soča Koper. 8 PE Izola
Nanos Postojna. TOZD industrijsko blago Koper. PE Izola
Istra-benz Koper. PE Izola
Plinarna Ljubljana. PE Izola
Manufaktura Nova Gorica. PE Primorka Izola
Iskracomerce Ljubljana. 2 PE Izola
Primorski tisk Koper, PE Lipa Izola
Tobačna tovarna Ljubljana. PE Izola
ČZP Delo Ljubljana. PE Izola
Komunalno podjetje Koper. PE Cvetličarna Izola
INA Zagreb. PE Izola
Vrtnarsko podjetje Portorož. Cvetličarna Izola Loterijski zavod Ljubljana. PE Izola Emona Ljubljana. PE oskrbovanje jaht l^ola Trgoprogrcs Umag. PE konsignacijsko skladišče Izola Zavarovalna skupnost Triglav Koper. PE Izola Zavarovalna skupnost Croatia. PE Izola TK Astibo Štip, PE Izola Rade Končar Zagreb, poslovalnica Izola Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt *DOM* notranja in zunanja trgovina, Izola. Ljubljanska ulica	I
8.	Jestvina Koper. 9 PE Izola
Nanos Postojna. TOZD Preskrba Portorož, PE Izola
Nanos Postojna. TOZD TM1 Postojna. PE Izola
TMI Košaki Maribor. PE Izola
Agraria Koper, 4 PE Izola
Turopoljac Zagreb, PE Izola
KIK Pomurka Ptuj. PE Izola
Ljubljanske mlekarne. PE Izola
Mlinotest Ajdovščina. 4 PE Izola
UNION Ljubljana — distribucijski center Izola
HP Tališ Maribor, PE Izola	!
9.	Alpetour Škofja Loka. TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola THP Portorož, TOZD Belvedere Izola
Slavnik Koper. TOZD Potniški promet, poslovalnica Izola Pristanišče za jahte *Marina* Izola
THP Portorož. TOZD Hoteli Piran, recepcija Izola	1
10.	Splošno komunalno podjetje Izola Temeljna banka Koper, PE Izola Konfekcija Enotnost Izola	*
PTT Koper, PE Izola Kroj Izola
Brivnice inčesalnice Koper. PE !zo!a Rižanski vodovod Koper. PE !zoia Težmer Ljubljana. PE !zo!a
DES Ljubljana. TOZD Elektro Koper. PE !zo!a	!
! !. Osnovna šota "Dante Alighieri« !zo!a
Poklicna oblačilna in kovinarska šo!a z italijanskim učnim jezikom !zo!a
Ekonomska šo!a z italijanskim učnim jezikom !zo!a	!
! 2. Srednja gostinska turistična soia !zo!a	x
Center za glasbeno vzgojo Koper. PE !zo!a Matična knjižnica !zola Obalna delavska univerza Koper. PE !zo)a Kino G!obus Koper. PE !zo!a
ED!T Rijeka. PE !zola	!
13. Zdravstveni center Koper. TOZD Zdravstveni dom !zo!a
Oba!ne lekarne Koper. Lekarna !zo!a	!
!4. Dom upokojencev !zo!a
Center za socialno in svetovalno delo Izola	!
c) Skupne delegacije delovnih skupnosti državnih organov in druge delovne skupnosti.ki niso organizirane kot organizacije združenega dela
!. Delovna skupnost upravnih organov občine Izola Solnik za prekrške občine Izola Postaja milice Izola OK SZDL Izola
Občinski svet ZSS Izola	+.
OK ZKS Izola OK ZSMS Izola
Občinski odbor ZZB NOV Izola Luška kapetanija Izola Odvetniška pisarna Izola
Svobodni poklici Izola	!
2.	Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Izola Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti Izola AMD Izola
Krajevne skupnosti Izola Občinski odbor RK Izola Zveza kulturnih organizacij Izola Lovska družina Izola Kmetijska zemljiška skupnost Izola
Zveza telesnih kulturnih društev Izola	***	!
3.	člen
Delovni ljudje, kmetje, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, oblikujejo posebno skupnost aktivnih kmečkih proizvajalcev za območje občine Izola.
Skupnost ii-prejšnjega odstavka bo na splošnih volitvah, ki bodo dne 14. marca 1982 izvolila svojo delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Izola in v zbore uporabmko\ skupščin SIS za območje občine Izola.
Delegacija skupnosti kmetov občjne Izola šteje 9 delegatov.
4.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo skupnost obrtnikov za območje občine Izola.
Skupnost iz prejšnjega odstavka bo na splošnih volitvah, ki bodo dne 11. marca 1982 izvolila delegacijo za zbor združenega dela skupščine občine Izola in splošno delegacijo za zbore uporabnikov skupščin SIS na območju občine Izola.
Delegacija skupnosti obrtnikov za zbor združenega dela skupščine občine Izola šteje 17 delegatov.
Delegacija skupnosti obrtnikov za zbore uporabnikov skupščin SIS na območju občine Izola šteje 12 delegatov.
$. člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki po tem odloku delegirajo v zbor združenega dela skupnega delegata.
Sedež konference delegacij je pri tisti temeljni samoupravni organizaciji ali skupnosti, ki je prva navedena v skupini organizacij ali skupnpsti. ki oblikujejo konferenco delegacij, razen, če se med seboj drugače ne dogovorijo.
6.	člen
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine ima 22 delegatskih mest. V zbor krajevnih skupnosti delegirajo detegae.je krajevn.h skup-nosti naslednje število delegatov:
!. Delegacija krajevne skupnosti Izola (!)	de egatov
2.	Delegacija krajevne skupnosti Izola (1!)	delegatov
3	Delegacija krajevne skupnosti	Izola (!!!)	4	delegate
4.	Delegacija krajevne skupnosti	Dvori nad !zo!o	3	delegate
5.	Delegacija krajevne skupnosti	Jagodje-Dohrava	3 delegate
7.	člen
(e se ustanovi na območtu občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, sc vključt njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu s statutom občine !zola in tem odlokom
8.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Izola (Uradne objave, št. 13/78 in 7/79).
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 013-1/8!	Predsednik
!zo!a. 4. februarja !982	Bruno PODREKA. 1. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine !zo!a (Uradne objave, št. 5/78), zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ. št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 1/80) je skupščina občine !zola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1982 sprejela
.	ODLOK
O OBVEZNEM RAD!OFOTOGRAF!RANJU PREBIVALCEV OB(!NE !ZOLA
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze. pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini !zo!a izvede obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1943 in pred tem časom.
2.	člen
(as radtofotografiranja je določen od 17. 3. 1982 do 22. 3. 1982.
3.	člen .
Stroški organizacijskega dela radiofotografske akcije gredo v breme občinskega proračuna, stroški strokovnega dela akcije pa v breme občinske zdravstvene skupnosti.
4.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo pozvane osebe na in-di\idua!ni poziv Sekretariata za občo upravo odzvati na kontrolni pregled.
5.	člen
Sekretanat za občo upravo skupščine občine !zo!a je pooblaščen, da po potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za 'zvajanje tega odloka.
o.	eten
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje: gled ^ ^	vabilu za radiofotografiranje ali kontrolni
kdor kakorkoli ovira ali preprečuje ranju.	'
udeležbo na radiofotografi-
19. februarja 1982 — Št. 4
URADNE OBJAVE
33
7. č!en
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Številka: 510-2/81	Predsednik
Izota. 4. februarja 1982	. BRUNO PODREKA, 1 r.
OBČINA KOPER
Na podtagi t. točke 51. čtena zakona o varstvu živati pred kužnimi bo!eznimi(Ur. !istSRS,št. 18/77) odredbe o preventivnih ceptjenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/8!) in 273. člena statuta skupščine občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 11. februarja 1982 sprejet
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH ŽIVAL! NA OBMOČJU OBČINE KOPER V LETU 1982
SPLOŠNE DOLOČBE
— v obratih individuatili proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno ceptjenje proti atipični kokošji kugi se opravi tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali zaščitene.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej botezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ati z odpadki živatskega izvora, ne gtede na njihovo število v gospodarstvu
Ceptjenje iz prcjšrjega odstavka se opravi s sevom K latiniziranega virusa. Ceptjenje opravljajo Veterinarski zavodi.
Na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
V letu 1982 mora biti na območju občine Koper opravljena V! tu-berkulinizacija govedi v najmanj 60 odstotkov gospodarstev, ki imajo govedi. Tuberkulinizacijo goved opravi Veterinarski zavod.
Uh člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastnim preizkusom.
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki opravlja dejavnost zdravstvenega varstva živali, opraviti v letu 1982 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravi Veterinarski zavod Primorske Sežana — DE Koper. Veterinarski zavod je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opravljati tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
PREVENTIVNI UKREP!
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se morajo opraviti v vaseh:
—	Podpeč, Bezovica, Loka, Kubed (Mohoreči).
Preventivno cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1982.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do
1.	maja 1982.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Lovski psi se morajo pred pričetkom lova revakcionirati po občinski odredbi o ukrepih za preprečevanje in izkoreninjenje stekline (Uradne objave št. 22/81).
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela
11.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/1PV). Vzorce krvi odvzema pristojni veterinarski zavod, preiskave vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje na območju SO Koper. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Primorske DE Koper na zbirnih mestih do 1. 6. 1982.
13.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Čebelje družine z območij SR Slovenije, ki še niso okužene z varoatozo, pa so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo.
Preiskave na varoatozo opravljajo veterinarske organizacije, pooblaščene za laboratorijske preiskave.
14 člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca junija do 31. decembra 1982, vzorci tržnih rib pa ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1982.
Na spomladansko viremijo, aritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1982 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1982.
Vzorce rib za preiskave po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih dostavijo pristojnemu pooblaščenemu zavodu.
15. člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po določilih VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
16. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
3t.: 322-1/82
Koper, 11. februarja 1982
Predsednik izvršnega sveta: BOGOMIR BARAGA, l.r.
19 februarja 1982 — št. 4
URADNE OBJAVE
OBČtNA PtRAN
Na podlagi 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. !2/78), 15. č!ena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1^67, 27/72 in 8/78) in 5. člena odloka o sprejetju zazidalnega načrta prenove Zidovskega trga v Piranu (Uradne objave, št. 25/79) je izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 26. januarja 1982 sprejel naslednji
SKLEP
O MANJŠEM ODMIKU OD ZAZIDALNEGA NAČRTA PRENOVE ŽIDOVSKEGA TRGA
L
Sprejme se manjši odmik od zazidalnega načrta prenove Židovskega trga v Piranu (Uradne objave, št. 25/79) s tem, da se površine, ki so bile namenjene skupni kurilnici in prostoru za cisterne za gorivo, opredelijo za poslovni prostor.
- sredstva M zadovoljevanje splošn.h družben,h potreb na ravn, .Mine bodo uskiajena za republik,m dogovorom o -zvajanju poht.k. nn rvrdroč.u sološne porabe za leto 1982. Glede na ocenjeno nom,-nal^asf dohodka oM.ne za okol, IS* ob upoštevanju uč.nka spre-memb amortizacijskih stopenj m rcvalonzaoje osnosm.h sredste^ bo splošna poraba v oMini porasla za 16.5 ^ v	^
kar pomeni za 10.3 % počasnejšo rast od rast, dohodka.
1.4. omejevanje rasti cen na osnov) 'programa rast) cen*, kt bo d)-namiko cen diferenc,ral v cilju odpravljanja d,spar,tet. To bo terjal, v oMini selektivnejšo in restrikttvnejšo opredehtev prtontet ,n poostn-
'^1?*'povečanje storitev in proizvodnje in uvajanje programov, ki ima io dolgoročne pogoje za doseganje višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva, kakor tudi z izboljšanjem ekonomičnost), rentabilnosti in produkt.vnosti. Na višino dohodka bodo vpliva!) tud. učmkt sprejetih zakonov o revalorizaciji osebnih sredstev;
! .6. nadalnjc omejevanje zaposlovanja v gospodarstvu tn negospodarstvu Delovne organizacije in skupnosti morajo svoj razvoj zasnovati na izboljšanju organizacij dela. večji skrbi za ustvarjamo (inventivno) delo varčevanju, racionalnejšem gospodarjenju z itvtm tn mmu-lim delom ter zmanjševanju zaposlenosti v režijskih in administrativnih delih. V negospodarstvu bo zaposlovanje možno le v skladu z resolu-riin in nh nvfdhi novih deiavnosti
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
§t.: 351-12/77-82	Predsednik
Piran, 26. januarja 1982	izvršnega sveta
R1NO MEDVEŠČEK.!, r
Na podlagi 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 78. in 220. člena statuta občine Piran in v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Piran za obdobje 1981—1985 ter upoštevajoč napore in prizadevanja celotne družbe za stabilizacijo gospodarstva in razvojne možnosti nosilcev planiranja za leto 1982 je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1982 sprejela
RESOLUCIJO
O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1982
OSNOVNE USMERITVE IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1982
Izhajajoč iz zastavljenih ciljev in nalog sprejetih s srednjeročnim planom 1981—1985 se opredeljuje tudi za leto 1982 kot temeljni element razvojne politike občine, uresničevanje gospodarske stabilizacije ter izboljšanje plačilno in devizno-bilančnega položaja Slovenije in države. Zato je nujno na vseh nivojih in pri vseh nosilcih planiranja v celotni družbenopolitični skupnosti postaviti v ospredje realizacijo nalog, ki bodo zagotavljale:
1.1.	boljša razmerja v plačilno bilančnem položaju s povečanjem izvoza in nadomeščanjem uvoza. Povečati je treba izvoz storitev in blaga na konvertibilno območje, kar bo gospodarstvo doseglo z doslednim izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti ter s pospešitvijo aktiviranja zmogljivosti, ki prispevajo k večjemu izvozu oziroma doseganju večjega deviznega priliva v pomorstvu in turistično-gostinskih dejavnosti;
1.2.	investicijska vlaganja v razvoj tistih dejavnosti in objektov, ki lahko neposredno in hitro dajejo izvozne rezultate (pomorstvo, turistično gospodarstvo, industrija). Kriteriji investitala se bodo morali še bolj zožiti tako, da se v gospodarstvu ne začne nove investicije s soudeležbo bančnih sredstev, ki ne bo ustrezala izvoznim kriterijem in prinašala večji devizni priliv;
1.3.	zaostajanje osebne, skupne in splošne porabe za rastjo dohodka:
—	rast sredstev za osebne dohodke bo v občini zaostajala v globalu za nominalno rastjo primerljivega dohodka za 8 %. Pri tem bo gibanje realnih OD različno v posameznih dejavnostih in TOZD, odvisno od doseganja kvalitetnih dejavnikov in obsega aktivnosti, vendar ob upoštevanju razmerij opredeljenih z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982;
—	rast sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb bo v občini v globalu zaostajalo za nominalno rastjo dohodka za 12,4 %. Tako zaostajanje bo vplivalo tudi na omejevanje investicijske potrebe;
2.	MATERIALNI OKVIR! RAZVOJA V LETU 1982
2.1.	Za leto 198! je značilno, da so gospodarska gibanja pod vplivom visoke rasti inflacije, katera razvrednoti dosežene pozitivne učinke in zmanjšuje možnosti za doseganje osnovnih usmeritev in razmerij. zastavljenih z resolucijo. Za preteklo leto je značilno počasnejše uresničevanje razvojnih načrtov na vseh področjih, počasnejši razvoj gospodarstva kot celote, omejitve vseh oblik porabe in s tem zmanjševanje standarda. Kljuv temu pa se pričakuje, da ne bo prišlo do kakih večjih odstopanj v doseganju predvidene stopnje rasti.
Razvojne možnosti za leto 1982 bodo tako v celotni državi kot v občini močno podrejene nadaljevanju prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva ob težavnejših pogojih kot so bili v letu 1981. Tudi razmere v svetovnem gospodarstv u v odnosu na sedanje ne bodo boljše. Vse to pa bo vplivalo na doseganje razvojne stopnje rasti. Glede na sedanja gibanja je pričakovati tudi nadaljnje zmanjševanje investicij v osnovna sredstva in ostalih oblik porabe
Ekonomski odnosi s tujino, predvsem nezadostni rezultati pri izvozu na konvertibilno območje, so osnovni problem sedanjih gospodarskih razmer Slovenije in SFRJ Zato se bo moralo ciljem in nalogam, ki so z zvezno in republiško resolucijo zastav 1 jene podrediti tudi gospodarstvo občine.
Potrebno bo usmeriti vse sile in v celoti izkoristiti dane možnosti za povečanje izvoza na področju pomorskega prometa. HP Droga Proto-rož. turizma in gostinstva in v kovinsko-obrtnem podjetju Istrameta! — iskanje možnosti za vključitev v maloobmejno menjavo. Znatno visoko rast cen v letu 1981 se bo prenesla tudi v leto 1982 (ocena okoli 5%). to bo tudi vplivalo na pogoje gospodarjenja.
V taki situaciji bodo materialni okviri razvoja ob izvajanju ukrepov stabilizacije v letu 1982 skromn).
Ob upoštevanju republiških predvidevanj in glede na obstoječo strukturo gospodarstva občine in razpoložljive zmožnosti, bo možno v letu 1982 doseči naslednje okvire razvoja:
—	rast družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu realno za okoli 2,3 % nominalno pa za okoli 22.8 %;
—	rast dohodka nominalno za okoli 18%;
—	rast fizičnega obsega turističnega prometa se bo po pričakovanjih povečala za 3,5 %, v tem:
—	nočitve domačih gostov za 1,6%
—	nočitve tujih gostov za 4.6 %
obseg industrijske proizvodnje bo v letu 1982 ostal na ravni leta
1981;
*	ucjdVHusu oo preavmoma obseg prepeljanega blaga
večji za 26.3 %, obseg prevoženih tonskih milj pa za 20;
produktivnost dela bi naj ob predvideni stopnji gospodarske rasti m zaposlenosti znašala okoli 1.4 %, kar predstavlja 60,0 %-ni delež v družbenem proizvodu.
Tudi v letu 1982 je pričakovati povečanje družbenega proizvoda gospodarstva občine, ki je izvozno usmerejno z doseganjem boljših tzvozmh rezultatov v pomorskem gospodarstvu in turistično-gostinski dejavnost) ter doseganjem vsaj enakih rezultatov kot v letu 1981 v in-ustnj) (Droga). Manjšo rast pa je pričakovati pri prodaji na domači velja, za turizem, gostinstvo, trgovino ter obrtne storitve.
Vključevanje gospodarstva občine P)ran za izboljšanje plačilnobi-'n devucnobtiančnega položaja republike in države, go dose-Povečanjem )zvoza blaga, predvsem pa storitev na področju po-'"Sostmstva na konvertibilno območje. Zato je po-" T	Z' doseganje fak,h ciljev odpraviti n^u-
^r°b'l<=nost ponudbe ter z izboljšanjem poslovne DOVP7	Pr°dukt)vnun delom in intenzivnejšim dohodkovnim
j m. sprejemanjem skupnih programov zagotoviti uresni-
19. februarja 1982 — št. 4
URADNE OBJAVE
35
čevanje boljših rezultatov. Za akcijo za povečanje izvoza se morajo mobilizirati samoupravni organi in TOZD.
Z ozirom na to, da pomorsko gospodarstvo po sedanje sistemu nima realne možnosti za zagotavljanje enostavne reprodukcije, je potrebno to rešiti na naslednje načine:
Uvoz ladij je treba omogočiti na podlagi hipoteke tako kot je to dopustno za nadomestitev (uvoz) ladij izgubljenih v naravnih nesrečah in v vojnih spopadih. Tak način uvoza ne bremeni plačilno bilančnih pozicij republike.
Za nakup ladij na domačem trgu pa je potrebno čimprej sprejeti Dogovor o kriterijih za kreditiranje plasmana domače opreme ladij in tir-ničnih vozi! v domovini za obdobje 1981—1985.
Za tekoče srednjeročno obdobje je kmetijsko opredeljeno kot prednostna dejavnost. Zato je treba tudi v letu 1982 vlagati vse napore za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje z uporabo sodobne tehnologije in boljšim dohodkovnim povezovanjem.
Nosilci nalog na področju kmetijstva bodo skrbeli in zagotavljali hitrejši razvoj sadjarstva in vinogradništva ter izdelali skupaj z upravnim organom program razvoja kmetijstva v letu 1982. Investicijska vlaganja bodo usmerjena v dopolnjevanje obstoječih in obnove večjih površin za sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo v družbenem sektorju, v družbeno organizirani zasebni proizvodnji pa predvsem v živinorejo, sadjarstvo in vrtnarstvo.
Sredstva za izeljavo teh programov se bodo zbirala in razporejala v okviru SIS za pospeševanje kmetijstva.
V letu 1982 bo dana vsa podpora novi skupni organiziranosti agro-živilskega in turističnega kompleksa v Obalno-kraški regiji.
OcČnjuje se, da bo v letu 1982 v občini doseženo povečanje izvoza blaga in storitev (bruto) za okoli 7% v tem:
—	izvoz storitev v pomorstvu (bruto) za 5,5 %,
—	izvoz storitev v turizem za 12,3 %,
—	izvoz blaga — Droga za 68,7 %,
kar pomeni, da bo v občini doseženo skupno 203.697 tisoč dolarjev bruto deviznega priliva.
Uvoz blaga in storitev pa bo predvidoma znaša! 150.328 tisoč dolarjev.
Glede na to, da je naše gospodarstvo usmerjeno v izvoz storitev, se bo podpiralo vsa prizadevanja, da se izvoz storitev opredeli kot izvoz blaga visoke stopnje predelave.	.
Nujno je tudi rešitev problema deviznih dinarjev, zlasti v pomorstvu z ozirom na to, da se storitve izvajajo na tujem trgu z deviznimi stroški, plačujejo pa v dinarjih.
3.	ZAPOSLOVANJE
Skromne možnosti za gospodarsko rast ter omejitve v porabi zahtevajo še večjo aktivnost za produktivnost zaposlovanja, racionalnost pri gospodarjenju z živim in neživim delom, restrikcije pri dodatnih zaposlitvah na vseh področjih, zčasti Še v dejavnostih izven gospodarstva. Zaposlenost se bo tudi v letu 1982 gibala v okvirih naravnega prirastka aktivnega prebivalstva. Tako se bo na področju gospodarstva lahko povečala za okoli 0,9 %, v negospodarstvu pa samo za okoli 0,3 %, kar v občini predstavlja okoli 0.8 %. V OZD, ki bodo povečale fizični obseg poslovanja bo možno povečevati zaposlenost največ do stopnje rasti fizičnega obsega poslovanja.
Pri zaposlovanju delavcev ob fluktuaciji morajo biti prizadevanja usmerjena v ustrezno kadrovsko strukturo, ker le z zaposlitvijo delavcev z ^trezno strokovno izobrazbo, bo možno prispevati k povečevanju produktivnosti.
Za doseganje večjih možnosti za produktivno zaposlovanje mora biti kadrovska in zaposlitvena politika usmerjena v to, da se bo zmanjšalo nadurno delo, delo po pogodbah, da bodo imeli prednost pri zaposlovanju mladi, ki prihajajo iz šol, oziroma delavci, ki iščejo prvo zaposlitev — pripravniki. Pri tem bo treba pravilno izvajati tudi politiko usmerjenega izobraževanja. Možnosti podaljševanja obratovalnega časa je treba prav tako izvajati v tistih delovnih organizacijah, ki imajo za to pogoje.
Izkoristiti je treba tudi vse dane možnosti za zaposlovanje v samostojnem osebnem delu (turizem, storitvene dejavnosti, drobno gospodarstvo).
Za boljšo organizacijo in modernizacijo administrativnega dela bodo organi DPS in v drugih skupnostih združenega dela povečevali učinkovitost poslovanja in tako začeli zmanjševati število administrativnih in pomožnih delavcev.
Glede na težnjo po omejevanju zaposlenosti in celo zmanjševanju števila zaposlenih zlasti režijskih delavcev se bo družbenopolitična skupnost morala ustrezno vključiti v reševanje problematike zaposlovanja delavcev, ki združujejo delo v okviru obalne družbenopolitične skupnosti, stanujejo pa na območju občine Piran (zaposlovanje delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela Cimos Koper).
4.	RAZPOREJANJE DOHODKA !N OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNO, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO
4.1.	Da bi se zagotovilo skladnejše razmerje v razporejanju dohodka in krepitev materialne osnove dela, bodo sredstva za osebne do-
hodke v gospodarstvu razraščala v globalu za 8 % počasneje od nominalne rasti dohodka. Zato bodo ob predvidenem povečanju cen, učinku sprememb amortizacijskih stopenj in revalorizacije osnovnih sredstev celotna sredstva za OD v občini glede na leto 1981 porasla za 20,9%. Realni OD bi ostali v globalu na ravni leta 1981.
Zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka bo v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu različno glede na doseženo rast dohodka in glede na izvoz.
Sredstva za osebne dohodke delavcev v TOZD družbenih in drugih negospodarskih dejavnosti bodo rasla v skladu z dogovorjenimi programi za 1982 leto in v skladu z rastjo sredstev za OD v gospodarstvu občine. Osebni dohodki na zaposlenega pa bodo rasli skladno z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v gospodarstvu občine oz. v skladu s sprejetimi kriteriji in razmerji v Dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982.
Osebni dohodki pripravnikov bodo tudi v letu 1982 izvzeti iz sredstev za OD v TOZD in vseh samoupravnih organizacij in skupnosti, ki zaposlujejo pripravnike.
Samoupravni organi v OZD morajo od podpori družbeno političnih organizacij preveriti kako deluje sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Odpraviti bo treba tiste razlike pri nagrajevanju enakega ali podobnega dela med dejavnostmi združenega dela, ki niso rezultat razlik doseženih s produktivnostjo živega in minulega dela ter učinkovitosti gospodarjenja.
4.2.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (družbene dejavnosti), ki se oblikujejo s svobodno menjavo dela (razen sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), bodo v globalu rasla za ! 2,4 % za počasneje od rasti dohodka ( 18 %) pri čemer je osnova za 1981. leto dogovorjena poraba (izhodiščna osnova). V teh globalno opredeljenih okvirih bo rast sredstev za posamezne samoupravne interesne skupnosti na ravni občine različna in sicer v odvisnosti od prednostnih planskih usmeritev.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo pri načrtovanju za leto 1982 upoštevale omejene možnosti in ne bodo širile svojih programov, kar bi terialo, večjo porabo, temveč bodo ponovno preučile obseg pravic in normative v posameznih dejavnostih ter se dogovorile tudi o njihovem krčenju.
V	letu 1982 ne bo možno zagotoviti nobenih sredstev za investicije, razen za pokrivanje starih obveznosti (anuitete).
4.3.	Sredstva za zadovoljevanje splošne porabe bodo naraščala za 10,3% počasneje od nominalne rasti dohodka (18%), pri tem je izhodišče leta 1981 dogovorjeni obseg splošne porabe (brez intervencij v proizvodni in porabi hrane) v republiki in občini. V skladu s temi usmeritvami morajo proračunski uporabniki racionalizirati delo, omejevati investicije uz sredstev proračunov ter zmanjševati število zaposlenih.
5.	OSNOVNA OSKRBA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
V	letu 1982 bo zagotovljena redna oskrba trga z osnovnimi življenjskimi proizvodi (meso, moka. jedilno olje. skladkor, pralni praški itd ).
V	okviru finančnih možnosti bodo povečane občinske blagovne rezerve živilskih proizvodov. Ob intervenciji se bo ukrepalo s tržnimi in šele potem z občinskimi stalnimi rezervami.
6.	INVESTICIJE
Zaradi zmanjšanih možnosti gospodarskega razvoja v naslednjem letu in omejitev bančnih sredstev, ni možno računati na velike investicijske naložbe, razen na izvedbo prioritetnih programov. Zato bo potrebno v združenem delu doseči dohodkovno povezovanje, ustrezno in racionalno združevanje dosežene akumulacije kot vire sredstev za naložbe.
Tako se bo investicijska poraba gibala v okviru materialnih možnosti. Na področju negospodarstva se bodo realizirale prednostne opredeljene investicije in sicer:
—	dograditev osnovne šole v Luciji in
—	nadzidava objekta Srednje pomorske in prometne šole Piran.
Temeljne organizacije združenega dela predvidevajo za leto 1982
naslednji obseg investicij 835.916 tisoč din.
Obseg naložb v negospodarstvo bo znaša! okoli 54.000 tisoč din.
Za nadomestitev ali zmanjšanje porabe vse dražje nafte, je potrebno pristopiti k iskanju vseh možnosti za ponovno aktiviranje rudnika črnega premoga v Sečovljah.
7.	DRUGE NALOGE
V	letu 1982 morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti — vsi nosilci planiranja preveriti svoje srednjeročne planske dokumente ter prilagoditi dinamiko izvajanja nalog materialnim možnostim. Tako bo potrebno v smislu kontinuiranega planiranja izpeljati tudi postopke za spreminjanje srednjeročnih planskih dokumentov.
V	letu 1982 se bodo izvajale naloge pri pripravah dolgoročnega koncepta razvoja občine.
8.	SPREMLJAJOČI DOKUMENTI
Spremljajoči dokumenti te resolucije so:
19. (ebruarja 1982 —št. 4
19. (ebruarja 1982 —št. 4
URADNE OBJAVE
—	ptan zapostovanja (Skupnost za zapostovanje).
—	!etni programi S!S družbenih dejavnosti in materiaine infrastrukture; pri tem je potrebno dati poseben poudarek stanovanjskemu gospodarstvu in komunalni infrastrukturi,
—	program razvoja kmetijstva v !etu 1982 (Komite za družbeno planiranje strokovni kader TOZD Kmetijska proizvodnja, Temeijne organizacije kooperantov), v skladu s stališč* in sk!epi skupščine,
—	program rasti cen iz občinske pristojnosti (Obalna skupnost za cene),
—	proračun občine.
Vs^naloge navedene v teh dokumentih so prav tako pomembne kot naloge ^ resoluciji, ne g!ede na to, a!i so v resoluciji povzete.
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 1 odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Ur. list SRS št [7/78)in 191.člen statuta občine Postojna(Uradneobjave,št. 24/80) je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4 februarja. 1982 sprejela
ODLOK
ONAČ1NU PLEMEN1TVEŽ1VALHN UKREPIH VŽ1V1NORE11 NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
Številka: 30-6/81-82 Piran, 25. januarja 1982
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
*	1. člen
$ tem odlokom se na območju občine Postojna določi način oplojevanja govedi, konj, svinj in ovac, ter nekatere ukrepe v. živinoreji.
Na podlagi 11. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, 16/67,27/72 in 8/78), 25 !. in 294. člena statuta občine Piran (Ur. objave, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 9. februarja 1982 sprejel
2.	člen
Plemeni se lahko samo s semenom plemenjaka, ki ga je potrdila občinska ali republiška komisija za priznavanje plemenjakov.
Občinsko komisijo za ocenitev, odbiro in priznanje plemenjakov za oplojevanje govedi, svinj in ovac, imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
Republiško komisijo za odbiro plemenskih žrebcev imenuje Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA LUCJA 11 — DODATNO
1.
Osnutek novelacije dela zazidalnega načrta Lucija 1! — dodatno, ki ga je v juliju 1981 izdelal Slovenija ceste tehnika — TOZD projekt Ljubljana pod šifro projekta 15—101, se v skladu z določilom 11. člena Zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
Javna razgrnitev traja 30 dni od objave tega sklepa v Uradnih objavah.
3.	člen
Z naravnim pripustom ali umetno osemenitvijo se lahko oplojujejo svinje in ovce.
Kobile se lahko oplodi samo z naravnim pripustom, govedo pa z umetnim osemenjevanjem.
4.	člen
Ob vsaki osemenitvi izda osemenjevalec oz. rejec plemenjaka potrdilo, na katerem so podatki o datumu osemenitve, ime in evidenčna številka plemenjaka ter drugi podatki, ki so pomembni za ugotavljanje plemenske vrednosti živali in njihovega potomstva.
2.
Osnutek novelacije zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Piran in v prostorih Krajevne skupnosti Lucija, ter bo na vpogled delovnim ljudem in občanom vsak delavnik, razen sobote.
3.
V času javne razgrnitve lahko dajejo svoje pripombe in predloge občani, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnòsti v pismeni obliki na Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine Piran ali vpišejo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve.
4.
Strokovno tolmačenje dokumentacije bo v času javne razgrnitve vsako sredo od 15. do 17. ure v prostorih Krajevne skupnosti Lucije.
5.
Ta sklep velja takoj po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-2/80-82
Piran, 9. februarja 1982
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA BRADAS EG1D1J, l.r.
5.	člen
Z oplojevanjem govedi, prašičev, ovac in konj se smejo ukvarjati organizacije združenega dela, ki jih pooblasti Izvršni svet Skupščine občine Postojna.
6.	člen
Organizacije iz 5. člena tega odloka so dolžne skrbeti za zadostno število plemenjakov ter za njihovo pravočasno zamenjavo na pleme-nilni postaji.
7.	člen
Upravni organ, pristojen za kmetijstvo, določi plemenilne postaje za plemenjake. Število in kraj plemenilne postaje določi na podlagi sklepa občinske in republiške komisije za priznavanje plemenjakov.
8.	člen
Rejec plemenjaka in pooblaščena organizacija iz 5. člena tega odloka skleneta pogodbo o nabavi, reji in zamenjavi plemenjaka. Obe pogodbeni stranki morata upoštevati navodila in sklepe občinske oz. republiške komisije za priznavanje plemenjakov.
9.	člen
Ukinitev plemenilne postaje in oddaja plemenjaka ni dopustna brez dovoljenja upravnega organa pristojnega za kmetijstvo in soglasje ko-mtstje za priznavanje plemenjakov.
111. člen
astniki plemenic plačajo pripustnino oziroma stroške osemenjevanja takoj po osemenitvi.
Cena osemenitve se določi po potrebi za vsako leto ali za daljše ob-o je. eno potrdi in evidentira Republiška skupnost za cene. ena za op ojevanje ene vrste živali je enaka na celem območju ob-
li. člen
zoženega dela iz 5. člena tega odloka
19. februarja 1982 — št. 4
URADNE OBJAVE
37
Da ne bi prišto do parjenja v sorodu mora organizator osemenitve poskrbeti za pravočasno menjavo pfemenjaka na p!emeni!ni postaji.
12.	č!en
Organizator naravnega pripusta mora zagotoviti ugotavijanje brejosti in odkrivanje ter zdravijenje ptodnostnih motenj.
Ptemenice morajo biti po'tretji neuspešni ptemenitvi veterinarsko pregtedane na piodnostne motnje.
13.	č!en
Nadzor nad izvajanjem do!očb tega odtoka opravtja kmetijska in veterinarska inšpekcija medobčinskega inšpektorata Skupščine občine Cerknica. !!. Bistrica in Postojna.
!4. č!en
Kršenje dotoči! tega odtoka se kaznuje po kazenskih dotočbah zakona o ukrepih v živinoreji (Ur. tist SRS. št. 17/78).
15. čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 5211-1/81-5 Postojna. 4. februarja 1982
PREDSEDNIK ZVONE NASTRAN. ! r
Na podtagi 2. odstavka 15. čtena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Ur. hst SRS. pt. 18/77 in 2/78) in na podtagi 191. čtena statuta občine Postojna (Uradne objave, št. 24/80) je skupščina občine Postojna na sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti 4. februarja 1982 sprejeta
ODLOK
O ORGANIZACIJI. UREDITVI IN POSLOVANJU VETERINARSKO-HIGIENSKE SLUŽBE V OBČIN! POSTOJNA
L člen
S tem odtokom se dotoča organizacijo, ureditev in postovanje veteri-narsko-higienske stužbe v občini Postojna (v nadatjnjem beseditu v občini)
Organizacije združenega deta in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo Živah ter organizacije pri katerih v proizvQdnji in prometu nastajajo ostanki živatskih trupe! (v nadatjnjem beseditu: posestniki Živah) morajo preprečevati zdravju škodtjive postedice, ki nastajajo pri poginu Živah in morajo z ostanki živatskih trupe! (v nadatjnjem beseditu: živatskj odpadki) ravnati tako, da ni ogrožena, prizadeta ati motena okotica, zdravje tjudi in živa!i.
2. čten
Posestnik Živah mora takoj prijaviti Notranjsko-kraškemu veterinarskemu zavodu -f- Veterinarska postaja Postojna vsak pogin Živah ah^iastanek živatskih odpadkov.
Voznik, ki povzroči pogin Živah, upravtjatci javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti poobtaščeni veterinarski organizaciji vsako živatsko trupto na javni cesti.
Poginuto divjad v toviščih oz. gozdovih so dotžne prijaviti tovske in gozdnogospodarske organizacije.
5.	čten
Notranjsko-kraški veterinarski zavod Itirska Bistrica — Veterinarska postaja Postojna mora organizirati stužbo za sprejem prijave pogina Živah in na krajevno običajen način o tem obvestiti vse posestnike Živah.
Posestnik Živah je dotian pomagati pri naktadanju živatskega trupta oz. živatskih odpadkov v vozito ter pomagati pri razkužbi objektov in okotice.
4. čten
Notranjsko-kraški veterinarski zavod Itirska Bistrica mora zagotoviti redno odvažanja živatskih ostankov od mesta pogina do zbiratišča za živatske odpadke.
5. čten
Dezinfekcija mesta, kjer sef biti živatski odpadki, prevoznega sredstva, naktadatne — razktadatne rampe, zbirahšče, secirnice, pribor in odremo ter objektov ati mest, kjer se ugotovi živatska kužna botezen, oprav)ja Notranjsko-kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica.
h. čten
Notranjsko-kraški veterinarski zavod Itirska Bistrica organizira ve-terinarsko-higiensko stužbo, ki opravtja nastednje natoge:
—	sprejem prijave pogjtna Živah in nastanka živatskih odpadkov,
—	prevzema živalske odpadke,
—	zagotavtja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta nastanka do zbiratišča,
—	skrbi za raztetesbo živatskih trupe! in ugotavljanje vzrokov pogina,
—	opravtja dezinfekcijo, desinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme, ki jo odredi pristojni organ,
—	tovi in pokončava neregistrirane pse oz. pse, ki nrso ceptjeni in potepuške pse in mačke,
—	zagotavtja osamttev in oskrbo Živah, ki so sumtjive na stekhno,
—	vodi evidenco o razkužbah, poginih in pomaga pri vodenju sek-cijskega protokota in dokumentacije o odvzemu ter pošitjanju materiata v diagnostične zavode in drugo predpisano dokumentacijo,
—	opravtja druge zadeve, ki mu jih natoži veterinarska inšpekcija.
/
7.	čten
Stroške za tekoče vzdrževanje veterinarsko-higienske stuižbe ptaču-jejo posestniki Živah in drugi koristniki ustug veterinarsko-higienske stužbe ter upravtjatci tovišč.
Višino prispevka, način zbiranja sredstev in druge pogoje dotoči po predtogu Notranjsko-kraškega veterinarskega zavoda !!. Bistrica Izvršni svet Skupščine občine Postojna, najkasneje v enem mesecu od uvetjavitve tega odtoka.
Prispevki iz prejšnjega odstavka se zbirajo na posebnem računu.
8.	člen
Pristojni organ za izvrševanje posebnega računa iz prejšnjega čtena uredi ptačevanje stroškov veterinarsko-higienske stužbe s posebnim dogovorom.
9.	čten
Nadzor nad izvajanjem tega odtoka opravtja pristojna občinska veterinarska inšpekcija.
111.	čten
l a odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Števitka: 402-5/8!
Postojna, 4. februarja 1982	Predsednik:
ZVONE NASTRAN, t.r
Na podtagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2-43/78) odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Ur. list SRS, št. 39/81 ) in 223. čtena statuta občine Postojna, izdaja izvršni svet Skupščine občine Postojna
ODREDBO
O PROGRAMIRANIH PREVENTIVNIH CEPLJENJIH !N DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1982
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne botezni, mora Notranjsko-kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
19. februarja 1982 — Št. 4
2. č!en
Preventivne ukrepe opravi Notranjsko-kraški veterinarski zavod Hirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna a!i obratna veterinarska ambutanta PK Pivka. Veterinarskizavod je do!žan pred vsakim začetkom izvajanjh ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije. O opravtjenem de!u mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	č!en
Preventivna ceptjenja se morajo opraviti tohkokrat kot je potrebno, da so živa!i zaščitene.
*
4.	č!en
Veterinarski zavod, oziroma obratna ambutanta. ki opravtja preventivno ceptjenje a!i diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu ceptjenja oziroma preiskave, imenu in bivatišču posestnika Živah, o opisu Živah, o proizvajatcu, o serijski in kontrotni števitki cepiv, ter o rezuttatu ceptjenja preiskave.
* Veterinarski zavod, oziroma obratna veterinarska ambutanta, iz prejšnjega odstavka mora spremtjati stanje Živah po uporabi bioto-škega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inpšek-cije.
5.	čten
Stroški za sistematično ugotavljanja kužnih botezni in ceptjenja Živah po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo Živah proračuna občine Postojna, razen za pregtede čebetjih družin, ki se vozijo na pašo in ceptjenje proti stekhni.
H PREVENTtVN! UKREP!
6.	čten
Sptošno preventivno ceptjenje psov stekhni se mora opraviti do t. maja !982.
Zaščitno ceptjenje mtadih psov proti stekhni se mora opraviti takoj, ko dopotnijo 4 mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti stekhni tudi domače Živah, ki se pasejo brez nedzorstva.
Ceptjenje, dotočeno s tem čtenom, opravi Notranjsko-kraški veterinarski zavod Hirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna.
7.	čten
Preventivno ceptjenje kokoši, brojterjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih OZD
—	v nasetjih, kjer so družbeni perutninski obrati OZD ati večje reje individuatiti proizvajatcev
—	v obratnih individuatnih proizvajatcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD
—	v obratih individuatnih proizvajatcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno ceptjenje se opravi z živo ati mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravtjena iz priznanih virusnih sevov, po sptošno znani metodi.
Ceptjenje opravi Notranjsko-kraški veterinarski zavod Hirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna ter obratna veterinarska ambutanta PK Pivka.
cev Proti tej botezni je treba cepiti tudi prašiče, k. se hran,,o s pomi-jami ati z odpadki živatskega izvora ne gtede na nj.hov. stev.to v gospodinjstvu. Ceptjenje s serumom K tapiniz,ranega v.rusa oprav, veterinarski zavod, na družbenih prašičerejsk.h obrat,h. k, -majo organ,z,-____stužbo. pa obratne vetermarske ambutante.
11.	čten
Veterinarski zavod mora v tetu 1982 nadatjevati V! sptošno tuber-kuhnizacijo govedi. Do konca teta 1982 mora biti intradermatno tu-berkutinizirano najmanj 60% vseh goved v občini.
Tuberkuhnizirati je treba osnovno govejo čredo OZD:
Tuberkuhnizacijo osnovne goveje črede OZD oprav! Notranjsko kraški veterinarski zavod Hirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna.
12.	čten
Gtede na brucetozo je treba preiskati enkrat tetno z mtečno prstena-stim proizkusom, krave v htevih individuatnih proizvajatcev, in osnovno govejo čredo OZD s serotoškim pregtedom krvi.
Odvzem vzorcev mteka in krvi opravi Veterinarski zavod. Mtečno obročkasto preizkušnjo opravi Notranjsko-kraški veterinarski zavod Hin&a Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna.
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakuttete v Ljubtjani.
13.	čten
Čebetje družine, ki gredo na pašo, je treba precedati na pršičavost, nosemavost in hudo gnitobo čebetje zatege
Cebetje družine, ki so bite na paši v drugih repubhkah je treba pret-gedati za varoatozo. Vzorec zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarska postaja Postojna do 31. 3. 1982.
14.	čten
Na kužno matokrvnost je treba preiskati vse kopitarje na območju občine Postojna, razen kopitarjev, ki so biti preiskani v tetu t98t.
Vzorce krvi odvzame Notranjsko kraški veterinarski zavod Hirska Bistrica DE Veterinarska postaja Postojna na zbirnih mestih, serotoški pregted vzorcev krvi z getprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi poobtaščen taboratorij.
15.	čten
Na govejo tevkozo je treba pregtedati vsa ptemenska goveda v družbeni tastniki razen ptemenskih goved v okuženih čredah. Vzorce odvzamejo pristojni veterinarski zavodi. Preiskave seruma s preiskusom v agargetu opravi ktinika za prežvekovatce — VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakuttete v Ljubtjani.
16.	čten
Ta odredba začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. $t.: 322-2/82-3
Dne. 2. 2. !982	PREDSEDNtK:
Katuža Mirko
OBČtNA SEŽANA
9.	čten
Vatitna jajca smejo izvirati te iz perutninskih jat, v katerih pri serotoški preiskavi na kokošji tif niso biti ugotovtjeni pozitivni reaktorji in so zaščitno ceptjenje proti kužnemu tremorju perutnine marekovi botezni, infekcioznem bronhitisu in Gumboro botezni in ki po 14 tednu starosti niso dobivate nitrofuranskih proizvodov (nitrofurazon, furazotin itd ).
Pregted z antigenom povzročitetja kokošjega tifa po metodi hitre krvne agtutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambutante. Ceptjenje proti kužnemu tremorju, Marekovi botezni, infckcioznemu bronhitisu in Gumboro botezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi, v obratih OZD, ki imajo organizirano tastno veterinarsko stužbo, opravijo ceptjenje dbratne veterinarske ambutante.
10.	čten
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več ptemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitan-
Na podtagi drugega odstavka 10. čtena zakona o varstvu živati pred kužmm! boteznimi (Uradni tist SRS, št. 18/77 in 2/78), 2. čtena odredbe o prventivnih ceptjenjih in diagnostičnih 4er drugih preiskavah v tetu t9 2 (Uradni tist SRS, št. 9/81 ) in 180. čtena statuta občine Sežana ( radne objave, št. 7/78 in 3&79) je izvršni svet skupščine občine Sežana na seji dne 22. januarja 1982 sprejet
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1982
I. SPLOŠNE DOLOČBE
l.čten
a se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne botezni mora Veterinarski zavod Primorske Sežana opraviti v
19. februarja 1982 — št. 4
!etu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Pooblaščeni veterinarski zavod je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor krat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
M. PREVENTIVNI UKREP!
4.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v vasi Zazid do 30. aprila 1982.
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje vseh psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982.
Zaščitno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunopro-filakse. ki ga določi Republiška veterinarska uprava.
Cepljenje proti atipični kokošji kugi v perutninskih obratih organizacij združenega dela opravi PIVKA Perutninski kombinat Neverke. ki ima organizirano lastno veterinarsko službo.
7.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih. ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba prevenuvno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje se opravi s sevom K lapini-. anega virusa.
8.	Čle?
Do konca leta 1982 mora biti opr^ Lycna tuberkulinizacija najmanj 60% vseh goved v občini.
9.	4
Glede na brucelozo je treba p:n*a!tati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualni!, ^oizvajalcev z mlečno prstenasto preizkušnjo,
—	plemenske živali v osnovnih ^ ^dah na prašičerejskih obratih organizacij združenega dela s seroloa. preiskavo krvi
—	ovce v gospodarstvih z več kc. i „ J živalmi s serološko preiskavo krvi.
10.	(.. *
Na kužno malokrvnost kopitarjev ^ *. ba preiskati vse plemenske žrebce in kobile v Kobilami Lipica in w.n niso bili preiskani v letu 1981.
11.	člen
Čebelje družine, ki so bile na paši v drug^ - r jkah je treba preiskati na varoatozo.
Preiskave na varoatozo opravijo veterina**. nizacije pooblaščene za laboratorijske preiskave.
URADNE OBJAVE	39
Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 3!. marca 1982.
12.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Sežana, razen za preglede čebel, ki se vozijo na pašo iz občine.
13.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 322-1/80
Sežana. 22. januarja 1982	Predsednik
Izvršnega sveta ALBIN DEBEVEC, I. r.
OBČINSKA JZOBRAŽEVALNA SKUPNOST POSTOJNA
Na podlagi sprejetega Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Postojna za obdobje 1981—1985 (objavljen 20. 2. 198! v Uradnih objavah Primorskih novic) je izvršni odbor skupščine na svoji seji dne 10.12 1981 sprejel
sklep
1.
V letu 1982 bodo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz gospodarstva, temeljne organizacije združenega dela iz negospodarstva, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo — udeleženci sporazuma združevali sredstva po stopnji 0,50 % iz dohodka na osnovi BOD za izgradnjo centra za usmerjeno izobraževanje v Postojni.
2.
Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
Štev.: 32/82
Postojna. 22. 1. 1982	Predsednik izvršnega odbora
skupščine skupnosti Janko Babič, 1. r.
USTAVNO SOD!$ČE SOC!AL!SipČNE REPUBUKE SLOVENME
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno utavnosti in zakonitosti sklepa sveta Krajevne skupnosti Šmarje in določbe odloka Skupščine občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini, na seji dne 4. 2. 1982
odločilo:
Razveljavita se:
1.	sklep sveta Krajevne skupnosti Šmarje z dne 22. 5. 1981 o obračunu krajevnega prispevka občanov, graditeljev stanovanjskih hiš oziroma kupcev stanovanjskih hiš in stavbnih parcel (Uradne objave Primorskih novic, št. 17-81) in
2.	določbe 2. odstavka 25. člena odloka Skupščine občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper (Uradne objave Primorskih novic, št. 18-78).
Obrazložitev:
1. Ustavno sodišče je na pobudo komisije Skupščine občine Koper za vloge in pritožbe s sklepom z dne 24. 12. 1981 začelo postopek za
40
URADNE OBJAVE
19. februarja 1982 — Št. 4
oceno ustanovnosti in zakonitosti pod 1) izreka te odločbe navedenega samoupravnega splošnega akta. Ta določa občanom, graditeljem stanovanjskih hiš oziroma kupcem stanovanjskih hiš in stavbnih parcel obveznost plačila prispevka 1.000,00 din za pridobitev soglasja ob gradnji oziroma nakupu, nadalje plačilo prispevka 10.000,00 din za priključitev na vodovod (če niso poravnali samoprispevka v denarju in del!)) ter 6 000.00 din za uporabo cest in uličnih poti. V zvezi z že omenjeno pobudo je ustavno sodišče istočasno začelo postopek tudi za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 2. odstavka 25. člena pod 2) izreka te odločbe navednega odloka, po kateri izda upravni organ občine, pristojen za gradbene zadeve, investitorju ustrezno dovoljenje le ob predložitvi pogodbe o plačilu prispevka krajevni skupnosti za urejanje stavbnega zemljišča v smislu določi! tega odloka.
2. Prispevek investitorjev k stroškom za ureditev stavbnega zemljišča, med katere spadajo tudi stroški za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav, ureja zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-77 in 8-78). Za investitorje, ki grade na območju občine Koper pa veljajo glede določanja teh obveznosti tudi določbe odloka Skupščine občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in omenjeni odlok Skupščine občine Koper ne dajeta podlage za uvedbo obveznosti občanom kot so določene z obravnavanim sklepom sveta krajevne skupnosti. Po določbi 26. člena omenjenega zakona je investitor dolžan povrniti upravljalcu stavbnega zemljišča 'stroške za pripravo stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Sorazmeren de! stroškov se določi na podlagi povprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto rabe na določenem območju. Povprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na kv. m skupne tlorisne uporabe površine stavbe. Od tako določenega pov-t.
prečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi občina oziroma komunalna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost s soglasjem občinske skupščine (27. člen zakona). Opredelitve navedenih obveznosti so za investitorje, ki grade na območju, ki se ureja z urbanističnim redom vsebinsko podobno določene tudi v občinskem odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper (22. člen). Na drugačen način določene obveznosti investitorjem, kakor tudi v pavšalnem znesku predpisani prispevki, kot to določa sklep Krajevne skupnosti Šmarje, zato niso v skladu z zakonom.
V skladu z ustavo in zakonom tudi ni določanje obveznosti plačila prispevka za izdajo soglasja h gradnji oziroma povezovanje izdaje gradbenega dovoljenja s predhodnim plačilom prispevka kot je to uveljavljeno z obravnavanim sklepom sveta Krajevne skupnosti Smarjer oziroma z določbo 2. odstavka 25. člena odloka Skupščine občine Koper. Za urejanje razmerij s področja graditve objektov je po 321. členu ustave SRS pristojna Skupščina SR Slovenije. V zakonu o graditvi objektov, v določbah, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, med listinami, ki jih mora investitor predložiti, ni zahtevano soglasje krajevne skupnosti oziroma dokaz o plačilu prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-74 in 28-76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strob! in Olga Vrabič.
Štev: Ul 76/81-11
Datum: 4/2.-1982	Predsednik
JOŽE PAVLIČIČ