natisov 15.000. 811 ega je ajib šiče! ter „Sta;erc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-etro-Ogrsko: za celo lato 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nistvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje šlev^JJ^ Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za •/1 strani K 32, za V. strani K 16, za »/• strani K 8, za »/11 strani K 4, za V11 strani K 2, za >/•« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 3. V Ptuju v nedeljo dne 19. januarja 1908. IX. letnik. oti ilo iti. nt. rta it., to, ini DO *, Somišljeniki! prosinca 1908 ob gostilni g. Marinič a a no- Naš nredoik je predpretekli petek težko obolel. Znto se je morala v zadnjem h'pu vrata naSih shodov tnalo Bpremeniti. Zdaj se je obrnilo uredniku L nhartu zopet na boljše. Tako je mogoče, da s e b o d e j o shodi zopet redno t r 6 i 1 j. V nedeljo 19. 3. uri popoldne v * sv Urbanu pri Ptuju javni kmetski shod. Na tem shodu se bode razpravljalo o zelo važnih, slehernega kme a ae tikajočih stvareh. Kmetje in kmetice 1 P r i d i t e v a i, da čujete napredno besedo! Pridite t» i, da povemo zatiralcem, izsesalcem in hinavcem svoje mnenje. E m e t z a k m e t a t Vsi ste vabljeni, ki ste dostojni, trezni ljudje 1 V nedeljo, 26. prosinca 1908 ob 3. n r i iLti » v goitiiui g. G o 11 o b a v Vurmbergu ali 3; K; tev - javni kmetski shod. Na obeh shodih govorita posestnik Andrej D r o i e n i g iz Fo ipiata in urednik Kari Linhart o kmetijskih ter agrarno-političnih vprašanjih. Kmetsko ljudstvo! Udeleži se teh važnih zborov v polnem številu. Nikdo ne more ljudstvu pomagati, — le ljudstvo samo si z a m o r e pomagati! Tudi nasprotniki naj pridejo, ako ne bodo razgrajali. Na naših shodih ima vsakdo prosto besedo, ako je le pametni, trezni človek. Pridite vai! Mi se ne bojimo! Pričeli smo poleg izdajanja našega tako priljubljenega lista tudi shode prirejati. Zakaj P Veliko je število čitateljev Štajerca", ali vendar se dobi še mnogo ljudi, ki si ne vzamejo časa za čitanje lista, ali pa, ki dobijo le ponenmo-valne liste v roke, ali pa, ki sploh ne znajo citati- Scer pa je govorjena beseda dostikrat boljša od pisane. Z istim namenom, kakor smo pričeli izdajati svojega .Štajerca", pričeli smo tudi prirejati naše znamenite shode: d a b i ljudstvo podučili, da bi ljudstvu pot za zboljšanje gospodarskega in duševnega položaja pokazali. Nasprotniki so gledali! V njih list h se je vedno čitalo, da nima „Štajerc" nobene veljave, nobene moči, da le hira, da živi le a podporami, da ga ljudstvo ne mara, — in zdaj se je na naših shodih naenkrat dokazalo, da smo mi na-prednjaki javna moč, da gremo naprej, da stojijo najpomembnejše občine za nami, da se nas ne sme prezirati. Naši shodi bo natlačeno polni, tisočeri km^.j prisegajo na zeleno našo zastavo, — vsi, ki imajo srce na pravem mestu in ki se ne pustijo nahnjskati ne na to ne na ono stran, stojijo za nami! In zdaj odpirajo prvaški nasprotniki usta ter pravijo, da je čudno, kako se razvija napredna misel. čudno? Ni čudno, prijatelji! Naprednjaki pokažemo lahko na gospodarsko delo! Kdo je pospeševal, uresničil, izboljšal prepo-trebno kmetijsko družbo? Naprednjaki ! In ta kmetijska družba stori vendar v enem teden več nego vsi prvaški rogovileži, ta kmetijska družba je na gospodarskem polja pričela s potrebnim delom, ki seveda ne obstoji iz praznega hujskanja! — In naprej: kdo je delal v najbolje stoječih okrajnih zastopih? Poglejte ptujski okrajni zastop, poglejte zgorno-rad-gonski zastop, poglejte slovenjbistriaki in mariborski zastop! Izračunajte, koliko dela so storili naprednjaki zastonj, brez vsake odškodnine, v prid ljudstvu! Na vso to gospodarsko delo kažemo a ponosom. Prvaki pa si ne upajo napraviti tega računa. Pokazati bi zjmogli edino Kozemovo tatvino, neizdelane ceste, Brenčičove račune itd,.. In čeprav je ljudstvo dolgo spalo, — zdaj se budi, počasi ali zanesljivo se bndi! In z vsakim dnevom jasneje izprevida ljudstvo svoje dosedanje nasprotnike, volkova v ovčji obleki ter Be obrača od njih . . . Zato so naši shedi tako imenitno obiskani in zato so ljudje z našimi shodi tako zadovoljni. Mi se ne bojimo . . . Treba je to povedati! Kaiti najprve so naši črni nasprotniki te shode f t f hudobnih .Štajercijanev" prezirali. Mislili so si: bodimo tihi. drugače pride prihodnjič še več ljudi na te shode. Zdsj pa pričenjajo psovati. Pravijo, ta bo to »brezveraki" shodi, da so .nevarni" in bo«te kaj. Ia zdaj celo obljnbujejo, da bodo prišli naše shode motiti ter razbijati. Pa — mi ae ne bojirao! Pijanih klerikalnih bedakov se ne bojimo, trezni klerikalci pa naj le pridejo, da čujejo naše besede! Brez bojazni in s čisto vestjo stopamo med ljudstvo, — zmaga pa mora biti naša! Politični pregled. Državna zbornica stopila bode baje 17. marca zopet sknpaj in bode potem s borova! a do 11. aprila. Ta dan gredo trudni poslanci zopet na velikonočne počitnice, od katerih pridejo 17. aprila zopet k zasedanju, ki bode trajalo do konca junija. Potem pridejo deželni zbori do zasedanja. Deželnozborske volitve za razne dežele so razpisane, i. s.: za Kranjsko dne 21., 26., 2*. ž-ju r, i- e- in r- io e, », ■a ). Kadar gore potujejo. . . Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. (9. nadaljevanje.) VI. Od zdaj naprej je delal kmet Joža nato, da dobi Zagoijana popolnoma v svoje roke. Joža je hotel postati pridni človek in da bi to zamogel, se ni bal niti pred nepoštenimi sredstvi. Delal je na to, da postane Zagor-jan popolnoma osamljen. To je šlo lahko. Zagorjan je smatral vsakega, ki je občeval s Požurnikom, za svojega sovražnika. To slaboto je poznal Joža in jo je izrabil. Vedno je vedel povedati, kako je to ali ono slišal, kaj je ta ali oni s Požurnikom govoril. Tako je smatral Zagorjan končno vsakega kmeta v Rdečemgozdu za svojega strupenega sovražnika. Vsled tega pa je tudi pri najmanjši priliki v krčmi strastno svoje sosede psoval. Tako so se mu sosedi omikali. Tožiti ga niso hoteli, ali kaznovali so ga s tihim zaničevanjem. Zagorjan je čutil te zaničevanje, ali s tem je postalo njegovo sovraštvo še večje in kadar je za hip izpoznal svojo napako, pričel je piti. Postal je pijanec kakor Joža in psoval z vsakim dnevom hujši. Končno se je namenil župnik, da govori resno z Zagorjanom. Pustil mu je po Roziki povedati, da naj pride prihodnjo nedeljo k njemu v župnišče. In Zagorjan je .prišel. Župnik ga je povabil, da naj se vsede in pričel: »Ljubi Zagorjan I Govoriti moram s tabo resno besedo in upam, da.imaš toliko zaupanja do mene, da mi bodes verjel«. Župnik je pogledal Zagorjana resno ali milo. Le-ta pa je zrl na svoj klobuk in ni dal odgovora. Župnik je nadaljeval: »Glej, Zagorjan, tako kakor ti zdaj delaš, ne more iti naprej. To preobilo pijančevanje in psovanje čez sosede, celo čez take, ki ti niso ničesar storili, to ne pripada poštenemu človeku. K vsemu temu te je privedel čedni Joža. Od tega, Zagorjan, se moraš odtrgati. Bodeš videl, kadar nimaš tega več okoli sebe, mislil bodeš čisto drugače in spoznal tvoje napake. In ako rečeš potem sosedom par dobrih besed, ti bodo iz srca odpustili«. Kričavo se je Zagorjan na te besede nasmejal: »Sosedi mi bodo odpustili? O to me veseli, moram pač od enega do druzega teči in prositi, da naj ne bodo taki lumpi, ki se družijo s Požurnikom, da bi me uničili. Ali tega vsi ne bodo napravili, jaz ne potrebujem nikogar in ko bi umiral ter bi me kdo mogel rešiti, raje krepam kakor pes, predno vzamem od enega pomoči. To jim lahko poveste, gospod, župnik, in ako druzega ne veste, potem giem«. — Župnik je postal bled ; potem pa je rekel: »Zagorjan, jaz sem mislil dobro s teboj. Ako si pa tako trd, potem sva midva tudi gotova. Ti si nosil doslej pri veliki maši luč. To je častno mesto, ki pa ni za ljudi, ki imajo tako grešno sovraštvo v srcu. Zadnjič te vprašam: Ali se hočeš spoprijazniti s sosedi? Jaz bi ti ne napravil rad pred vso faro sramote, da ti vzamem to službo. Ali hočeš?« — Ali Zagorjan je zatulil : »Torej za to se gre? Meni je prav. Naj nosi luč kdor hoče. Jaz se požvižgam na.vso vašo cerkev. Raje držim s hudičem, kdo vb, je-li ni bolj po- T negcljo, 19. prosinca ob 3. uri vsi na shod v gostilni g. Marinič t sv. Urbanu! sten, nego ves Rdečigozd z župnikom vred«. In predno je našel župnik besedice odgovora, zaropotala so vrata in Zagorjana ni bilo več v sobi. Dolgo je gledal župnik pred-se. Potem je zamrmral: »Izgubljena duša I« in pokleknil pred Božjo podobo. Joža je Zagorjana še hujskal in ta je bil zdaj trdnega prepričanja, da spada i župnik med njegove sovražnike. Joža je predlagal: »Ti pa ne pusti Roziko več v cerkvi peti«. In Zagorjan je zapovedal Roziki, da ne sme nikdar več na cerkveni kor stopiti. Dekle se ni upala oporekati. Šla je pred hišo ter jokala grenke solze. Nakrat je začula glas: »St, pstl« Prestrašeno se je ozrla in opazila za gospodarskim poslopjem v mraku postavo, ki ji je z obema rokama migala. Roziki je pričelo srce biti. Ali je to Toni ? Ne, postava je bila premajhna. Stopila je bližje in izpoznala Požurnikovega kozjega pastirja. Tiho je zašepetala: »Kaj je?« — »Hvala Bogu«, je odgovoril deček, »tri četrt ure že čakam. Toni bode v nedeljo ob 6. uri v Samskem grabnu. Pridi gotovo tja-Tako, zdaj grem pa hitro, drugače Toni na planini še znori. Z Bogom I« In zdaj so se Rozikine oči zopet zasvetile, ali to ni bila več bolest, temveč sreča. Zagorjan se je čudil, kako mirno je sprejela hčerka njegovo prepoved petja. Še bolj pa se je začudil, ko je v soboto rekla: »Oče, jutri bi šla rada k jutrajni maši, ki jo imajo kaplan. Ker ne smem več peti, je to pametnejše; ljudje me ne bodo tako gledali, kakor pri veliki maši«. Zagorjan je bil s tem zadovoljen. Ravno so se pričeli vrhovi Samskegore v mladem jutru svetiti, ko je že Rozika v hlev korakala, da bi nakrmila živino, predno gre v cerkev. Pol ure pozneje f februarja in 6 marca, za Goriško 2., 5. fcbr. in 7. marca, za Češko 20., 27. febr. in 2. ter 5. marca, za Galicijo 25. febr., 2., 3. in 6. marca. Najzanimivejše so molitve na Češkem in Kranjskem ; na češkem je onemogočil narodnostni prepir vsako delo, na Kranjskem pa prepir med liberalnimi ter klerikalnimi prvaki. Nova vojaška taksa utopila je z novim letom v veljavo. Povedali smo že bistvo novih določb, vendar pa naj to ponavljamo. Vojaško takso (Kiiippelsteuer) bodo plačevali odslej le tisti, ki imajo čez 1200 K letnega dohodka, torej vsi tisti, ki plačujejo osebni dohodninski davek, i. s. se plačuje: Pri dohodkih od do takse K 1200 1800 6 1300 1400 7 1400 1600 9 1600 1800 11 1800 2000 13 2000 2400 17 2400 2800 23 2800 3200 29 itd. itd. Ogrska zahvala za nagodbo. V zahvalo, da bodento vsled sprejetja avstro-ogrske nagodbo letno 30 milijonev kron za Ogrsko plačevali, — ustanovili so prevzetni Madžaroni neko drnštvo. To društvo ima namen, bojkotirati vse avstrijsko blago. Madžaroni nočejo ničesar od nas kupiti. Le našega denarja se ti potomci veleizdajalcer ne sramujejo I Klerikalno gospodarstvo. Kakor znano, vlada že leta sem v dnnajski občini dr. Lueger • svojo klerikalno gardo. Kar je nasprotnikov Luegerjevih v občinskem svetu, te prevpijejo trabanti mogočnega tercijala. Ker se klerikalci ponujajo povsod kot izborni gospodarji, naj se ozremo na gospodarstvo v dunajski občini. Ravnokar se je sklenilo, da se vzame za Dunaj posojila za 360 milijonev kron. Pomislimo: Vsled tega ,, vzornega" klerikalnega gospodarstva bodo Dunajčanje skozi 90 1 e t vsako leto samo za obresti in amortizacijo 14 milijonev 834 785 kron plačevali. To se pravi: Z a v s & k o k r o n o, ki so jo Dunajčani v tem posojilu najeli, plačali bodo 3 krone 90 vinarjev nazaj! Takšno gospodarstvo znajo klerikalci. In pred takim Gospod! gospodarstvom — obvari nas, o Našim naročnikom! Ponavljamo svojo prošnjo, da naj vsakdo ponovi svojo naročnino in to še tekom tega mesece, ker drugače se mu mora list o s t» v i t i. Kdor ne tč, koliko je dolžan, naj nam piše in odgovorili mn bodemo takoj. Pri naročanju naj napiše vsakdo je-li novi ali stari naročnik. Ako je stari, naj piše svojo naročninsko številko (na adreani šlajh je razvidna). Teh bornih 3 kron na leto za tedenski list ni veliko! Ali mi moramo zadoščati svojim dolžnostim in zatorej zvestoba proti zvestobi! Somišljeniki! V 8 letih Bte gotovo izpoznali, da je naš „Š t a j e r c" potrebni bič za nasprotnike in koristno čitivo za prijatelje. Vsakdo naj stori svojo dolžnost! Dopisi. Iz okolice Ptuja. Veselilo me je, ko sem slišal da ustanovi naš okrajni načelnik g. Otnig kuhinjsko šolo. Spoznal je s svojim bistrim umom, da je treba tudi ženskemu spola pomagati in uresničila se je ta misel. Hvala vam. g. Ornig za vaš trud za nas uboge trpine! Naši prvaški dohtarji in farji takih jajca ne izvalijo; tem hujskačem je le za nemir in sovraštvo 1 Tu vidimo, kako nepošteno blati farški ,Gospodar", list vse duhovščine, to kuhinjsko šolo. Res, lep mora biti človek, kateri ne privošči naši mladini, da Bi kaj nauči! Jaz kot star kmet vam kličem: stariši, kateri imate dekleta, dajte jih v to šolo in videli boste, da se dela v vaš prid. Podvince pri Ptuju. »Štajerc" zmirom razglaša, kakšni nered je v klerikalnih brlogih. To se tudi pri nas godi. Našo bralno društvo nima druzaga namena, da nam naše može v pijanost zapeljava. Vsako zborovanje, katero aranžira ptujski prvak in bugataž »general" Jartela nam daje za to žalostni dokaz. Drugo ni: začetek je: , plačaj en liter", drugi že dva in tako naprej,— dokler se ne napijejo. — Tako »izobrazbo" nam kaže našo bralno društvo in to je škandal. Možje, bodite vendar enkrat pametni in otresite se teh pijavk! Saj vidite, kam se zabredli,! Ti, ljubi »Štajerc", pa nam bodi naš nadaljni zastopnik v naših žalostnih položajih! CirkOVCe. Vsakdo pometaj pred Bvojijn pragom ! Tudi naš župnik naj vzame meti jo in naj pomede prah pred svojimi durmi ! Od aame „ljnbezni" do bližafgj je ustanovil kontom na, ime svojega mežnarja,,seveda na trdi slovenski" podlagi! Tu je vse „slovensko", župnik, meinar in vso blago. Tako blago dobi menda iz Ruskega, kajti na Ptuju mu je vse preveč „denUeh". Denar mu je dal, da dobi mežnar posojilo,' ker moral bi drugače samo lakote trpeti. In vse to dela župnik iz gole „ljubezni" do svojega bližnega. Ali vso to sovražtvo pa jo namerjeno na našo vdovo gospo Starascbina, katera vodi svojo trgovino s svojim sinom pridno in pošteno, da more preživeti svojih 5 otrok, kateri so še potrebni kruha. Ti župnik, mi te vprašamo: ali je lepo in možato, ako se poštena rodbina tako grdo blati? Ali se ne sramuješ, da se hujska in psuje poštene ljudi? Ali je to častno za duhovnika, kateri vtika svoj nos v nepotrebne razmere ? Ali misliš s tem pridobiti si čast in daljuo zaupanje ? Boš mora) dati enkrat odgovornost pred večnim sodnikom ? V evangeliji stoji, da se mora vdove obvariti, politični farji pa jih sovražijo! iz Višnje vasi pri VojnikU. Po 38-letnem in Žopabovanju je bil sedaj Ivan Lipuš od občin- avo iWtgx predstojništva pri novi volitvi izpuščen ide; ter na njegovo mesto posestnik Žsleznik izvoljen, tak G, Lipuš kot gostilničar ter miren in za ta orad jako sposoben človek bi bil še kaj rad ostal, pa njegov udarec ni zakrivil samo dekan dr. Gregorec, temveč tudi Lipuševa najboljša dva prijatelja. Ta dva mlada moža in starček Lipoš so vedno eden drugega povzdigovali ter se jeden za druzsga poskušali. L:puš se je dal od teh dveh zapeljati, da si je veliko prizadeval doseči, da bi Branko Žžek od deželnega odbora za hiralničnega zdravnika bil nameščen, kar pa je nepremišljeno delal, ker je g. dr. Breschnik že zdavnej po postavnem predpisu kal poprej nameščen bil. Kar pa sta Še ona dva že voi celo leto v dosego tega obrekovanj in laži w\ .Domovino" pisala, pa presega že vse meje nesramnosti. Z veliko predrznostjo še vedno pišeta, da je deželni odbor .krivično in brez-postavno" kar ,pod roko" brez razpisa dr. Brescbnika nastavil, kar je vse grda laž in hudobija. To mesto je bilo v uradnem listo »Grazer-Amtsblattn" celo v postavnem roku razpisano, koji časnik vendar vsak visi in pametno misleči uradnik, toraj posebno zdravnik, brati mora. Ako je pa Žižek tako zaspan ali pa sovražen, da nemškega lista ne bere, potem Bi je sam kriv. Na ta postavni način je bil najpo-prej dr. Hohn iz Radeina kot najstarši prosilec sprejet in potrjen, ki si je potem tudi že hiralnico, Vojnik in deloma okolico ogledal ter stanovanje oskrbel, kar je vsem tukaj pravičnim znano, in le tistim ne, kateri se iz same hudobije lažejo, zakrivajo, tajijo in zavijajo. Ko pa je ta iz posebnih vzrokov svojo prošnjo zopet odtegnil, je bi dr. Breschnik kot za njim najstarši prošnik potrjen, ki sedaj nraduje v hiralnici ter je tndi za trg Vojnik nameščen. Seveda da tudi od onih občin v vednem večem števila ki pri njemu zdravilne pomoči iščejo. Je-li dr. B. vii Žižek ob določenem časn za rečeno mesto pro- pc sil ali ne, to je vse eno, dobil ga ni, sedaj pa za naj od molči in miruje in vsi njegoyi pr»t»ši xa kakor bivši župan L;po5 in tisti večni brbrač in zl: bahač, ki se na avojo čast sklicuje in pridu-šnje, da je nedolžen — ker kitajskega zida ne bodo vsi skupaj prebili, ter g. dr. BreBchnika pregnali, če se tudi vsi skopaj na glavo postavijo in živi krst pokažejo. * * * Iz Koroškega. Francej, kdo bi tebe ne poznal ? Učil bi se orgle popravljati in sestavljati. Marljivo so gibali troji prsti na koru in tvoj posluh si pazljivo navajal na prepotrebno harmonijo skupnih glasov. Iz majhnega Frančižka rastel ai t velikega Franca. To seveda ni kaki tako nenaravni prigodek. Postal si pa ob enem veliki .kranjski Franjo" — in to je nekaj čudnega in Žalostnega. Kot sin napredne Koroške nisi ob čaan bliska in groma korakal na potn svobode in napredka. Rajši si zahajal, v farovške dimnike korakala je v lepi nedeljski obleki, na prsih šopek na-gcljčkev, v roki molitvcnik, proti cerkvi. Kako svitlo so arle njene oči v lepi gozd 1 Gozd je stal tako vesel v mladi svitlobi in Šumel, kakor da bi hotel povedati o tajni sreči. Ptički so peli in vedno glasneje se je Culo šumenje potoka v Samskem grabnu. Ko je prišla Rozika proti lesenemu križu, objele so jo krepke roke. »Moja Rozil« — »Moj Toni!« Srce je bilo ob srcu, usta so počivala na ustih in potem so prišla vprašanja: »Ali me še ljubiš? — »Ali me nisi pozabila?« Končno sta se spomnila, da morata naprej v vas. Šla sta počasi po ozki poti in si pripovedovala dogodke izza grenkih časov ločitve. — »Kako to, da s prišel danes iz planine?« je vprašala Rozika.— »Oče je moral k pogrebu nekega bratranca in ta je daleč; zato ni hotel pustiti posestvo hlapcem. Poslal je po mene. Stari hlapec je šel na planino, jaz pa ostanem 4 dni tukaj«. — »Ti.toje pametno od bratranca, da je ravno zdaj umrl«. — »Boš tiho«, se je nasmejal Toni; »ali si od same ljubezni paganka postala?« Toni je pripovedoval od svojih dogodkih na planini in potem je prišla Roži na vrsto. »Saj veš, kako je pri nas, vedno slabše. Oče je zmirom s tem lumpom skupaj in prihaja pijan domu. Meni je težko pri srcu, Toni«. O ženitni ponudbi Jožeta ni hotela fantu ničesar povedati, bala se je prepira. Kmalu sta bila pred vhodom v vas. Pri prvi hiši sta se še parkrat poljubila in potem stasia mirno proti cerkvi. Za njima pa je stopil iz grmovja kmet Joža. Hitro je tekel k Zagorjanu, da bi mu vse to povedal. Ko je Zagorjan to čul, je kar besnel. Obdolžil je svojo ženo, posle, vse naskriž, izdajstva in komaj ga je Joža toliko pomiril, da je šel z njim v krčmo. Pijača je Zagorjana najprve malo pomirila. Ali k6 so prihajali po maši kmetje ter se vsedli k drugi' mizi ter potem zopet odhajali, brez da bi se zanj brigali, je postajal zopet razburjen. Tako je pil do 2. ure popoldne, ko bi imel pričeti »žegen«. Toni je zutraj Roziki obljubil, da jo po žegnu zopet sprejme. Ali vsled domačega dela je prišel prepozno. Stopil je v gostilno, da ne bi na cesti stal. Ko je zagledal Zagorjana, mu je bilo to zelo neprijetno. Ali preponosen je bil, da bi odhajal. Naročil si je torej četrt vina in se vsedel k drajgi mizi. To je vplivalo na Zagorjana kako rdeče sukno na bika. Joža je to vedel in hotel Zagorjana še bolj nahujskati. Zašepetal je: »Zdaj ga imaš, zdaj mu jih povej. Ali pa se ne upaš?« Ali Zagorjan je že vstal in šel proti Tonitu ter rekel; »Ali nisi ti Požurnikov smrkovec?« —Toni je vstal ter odgovoril zaničljivo : »S pijanimi ljudmi ne govorim«. S tem se je hotel obrniti proti vratmi. Ali medtem ga je prijel Zogorjan za obleko in udaril v obraz ter zavpil: »Glej, ta poljubček ti ne pošlje Rozika«. To je bilo za fanta preveč. Hitro se je Toni izvit iz Zagor-janovih pesti ter sunil pijanega moža od sebe, da je ta v celi dolgosti na tla telebnil. Pri temu je udaril z glavo ob mizo in pričel hudo krvaveti. »Ubij ga, Joža, ubij ga, tega psa«, je vpil Zagorjan. Ali Joža se ni upal Tohita napasti, kajti ta je že zagrabil stol za hranitev. »Le sem«, je zavpil, »kdor hoče, da mu glavo zbijem. Jaz se bbeh ne bojim«. V tem hipu je stopil krčmar z vinom v sobo. »Ž* Božjo voljo, kaj pa je tukaj?« je zavpil. Jezno je rekel Toni: »Lepo se godi v tvoji krčmi. Komaj pride človek notri, ko se ga že napade, kakor da bi prišel med razbojnike. To povem drugim fantom, potem ne boš imel dosti z nami opraviti«. •— »Toni, jaz vendar nisem nič kriv«, se je oproščal krčmar. Zdaj mi je sploh že vse preneumno. »Vidva« — in obrnil se je proti Jožu, ki je ravno Zagorjana vzdignil — »glejta da se izgubita in najbolje je, da nikdar več ne prideta«. — »Kaj, zaradi tega ušivca mi hočeš hišo prepovedati;« je zatulil Zagorjan. — »Kdo je ušivec«, je zagromel Toni in hotel skočiti v pijanca. Ali krčmar ga je ostavil in rekel: »Vidva takoj vun, drugače pokličem hlapce«. — »Ali krčmar«, je skušal Joža pomiriti. — »Nič krčmar, proč ž Vama in ti, lump, greš najprve. Takoj, ali pa pokličem hlapce«. — »In če ne grem?« je vprašal Zagorjan. Namesto odgovora je zaklical krčmar: »Miha, Hanzel« — ,»Ti hočeš torej res —«. »Ja, vun vreči vaju hočem, ako hočeta iti«. Že sta prišla hlapca in brez da bi kaj vprašala, prijela sta Jožeta in ga vrgla skozi vrata. Zagorjan se je branil in iskal nož. »Pojdi«, je rekel hlapec Miha, »Nikar se ne brani, ven pa le moraš«. In že je priletel Zagorjan skozi vrata na cesto. Na cesti je bilo ravno nekaj fantov, ki so celi dogodek opazovali. »Glej, glej«, je zaklical eden, »krčmarjeva hlapca se žogata z Jožom in Zagorjanom«. — »Vržimo ju zopet nazaj«, je menil drugi;»to je lepše kot keglanje«. Zagorjan je divjal od jeze, ali potem je raje z Jolom odšel. (Naprej prihodnjič.) T nedeljo, 26. prosinca 1908 ob 3. nri vsi na shod pri g. Gollobu v Vurmbergu! b 1? TO si P- T ie-iki in ob He ke az- iiel nič vse ije in adi Za-3tel :el: Ali rod iem Na- ako ?ra- ijan iha etel vno lej žom lenil je z in na prvaške skupščine in tun vohal človeški svobodi strupeni hlap, oziroma vbijal prvaške ideje v tvojo politično glavo. In kakoršne misli, takošno je tadi tvoje dejanje. Imenitnim gospodom na Dunaju čenčaš o koroških Slovencih, češ da ti nočejo slovensko-nemških in nemških šol in da dc marajo za nemško-svobodoo kulturo, marveč da hočejo le prvaško farške učilnice jn klerikalno sužnoat.. . Franjo, ako hočeš o koroških Slovencih sploh kaj verjetnega govoriti, treba ti je izvirnih informacij, ne pa prvaško fsrških trobent. Vedi, izvirne informacije se do bijo pri ljudstvu in kakor je samo po sebi nmevco le brez spremstva farjev in prvaških dohtarjev, imenovane trobente pa Be kujejo v katoliško-politični kovačnici z klerikalnim kladivom na prvaškem amboeu. Pri ljudski ir formaciji pa bi ti in znani kranjski vprašalec tudi zanesljivo poizvedela, zakaj si bil v prvaško-farško tičnico vjet. Obraze bi si s prtom sra-možljivosti pokrila, ako bi pri posameznih osebah izvedela, da so tele farji z pomočjo lažnivih; kancelnov in grom in peklo protečih epo-vednic, prvaki pa z strašnim pritiskom njih posojilnic, predrznim Isganjem in nemogočim obljubam v nazadnjaško tičnico zatiščali. Pa ne smiliš se nam zdaj, ko si vjet in za nekoliko let v politični zapor obsojen, saj si earn za to duševno kajho okoli beračil in pri ti priložnosti nezavednim ljudem natanko priporočal, s kakimi poštenimi sredstvi te morajo loviti. Morebiti si pa takc-le misliš: Naj bo, kakor je. Da imam le vsaki dan v tem zapoin za kakih 10 K jesti j in za lavno toliko kron pijače in mi zato ni treba stare orgle popravljati in nore postavljati ter za fino harmonijo piščal sktbeti, je pa dobro! Ako se koroškim Slovencem slovensko-nemške in nemške ljudske šole zavoljo političnega gramofona, ki bo mi ga farji in prvaski dohtarji na jezik privezali in s katerim kranjskim nsdkkri-kalcem v zabavo na Dunaju okoli lajnam, na višje povelje odstranijo in potem takem njih potomci v duševno temo in politično snžnost »a zabredejo, to mojemu značaju le vgaja. Da Je ^-^je»*niidobifligie in faiškiin prvaški -»geneiali' in zlate konje jezdijo, koroški Slovenci naj le v o- snžriem nazadnjaštvu pomanjkanja trpijo ali pa konec vzemejo. Da le jaz z farji in prvaki harmij-niram in moje .orgle* z prvaško-farškimij „orglami" štimajo — to je glavna reč. Ak© pa moje dunajake piščale z koroškim ljudskim glasom ne štimajo in meh mojih orgel dosedanjo aporazumljenje koroških Slovencev med seboj in z sosednimi Nemci v vedno obširnejši disharmoniji piha — to je meni in brezbrižnemu nosaču prvaško-farŠkega .gramofona" šeckoeno. — — Nam Korošcem pa bi to ne bilo vse glih.;ijio šestnajst. Zatoraj Franci slušaj dobro: . " ,V Mi vsi Slovenci nujno.prosimo za pardon: Ne plinkaj Dunajčom »prvaško-farški zvon<, Ne lajnaj jim »razštimajoči gramofon« I Oh štimaj Tein >slovensko-nemške orglice Zato ti'plačamo državne kronice! Bilčovs na Koroškem. Po velikem je vršilo 5. t. m. tuttaj zborovanje, ki je imelo namen, ustanoviti kmetijsko okrožno zvezo (Gauverband). G. potovalni učitelj Schurry iz Velikovca je imel zelo podučljivo predavanje o potrebi takega društva!) ter organizacije za kmete sploh. Stvar bi se čisto redno vršila. Ali kjer ni kak far „voditelj", so farški pod-repniki vedno nasprotni. Tako tudi tukaj. Javno se črnubi seveda niso upali motiti zborovariija, ki je b lo v interesu kmetov. Poslali so valeči tega nekega mladeniča, ki je bil pred kratkem; še za ušesi moker. Ta mladenič ni čutil, kako grdo je, ako odpre svoj kljuu na zboru; kjer obravnavajo resni ljudje o resnih stvareh ;; pq-kazati je moral stojo neumnost. V starih časih je smela mladina med starimi ljudmi le tedaj govoriti, ako se jo je vprašalo. Danen hoče že vsak piščanec svojo modrost kazati. Škoda, da ni bilo na shodu nikogar, ki bi temu palčku' resnico v obrsz povedal. Tudi neki privandiani mmikant se je s tem odlikoval, da je veliko šnopea pil in psoval. Menda je imel pri cedi stvari tudi tukajšni kapocinerski ,pa|t*Vr; svoje roke vmes. Mi mu damo uljudni svet, da se briga za svoje zadeve. Naši kmetje že sarm vedo, kaj imajo v bvojo gmotno korist storiti. trudu se rajo; torej mu agitacija proti naprednjakom ne stoji prav dobro. — Konec shoda je bil, da se je odbor izvolil, — kot načelnik posestnik p. d. Muskounik, od katerega upamo, da spravi draštvo naprej. G. Schumy je naglašal v svojem lepem govoru, da naj sp nikar v društvu politike ne nosi. Ali kaj briga to farške pod-repnike? Njim je le za vladanje, pa čeprav trpi pn temu kmet škodo. Iz „Rožmarinove" doline. Gospod »Faifa«, sitnozhaui nadprvak in vodja Metodove posodil-nice je imel po nezanesljivemu poročilu žajnega kanonfabrikanta .Gladovnika" na dan sv. Lo-rerca ta le ssmogovor:. .Mnogo let že predsedujem .Prvaški posojilnici" v moj korist in med tem časom sem marsikateri zavratni .napad" na Nemce in Nemcem prijazne Slovence pri pneanju svoje priljubljene štirkrajcarpipe izmislil in tudi izprožil. Zdaj sem sicer že stara preperela .,ain-rihtinga" kranjskih postopačev; prej pa da se preselim v prvaški .valhal", hočem še nekaj naštiftati. Sosedno napredno posojilnico, katera z svojim povsod znanim gospodarskim napredkom in dobrodelnim obnašanjem moje nevošljive oči že veliko let jako občutljivo zbada, hočem s pomočjo filijalnega .hlapca" kar črez uoč uničiti. Ker pa bi to počenjanje na potu poštenega tekmovanja brezvspešno bilo, hočem njeno dobro ime z zlaganimi članki v novopečenemu prvaško-libe-ralnemu .Hrošču" .pošteno" oskruniti. Laž in obrekovanje ljubim cd prve ure panslavističnega dihanja, taki značaj si hočem tudi zvesto ohraniti do odhoda v spodnji svet. Zato mora laž in obrekovanje prvaško filjalo poroditi pomagati. Laž in obrekovanje pa naj prineseta tudi temu prvaškemu .otroku" krstni denar, katerega bode po mojem mnenju njena uboga prvaška .mati" kmalo v svojo ,I»čno" malho potegnila. — — He, ti pritlikovi Štirjgelc! Ali meniš, da bodeta v zrak postavljena finjala in lažnivi .Hrosec" tebi večno čast in tvoji glavnici pa velik promet pripomogla? Vsaki priprosti a značajni človek ti jo lahko takc-le v obraz zasoli: „GoBpod Faifa, ne! na taki načifPna bo šlo!" — -t- — nt Novice. Naši shodi. Imeli smo namen, da priredimo v nedeljo. 12. t. m. shod v sv. Urbanu, v nedeljo 19. t. m. pa shod v Vurmbergu. V listu je bilo to naznanilo že tiskano in tudi vabila smo deloma že razposlali. V zadnjem hipu pa je naš urednik g. LiP08** težkp obolel in shoda še nista mogla vršiti. Ker pa Bog naprednjake ne zapusti, ozdravil je g. Linhart zopet. Shodi se bodejo vršili od te nedelje naprej po sledečem redu: V n e d e 1 j o, 1.9. pr os i n ca 1908 ob 3.' uri popoldne v gostilni g. M ar i nič v s v.' Urban up r i Ptuj u. V nedeljo, 26. prosinca ob 3. uri popoldne v gostilni g. G o 11 o b v V u r info ergu pri Ptuju ! Na pbeh shodih bodeta govorila kmet Andrej D r o f e n i g , in urednik Kari Linhart. Nadaljni shodi se bodejo še pravočasno naznanili. , Za shod v Vurmbergu se delajo ž3 čudne priprave. Cujemo, da je tamoŠnji župnik izjavil, da pride .<« svojimi" na shod. Dobro! Nas to le veselil Mi garantiramo tudi župniku, da dobi prosto besedo, ako jo zahteva. Ali — red in mir se bode na Bhodu vzdrževal, pa če pride 12 župnikov. Kdor bode shod surovo motil, ta bode imel priliko, zagovarjati se na pristojnem meetn. Razumite? Tako ne gre, kakor prejšna leta, — - da bi se namreč par ljudi na-pilo in nabujskalO in jih potem pripeljalo, da razgrajajo Sicer pa upamo, da vurmberški župnik tudi tega namena ne-bode imel. Žalostno bi se mož v javnosti pokazal, ko bi hotel svojo stranko z rogoviljenjem in s surovimi škendali .rešiti." Torej, prepričani smo, da se bodemo ttidi v Vurmbergu prav pametno pomenili in da ne pride do nikakoršnih prepirov. In s tem! kličemo vsem. poštenim Vurmberžanom brez razlike strank: Na svidenje dne 26. prosinca pri g. GollobU! Shode motiti so ae namenili nekateri naših Sicer pa naj pater premisli, da njegovi redovni čednih nasprotnikov. Mislijo, da bodo a tem brati tudi" pri naprednjakom mile ' darove" nabV* napredno kmetsko: inisel premagali. Ali pozabijo pri temu, da imamo novo zbor oval n o postavo, po kateri se vsakdo kaznuje z zaporom in otegnenjem vseh političnih pravic, kdor namenoma moti ali hoče razbiti ali onemogočiti shod. Mi se nikogar ne bojimo, ker se nimamo nikogar bati. Tudi ima na naših shodih vsakdo prosto besedo, kdor se zaa dostojno vedeti in kdor ima kaj resnega povedati. Ali nasprotniki se motijo, ako mislijo, da se bodemo podali vsakemu rogoviležu in se pustili shod razbiti od vsacg* nahujskanega petelina. Prav resno svarimo na5e nasprotnike, da bi se pnatili zapeljati m hoteli naše shode s škandali, tepeži ali celo prelivanjem krvi motiti. Prav veacega brez usmiljenja bodemo potem naznanili, kajti pravici za vse! Dandanes ne velja več surova sila, temveč duha moč. Torej pamet! Škofovske besede. Škof B e n z 1 e r v Me en je imel ob priliki, ko so prišli duhovniki mu za novo leto čestitati, sledeči govor: .Jaz želim, da ostane duhovnik vedno duhovnik, kadar ae udeležuje bojev in razprav v javnem Življenju; želim da nastopa duhovnik napram svojim nasprotnikom vedno s tisto obzirnostjo in 1 j n b c. z n i j o, ki jo je s pravico pričakovati od služabnika J' zusa Krista ; duhovnik mora vse izpustiti, kar bi druge osebno žalilo in držati Be mora vedno predpisov resničnosti." itd. Tako govorijo škofje. Naši politikujoči duhovni pa bi nasprotnike zastrupili, ko bi to zamegli. Je pač velikanska razlika med duhovnikom — in farjem. Kdo je kriv draginje mesa? Neki kmet v Frisachu na Koroškem je hotel svojo lepo, 6 letno kravo prodati. Krava je imela 740 kil žive teže. Mesarji so ponudili kmetu za cent t>8 K, to je skupno 503 kron. Po tej ceni ni hotel kmet pitane krave dati in odločil se je, da jo raje sam zakole. Po 24 urnem postu je tehtala krava še 700 kil. Zaklana je imela 348 kil mrtve teže. Kaj je dobil posestnik zato? Z» 348 kil mesa 473 K (1 kila 136 K), za kožo 44 K, za 76 kil loja 60 K. skupaj torej 577 K. Dobil je torej za kravo za 72 kron več nego bo mu hoteli dati mesarji. Pri temu mu je pa še ostalo: glava, noge, čreve, jetra, pljuče, ledice, kar je gotovo toliko vredno nego mesarjevi izdatki. Torej bi mesar pri eni kili napravil 22 vinarjev čistega dobička. Ali to mu je bilo premalo. Kdo je kriv draginji ? Iz Spodnje-Stajerskega. Gospodinska šola v Ptuju, ki jo je ustanovil napredni okrajni zastop po predlogu vrlega našega Orniga, je ža pričela poslovati. Prostori šole se nahajajo v starem rotovžu. Velika kuhinja ima 2 peči; na eni se pripravlja jnhe ter prikuhe (Zuspeiaen), na drugi pa močnate jedi. Poleg kuhinje je jedilna dvorana Tam se priučijo dekleta namiznega dela in popoldne domačega šivanja. Tretja dvorana je določena za spanje. Zavod je naravnost vzoren in gojenke bodejo dokazale imenitnost tega podjetja. Gospo-dinsko šolo vodi, kakor ža povedano, sestra pokojnega splošno priljubljenega prosta gosp. Heršič. Za prvo vpeljavo deklet v gospodinska dela pridobila se je tudi županova hčerka gosp'ci E!a Omig velikih zaslug. Posebno se gleda v zavida na pr.nčenje cenega, šparovnega knbanja. Šolo obi-knje zdaj 9 gojenk, ali priglašenih je še več. Kdor želi svojo hčerko v vsakem ozira izučiti, naj jo pošlje v to šolo. Naznanila sprejema okrajni odbor v Ptuju, g. župan Ornig (v peka-riji) in uredništvo „Štajerca". Dal Bog, da bi se šola še bolj razvila v prid in dobro našega ljudstva. Prvaška gonja proti imenitni g o s'podi ns ki šoli v Ptuju postaja z vsakim dnevom gnusnejša. Človek ne ve, ali bi se jezil in proklinjal čez toli neodkritosrčnosti, hi-navščine, laži in podlosti, »-*■ ali pa naj bi se Smejal čez kozle, ki jih strelja ta prvaška drnhal. Prvaski bedaki, ali ne čutite, da se razkrinku-jete sami pred ljudstvom ? Vi vendar sami v lastnih prvaških listih priznavati, da je bila taka gospodinska šola živa potreba. Zaka> jo v tefcti desetletij niste ustanovili? Zakaj pa niste v tistih okrajih, katerih zastopi so v prvaških rokeh, kaj sličnfga storili? V prvaških okrajnih zastopih se je sicer velikanske avote kradlo (glej celjski zastop začasa Dečko-tisrnec-Kosem), se je nadalje .imenitne" račnnezalesene mostove delalo (kaj-ne, gospod Brenčič?) — ali na kako gospodarsko zboljšanje ljudskega položaja se m mislilo! Kradlo in spalo se je! Zdaj pa, ko je napiedni okrajni zastop v par letih velikansko delo izvršil, ko je vsaki dan skušal izboljšati gospodarstvo, izboljšati blagostanje, povečati izobrazbo, — zdaj tulijo prvaki liki volkovom in psujejo vse navprek m čez vsako delo, ki je izvrši g. Omig. Vpijejo, da je gospodinska šola le .ponemčevalnica". Presneto slaba mora biti vaša .narodnost", vi prvaški modrijani, ako so ji kuhinjski piskri in škafi za vodo nevarni; presneto slaba mora biti ta vaša hvalisana .narodnost", ako se jo bojite izgubiti v enem ali dveh mesecih! Ali saj vemo, — .,narodnost" je tem ljudem istotako le .kšeft" in o „narodnosti" tulijo le tedaj, kadar se jim gre za njih denarni žakelj. Pojdite se solit, vi pivaški lažniki! — Prav modra je tudi misel, da naj bi pošiljali kmetje ptujskega okraja svoje hčerke v — ljubljansko gospodinsko šolo. O ti modri prvaki! V „belo" Ljubljani torej! Vožnja sama bi že toliko koštala, kakor v Ptnjn vssi šola. In poleg tega je v Ljubljano mesečno 40 kron, torej dvakrat toliko kakor v Ptuju, plačati. Sploh pa o tej zadevi niti govoriti ni! — Nesramno je, da si upajo straniščne cunje kakor celjska brezzobna tetka .Domovina" in njen sinček Spindlerjev .,Narodni list" napadati celo pošteno gosp. Heršič, sestro ptujskega prosta, ki je še vsem v tako lepem spominu. Pišejo, da je „stara farovška kuharica". Gosp. Heršič stoji tako visoko, da se niti čevljev v urednike prvaških listov ne obriše. „Domovina" naj sploh jezik drži o „farških kuharicah", ker so jo ravno farške kuharice do zadnjega živele. Sploh je .Domovina" stara baba, ki blebeta vsak dan drugače in ki ima toliko prepričanja, kakor Boltatov Pepe! — Gonja proti gospodinski šoli v Ptuju nam le koristi, čimveč bodejo prvaški lažniki hujskali, temveč članic dobimo. Kajti ljudstvo izpoznava, da je to le j e z a p r v a š k i h 1 e n u h o t, ki imajo za ljudstvo le široki gobec in ničesar druzega. Proti sodniku g. dr. Marinitschu laja brezzobna tetka ,,Domovina" in njeni na istem duševnem obzorju stoječi sorodni listi. Kaj se je zgodilo ? Trgovec g. Slawitsch v Ptuju je bil od par „po prvaško" vzgojenih smrkolinov za več tisoč kron obkraden. Samoumevno je naznanil vsakega sodniji, ki se mu je zdel sumljiv. Tako tudi nekega komija, katerega zasebno življenje ni bilo ravno vzorno. Temu komiju se ni moglo ničesar dokazati in bil je vsled tega oproščen. Dobro 1 S tem bi bila stvar za pametne ljudi končana. Ali dotični komi je šel prvaškim dohtsr-jem na lim in težil g. Slawitscha. Potemtakem bi Človek torej niti tata ne smel zasledovati, ako se mu ukrade par tisočakov. No, prišlo je do razprave in g. slawitsch je bil oproščen. Sodnik g. dr. Marinitsch pa je po sodbi rekel: „Oproščeni ste samo pri nas v Ptuju!" Hotel je s tem reči, da ima tožitelj pravico rekurirati naprej. To je celo sodnikova dolžnost, katero mora storiti. In zato — napada tetka ,,Domovina" z drugimi prvaškimi listi g. dr. Marinitecha, kakor da bi postopal strankarsko. To je tako podlo p e č e n j a n j e, da bi bil zopet pasji bič edini odgovor! In veste, kdo si je to podlost izmislil ? Ali veste, da je storil to bržkone mož, o kateremu se je izjavilo pred sodnijo, da vsakdo noče z njim v družbi biti, ker je sodnijsko označeni denuncijant?! Ja, slučajno je bil takrat v sobi naš ptujski dr. B r u m e n, kratkovidni mož, ki je vjel takoj dotično besedo, jo zasukal parkrat v svojih denuncijantskih ustah in jo potem po jezuvitsko zavito poslal prvaškim listom. Tako torej, — tako postopa sodnijsko označeni denuncijant! Dobro, pane Brumen! Ali ne veš več, da si bil zaradi častikraje zaprt? Ali ne veš, da si storil obljubo, da ne boš več aodnike obrekoval ? Ali ne veš, da si za javnost mrtvi mož? Ti, Brumen, tvoj grebenj raste prehitro! Popisali bodemo torej tvojo .čast", — famhm, .čast" denuncijanta! Sramota za prvaške liste, da se pustijo informirati od takih ljudi. Fej. fej, fej! Ptujska prvaška trgovca Mahorič in Šeligo na noben način nočeta priznati postave. Prvaka — 4 — sta, narodnjaka, — bogme, za prvake vendar ne veljajo postave, oni stojijo čez postave! Pa le ni tako, draga dvojčka Mahorič in Stligo. Blago med vrata obešati je prepovedano, za vaju kakor za druge. Noben vrag vama ne pomaga! In ker se nista držala tega, obsojena sta na 60 kron globe. Dober tek! Priti ž la sta se sicer, ali pritožba je zavrnjena. Ja, prijatelja, s trmo ne prideta nikamor. Ia s tem, da bodeta opetovano kaznovana, si tudi ne pridobita zaupanja pri knpcih! Marenberški okrajni zastop je sklenil proračun za 1. 1908. ki znaša v potrebščinah 22.327 K. Diigalo se bode 35% doklade. Sklenilo se je nadalje prošnjo, da se pusti zabavni vlak do Sp. Dravograda, da se napodi brezvestnega živinozdravnika Thannhclarja, da se vpelje okrajno zavarovanje za konje itd. Okraj deluje zelo pridno. Poljedelski Shod se je vršil 7. t. m. v sv. Jurju ob Pesnici. Potovalni učitelj g. Belle je govoril o vinogradništvu in novi vinski postavi. Shod je bil izborno obiskan. St. Jurjani so vrli naprednjaki, ki se brigajo za gospodarski raz-vitek. Čast jim 1 Fajmoster Sušnik in kmet Kresnik v Čreš-njevcah. Vsakdo v slovenjebistriškem okraju ve, da ta dva moža nista prijatelja in ravno tako ve vsakdo, da je kriv temu nasprotstvu edino .Božji namestnik" Sušnik. Kajti ta črna snknja je v dnu svojega črnega srca sovražna vsakemu prosto mislečemu kmetu. Ali vse kar je prav! Tako divje gmje, kakor jo vprizarja ta politiku-joči, hujskajoči .duhovnik" proti sivolasemu kmetu Kresniku, ki stoji že pol stoletja na svoji grudi ob pljugu, pri delu, katerega poznajo farji le iz knjig, — take gonje še nismo nikjer opazili. Mi se res čudimo, — čudimo, da ne zavre Kresniku kri in da ne vzame polen ali pasji bič ter poleti ž njim v farovž ... Da se je Kres-nika po Sušnikovi brezrestnoitji že opetovano v najnedolžnejših slučajih napadalo, je znano. Istotako je znano, kako so temu kmetu farji na gospodarskem polju hoteli škodovati. Ali preglejmo še sledeči slučaj. Neki vbogi žganjar Jakob Lepej je pred kratkem umrl, ker ga je zadela kap. Nazadnje je bil slučajno v Kresni-kovi krčmi in v bližini je umrl. Resnicoljubni fajmoster je pisal seveda v .Fihposa" in druge farške cunje, da je dotičnik umrl vsled pri Kresniku preobilo zavžitega žganja, da so ga vsega pijanega pod kolarnico zavlekli in da je moral tam brez vsake zdravniške pomoči umreti. Kaj je resnice na vsema ? Župnik Sušnik je najbližji Kresnikov sosed in prav dobro ve, da gostilničar KresDik od nekdaj ne in tudi zdaj ne toči nikakoršnega žganja temveč samo vino. Sušnik, ako ste vi pisali do-tične infamije v farške cunje, potem ste torej vedoma lagali! Sušnik zelo izveduje in natanko ve, kdo pri Kresniku občuje. Zato ve tudi dobro, da nikdar poprej pa tudi zdaj ni b i 1 pokojni Lepej Kresnikov blapec. Vendar smo to laž čitali v farških listih. Bei je pa, da se je nesrečni žganjar navlekel strupa kakor že preje večkrat tudi to pot v črni, župnikov i, toli hvalisani šnopsarski gostilni, — da je rogovilil potem v cerkvi pri večernicah, da je naganjal potujoča dekleta iz cerkve in prišel končno v Kresnikovo krčmo, kjer ga je zadela kap. Sodnijska komisija je pri seciranju dognala, da bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. In od tam so mrliča zanesli v ravno tisto mrtvašnico, v katero je pustil pred več leti zavleči na gnojnem vozu brez slamnate podlage usmiljeni Samaritan Sušnik po kapi umrlega spoštovanega žnpnika Stuheca iz Stranic, namesto da bi naparal svojega duhovniškega kolega v farovžu, kjer je 9 sob . . . Tak je župnik Sušnik, ki druge obre-kuje! Sicer pa, Sušnik, spominjajte se par dni nazaj: 14 dni pred smrtjo je sekal J. L'pej v farovžu drva; ker je par dni v svoji zmedenosti izostal, odpovedal mu je župnik prenočišče v hlevu 11 Tako stoji stvar, župnik! Pričeli ste zopet farane preganjati na prižnici in v farovžu. Kako pa kaj podučujete neveste, da naj bi prišle v farovž prenočevati in to v temni obleki, da jih nikdo ne izpozna . . . Istotako mlade vdove .. . Kaj pravi k temu Micika? . . . Knez in škof, stisni roko in udari, — udari po ničvrednih farjih! . . . | Iz Trbovelj se nam piše: Žalostao nazna- "rat nilo! Tiho in brez bolečin je poginilo .ajmoh- AH tarsko" društvo, s katerim so imeli lepi Lep in ,,Št drugi trezni junaki toliko veselja. Amen. Kaj bo pro zdaj z lepimi petelinčki, kaj bo z lepimi oble- še kami! Kaj bo, ko se je , ajmoht" koncil! Sli- Koi širno, da jokajo knapi krvave solze, pa ne vemo, 'V s ali od žalosti, ali pa od veselja ! n a Iz Šmartna pri Slovenjemyradcu čujemo: -si • Znani klerikalec, kravji mesetar Janez Sialeker ha j Tajmot je bil pri codniji v Sloverjjsmgradcu, ker ©e je gospoda Jožefa Sirubej po krivem obrekoval, >baj obsojen na 30 kron globe ali 3 dni zapora. ice Izpred mariborske sodnije. 68 letni Janez in Vidovič iz Gorencev je kradel perutnino in bode iN a zato 3 mesece kašo pihal. — Z nožem je sunil Franc Arouš iz Zg. Velovleka Johan Cvetkota. naj 4 mesece bode Arnnš premišljaval, da bi tega šlo ne smel storiti. — Posestnik Drevenšek iz sv. "tor Lovrenca dr. p. je vrgel hlapca Tumpaj brez .us vzroka 2 m. globoko v potok. Zato bode sedel 3 mesece. — Posestnik Hanželič je hotel svo- >far: jemu očetu z nožem vrat prerezati. Ker je to ipoi- prepovedano, bode lepi sin 4 mesece sedel. ga Mladi tat. V Gamlici je utradel učenec Kari Lastensteiner svojemu gospodarja trgovcu F. Oi- i železnici mrliča krčmarja Glušiča iz Lendorfa. i j. Baje je skočil iz vlake in se ponesrečil. : i Mučenje živali. 11. t. je vozil posestnikov ) I sin F. Perko iz Vratenešifi proti Ptuju. Na pota j J je padel eden konjev. Namesto da bi ga fant v } Dornavo spravil, pustil je konja v hudem mraza ; t od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne na tleh t ležati. S učajno je prišel orožnik mimo, ki jo ; ' pustil konja v Dornavo spraviti. Čast mu, kajti i s tem je rešil konja posestniku in končal živini trpljenje. \ \ Iz Koroškega. j Somišljeniki na Koroškem! Tekom 8 let, -odkar poletava napredni naš „Stajerc" med svet, • < pokazali ste tudi vi, da imate dovolj zmisla za raz vitek svobodne misli, da ne spite v vaših '• prekrasnih goreh in dolinah. Pokazali ste ravno Š KoroSci, da gre in mora iti napredna stvar 1 zmagovalno svojo pot. Veselje smo čutili, ko ste napredni Korošci v tako lepem številu pristopili naši zvezi, postali naši odjemalci ter prijatelji. Danes lahko trdimo, da je ni občine na ' Koroškem, v kateri živijo Slovenci, v katero bi ne poletelo vsaki teden vsaj nekaj naših listov. Vemo, da prihaja tudi umazani klerikalno-laž- i nivi „Š-Mir', katerega priporočajo vsi mrač- ; j njski in črnosukneži. Vemo, da prihaja v novej- j 1 Sem času tudi neki kranjski listič pod imenom i ] ..Korošec" kateri širi istotako sovraštvo med Nemci in Slovenci. Vemo vse to. Ali istotako ■ ; vemo, da ni nobenega slovensko pisanega lista, j • ki bi bil po Koroškem in Štajerskem tako močno \ 3 - j wnisirjeu in tako priljubljen, k »b or naš list. — •Ali to je še vse premalo ! Mi bi dali radi i „Štajercn" koroško prilogo, da bi zumogli vec prostor* z» koroške nznere porabiti. Mt bi radi še Tfč o Koroški pisali, še bolj nasprotnike (Koroške bičali 1 Ia zato vam zopet priporočamo : ' V b a k ca p redno misleči Korošec ■najbod-e naš naročnik. 3 krone na leto •si vsakdo laliko odtrga in dobil bode list, ki izhaja na oujmanje 8 velikih straneh vsaki teden. ©elajte neumorno za naš list! Za-Jaajajte edino v gostilne, kjer je naš list rat rezpolago. Zahtevajte , Štajeica" po kavarnah in .bcivnicah! Priporočajte ga povaod! 3Ja delo!! V VelikOVCU so napravili .misijon", da bi naprednjake takoj T koz.i rrg nagnali. Pa ni šlo. Čnjemo, da ni nikdo versko zblaznel in da "torej ta misijon pravzaprav ni imel vidnih ^uspehov" . . . Da bik ne zdivja so iznašili klerikalci v rfari Mali St. Vid (Klein-St. Veit) novo sredstvo: poškropili so bika najprve z ž-gnano vodo in ga potem odgnali. To se je zgodilo 1. 1908! Požar. V Pasjivasi pri Še. Pavlu je zgorelo Ojmpterjevo poslopje s krmo in 5 prašiči. Prevrnila se je baje svetilka. Škode je za 1600 K. Ubil Be je nadkondukter M hael Modritscher, '•ko je bil na celovškem kolodvoru. Nesrečnež je izdrsnil in padel tako nesrečno, da je čez par .nr umrl. Po svetu. ljubi „štajerc"l Neki prodajalec časnikov «ai je hotel kupiti konjička, da bi z njim lahko svoje liste hitro na železnico vozil, šal je k Žida Natanu in le-ta mu je priporočal tudi takoj -starejšega šimeljčka. Mož kupi šimeljna. čez 3 ■dni pa prileti razburjen nazaj in zavpije nad Natanom: ,Kakšnega konja ste mi prodali?" j— .Kaj? Ali ni dober?" — .Dober? Šunelj je slep na obeh očesih! — »No", je odgovoril 'Natan prijazno, ,saj vam nisem šimeljna zato prodal, da bi vam cajtunge bral" . . . Hrvatske Šole. Na ljudski šoli v Djafcovem •seprižli abc-strelci z nožmi in revolverji (!) v Solo, da bi pobili učitelja. Orožniki so morali otroke premagati. Palica, brezovka, na Hrvatskem te pač šparajo! Tržna poročila. Ptuj, tedenski sejem dne 10. januarja 1908: Vrsta Mera Cena K vin Pšenica—...... Rž.......... Ječmen....... Oves........ Kuruza....... Ajda......... ;l Fižol......... j Leča......... \ Grah........ '! Kaša......,. . Pšenični gris..... Riž......... Sladkor....... Češplje....... Čebule (luk)..... Moka boljša (Mundmehl) Moka za zemlje .... Moka za polento . . . Goveje maslo..... Svinjsko maslo .... Špeh frišn Žmavc......... Šunka ......... Pleče ......... Hrbtno meso (Kitzbraten) Puter......... Jajca......... Goveje meso...... Telečje meso Svinjsko meso .... Mleko, frišno..... Drva, trda, meter dolga Premog (Steinkohle) . . Mrva sladka..... Mrva kisla...... Slama (Lager) . . . . Slama (stelja)..... Meso za klobase . . . 500 kil 500 kil 500 kil 500 kil 500 kil 500 kil 50 kil 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila lkila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 Hdo od (do 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 28 kom od do od do od do 1 liter kub. met. 150 kil 150 kil 150 kil 150 kil 150 kil 1 kila 12 11 10 9 8 9 7 do 11 1 kila 1 kila ' 1 kila kila' 96 56 28 44 40 80 64 16 42 40 26 20 861 30 40 40. 48 16 96 60 40 20 40 20 40 £ 16 50 80 80 20 40 80 26 — 5 - Listnica uredništva in uprav-ništva. Amerikanski naročniki! Kadar pošljete denar, napišite natanko ime in adreso, drugače ne moremo list redno pošiljati. Mi ne moremo 15.000 naročnikov v glavi imeti. —Zaradi bolezni našega urednika je nekaj dopisov izostalo in na nekaj pisem se ni moglo odgovoriti. V kratkem se zgodi vse! Pozdravi — Loterijske številke. Gradec, dne 11. januarja: 54, 2, 35, 37, 10. Trst, dne 4 januarja : 44, 38 11, 74, 70. Promet razpošiljata« trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni Človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registririn, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša llains Konrad vslužhuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gno|iti travnike in pase ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjku c fosforjeve kisline; morata se mešati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju. Fotografije kot 2namke (marke liki znamkam na pis-mab), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Frag, Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte; vanje brezplačno in franko. 47 (Mizarski učenec se sprejme takoj pri Fr. Iiorber-ju, Gbsting Nr. 223 pri Gradecu. Ženitna ponudba 26-letni fant z 2000 kron gotovega premožeDJa želi za ženo priletno dekle ali vdovo katera ima gostilno in nekaj posestva. — Ponudbe sprejme upravništvo „Štajerca". 46 Službo išče « trezen in marljiv viničar, iz-vežban pri novih amerikanskih nasadih in v sadjereji. Nastop mogoče 1. svečana. Naslov Juri Novak, Zagrad «tev. 40 posta Celje. Vinsko stiskalnico S za večjega vinogradnika, s katero se lahko 10 polovnja-kov vina naenkrat preža, pa tudi za manjšega vinograd-skega posestnika, proda Josef 1'Iautz v Lipoglavi pri Ločah, Takoj se sprejme'« marljivi ilee*k za pekarsko obrt z mesečno plačo 8 kron; doba učenja 8 leta; pri Anton Cizeju, pekarski mojster v Ljubljani, Zalokarjeva ul. 8t. 11. Prednost imajo, kateri so se ze učili. Službo išče »> trezen in marljiv viničar, iz-vežban pri novili amerikanskih nasadih in v sadjereji. Nastop mogoče 1. svečana. Naslov Jnri Novak, Zagrad Štev. 40 posta Celje. Denarna posojila vsake velikosti po 4 do 5»/, proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realltete po S'/,«/, na 30—60 let, največje svote; večia financiranja. 817 Hitro in diskretno se vse izvrši Administracija „Bor8en-Courir" Budapest Post lack. Porto za nazaj se prosi. Pros se nemško korespondenco. Vrle zdrave = : delavke najdejo pri prostem stanovanju trpeči posel v .Zundwaren- fabrik" v Rušah. 8 Krojaški učenec na 3 ali 4 letno učno dobo pri prostem obskrbovanju se takoj sprejme pri Jakob Skazi krojaški mojster v Slovenski _________B.strici._________J» Pozor tamburašils Izšli so ceniki tamburaških partitur od najnovejših skladb tamburatke glazbe i. s. od Broža, Hruze, Tomiča, Bo-zottia, Machača itd. Dobijo se pri „Prvi risački tvornici tam-bura J. Stjepušin v Siskn. Viničar z večim pomožnimi osebami, kateri je zmožen vinogradatva z novimi trtami, posebno zelenega cepljenja,, se sprejme. Pojasnila da g Josef Prstec, trgovec v Mariboru, Triister-strasse Nr. 7. S3 Majer 29 s Štirimi osebami se sprejme ; plačilo 1 K 20 vin, drva, luč in mleko. Graščina Lasgental pri Pesnici. Ura x verižico 7Q ssimfi 1 VrAn Zaradi nakupa večJih Ld. JdlllU L Jr\.I Vil, množin ur razpošilja šlezijska eksportna hiša 1 krasno, pozlačeno 36 urno precizijsko anker-uro z lepo verižico za le 2 K ter 3 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju Preuss. - schl. Exporthaus Ch. Junqwirth, Krakau A. Kar ne do-pade, denar nazaj. ti Ob skrbnik. brez velikih otrok, se išče za malo posestvo na Spodnjem Štajerskem. Dohodki so : Prijazno, lepo in prosto stanovanje, vrt in sadje. Ker je malo dela bi b:l ta posel za kakega rokodelca ali penzioniranega rudarja prav primeren. Nastop 1. aprila 1.1. Ponudbe sprejme in pošlje naprej upr. >Štajerca«. 42 Izjava Jaz podpisani Si m O H BrUItlBO, posestnik t Pokošah sem z neosnovanim odiranjem in fcri- Timi obdolžitvami <>£>. Karola Hrastnik st. in Karola Hrastnik ml. ■■ Spodoe Poiskave oa časti ždii, ter ja proaim s tem javno odpuščen ja. Pokoše, dne 16. grudna 1907. Simon Hrumeč 1.1, P O z o R P O Z O R Pristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravlju popolnoma neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vstj le jeden del mojih snovii zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februarja 1907 preskušane od e. kr. preizkušoval-niee hranil t Gradcu glede njih neškodljivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenje ne preizkušovainice, nimajo v sebi nikakili zdravju škodljivih tvarin, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist posebna na zgoraj stoječe, registro-vano znamko, da so tako vaiuje pred manj vrednimi ponarejejenimi izdelki. 34 Kmetovalci pozor! Staroznana krSčsnaka tvrdka. Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hrn-Skovlm In Jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 8C°/, ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tegu popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in :-aa s pat'ntovanimi teiaji, prirejf-*"•*«» «-»**«lt_C „imi 2a k0i0barn0 ma7anje (RollenRingschmierlager, ročne na vitel in motorne, ti -^ Z n 1 —. Z *> -^ vnovič zholiSanepa sestava ., »ejainice ..Agriuoio,", jeklene pltige, brane, valjarje, kosilnice za travo, deteljo in žita, obračalnike, stroje za grabljenje sena in žita, stiskalnice za grozdje in sadje, hidravlične stiskalnice, stroje za mečkanje in robkanje grozdja, mline /.a sadje, škropilnice za trte in drage rastline, stroje za sušenje sadja in sočivja, vrtilne pumpe za gnojnico, - vitije za vprežno živino, stroje za snaženje žita, trrjerje, stroje za.robkanje koruire, stroje za rezanioo s patentnvanimi tefaji, prirejenimi za kolobaruo mazanje, da jih je možno goniti povsem ^aliutno, stroje za parjenje krme, peči za stedilne kotle in vse druge kmetijske strode izdeluj«* infrazptsilja, v najnovejših, odlikovanih sestavih ','' 2 PH. MAYFARTH & Co., DUNAJ 2(1 Taborstrasse št.71 tvornica kmetijskih strojev,.livarne ia parne fužine. ObSirni ceniki s podobami brezplačno. Olikovan z nad 600 zlatimi, srebrnimi KoUjnimi i t., d. Zastopiyjuj - 1050 delavcev; \zki s« iftlViu. Zahtevajte zastonj moj veliki cenik mojih nailinejših in natančno idočih ur, srebernipe in zlatnine. Dokaz da imam rea fino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseli dežel in gla\*- ■ nih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko zmenja, ali dam celo vsoto nazaj Kikel are »d......180 I Sreb. aak. rem.....4»0 ■Sni..........350 Ure kadilke ....... 150 Sreb. ženska......350 Stenkc are . . 1-50 napr»j. ftazpoSitja po postnem povzetju Specialna delavnica za najtežejsa popravila ur, zlatnine in optik TH. FERNBACH na večja ft briška zaloga u- Marburg %. »T TJ6ezi.ec za trgovino z mešanim blagom »preme ee pri t»rdki Davorin Podlesnik. v Radečah nri ZH»rn«nnmostU. Močne stole ta gostilno in trte izdelrjje najbolj po cani in solidoo kakcr nobena tovarna Jakob Pucko, mizar in !zdelo»atelj etolev v trgu Lemberg pri Šmarji na Jelšah. 17 Konkurenčna budilnica po amerikan. zistemu, gre v vsakem položaju, dobra za službo primerna kvaliteta. 3 letna pismena garancija da gre dobro in prav K 2» , i kom. K 8'—, s cifetnico. ki sveti K 3..H0. 3 kom. K 8— Budilnica z dvojnimi zvonci (2 zvona) K 3-tf), 3 komadi K 10-50, s cifernico, ki sveti K 4-20, 3 kom. K 1160. Ni rizike! Izmenjava dov61jena ali denar nazaj! Posije po povzetju ali naprejplačilu prva fabrika ur v Briixu HANKS KONRAD fc 'U^',""' v Brlix« SL 876 (Češko). Bogati, cenik! z nad 3000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, glazbenih potrebščin itd. dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko 739 Lepo puranovo perje. kila........gl -50 Kokošje perje , ....... gl —"28 "Gonje perje „ ........gl 1*25 Najlepši gosji pnh,.........gl 5*— pošilja po poštnem povzetja Franz Podlipnik perntninaki trgovec v Brčki Bosna Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že vec nego 30 let, ae mi je posrečile iznajti najboljše .sredstvo za rast brk, brade in iproti izpadanja , brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praliaj in vsako drugo 'kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar ▼ Pakracu štev. 200 v Slavoniji. 575 Zsub-te-srsijte zastoaaj in franko moj glavni cenik z nad 3000 podobami vseh vrst niklnastih, srebrnih, zlatih ur. m. Roskopf, Halm, Omega, Schaffnausen, Glas-hatte ter vsega solidn ga srebrnega in zlatttga blaga po originalnih fabriskih cenah. Nikel r.mentoar ura K 3-—, Zistem Roskopf patent ura K i—, Švicarski orig. zistem Roskopf pat. K 5'—, Reg. Adler-Roskopf, Nikel anker rem K "•—, Goldin rem. ura, „Luna" kolesje dvojni mantel K 8-50, Srebrna rem. ura .Gloria" kolesje K8-40, Srebrna rem. ura dvojni mantel K 12-60. Srebrna pancer-verižlca z springrinko 15 g težka K 2-80, Ruska trna nikel cilinder rem. ura „Luna"kolesje K10-50, ura-lukavica K 8-60, budilnica K 2-90, kuhinj>ka K 3—, Švarc-valdovka K 2-80. — Za vse ure 3letno pismeno garancijo! Ni rizike! Izmenjava dovoljena, ali denar nazaj! FvttST HANNS KONRAD **&** BrQX St. 876 (CeSko). liferant 737 — 7 - V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihmal kapele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob '/,11 uri predpoldan za, 60 vin., (30 krajcarjev.) 378 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstaltl. Prana: Schonlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. izdelovatelj umetnih puSk, izkuSen v c. k. arzenelu, prevzame tudi popravila. Priporoča posebno puSke na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9-3 in 8-1 mm. Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo za ankei-pain expeller je znano kot odpeljajoco, izvrstno In bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajcDJu itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1-40, in K 2—. Pri nakupu te&a priljubljenega domač* ga sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah z našo varstveno znamko nAnker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev" V Pragi, Klisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Absolvent c. kr. strokovne Sole za puSkar- sko industrijo. cevi na 70 korakov s Srotom St. 03 7 treferjev napravilo. — C. k. di retcija poizkuSnega za- Mnogo ilustrovani cenik se dobi brezplačno! Uradna šajba Jtev. 200: iz puSke St. 161007, kal. 16 se je z enim strelom iz leve roda za ročno strelno orožje v Boiovijali na Koroškem. Itaajditelj in edino opravičeni izdelovatelj „Schonliebove-alianc-boruugeu z najboljšimi in nainataučuejSimi streli sedariiosti do 100 koranov 2 dobrim „durcli5lagomu (glej sliko strela!) Moja Alianc- borunga" strelja s črnim in brezdimnim smodnikom brez-dvonino najzanesljiveje in najbolj ojstro ter presega najboljše angleške, amerikauske in drugi „borunge". Zato vporablja vsak razumen lovec to „Sch6nlieb-Alianc-borungo". Vsaka slaba puSka se naredi z mojo „borungou pod garancijo dobro streljajoča. Cena zato K 10—. Vsak dan dobivam jah alna pisma. Atelier za izdelovanje najfinejših lovskih puSk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih „alianc" puškah vseh zistemov z mojo „Schonlieb-alianc-borungo" ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Bl«gorodni g. F. SchSnlieb! Z poslano puSko kal. St. 16 z borungo sem izredno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel krasne uspehe; VaSa borunga ie najboljša in presega angleško. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczowi. Ako ne dopade, vzamem puSke nazaj! Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj! Nedosežno praktična in cena je moja najfinejša garnitura za raziranja Lepo polirani leseni kosten, se ta-pre, razimo zrcal«, ki «e d« prestaviti, obsega v« predmete tat r-itiranjc. 1. Dobra bntev St. 8701, paSe ra vsako brado, fino votlo brušena in goiova ta rabo. 2. Dobri jermen za brušenje. 3. 1 dota mass (Schiifmasse) .4. 1 dota najboIjSe-Ra mila za raziranje. 5. 1 zaniJdani piskerCek za razirmj«. 6. Cepit za raziranje. VlatkuuJleKS*—. 1st* garnitura, ali bri;va s v*r«ven© pripravo ta nevajeno (ranjenja nemogoče) z navodjlom 7'—. Britev >. varstveno pripravo uma K 8'50 Štev. 8762. Milo zaraziranje, Cisto fino, najboljša vnta, lahke pene, Sledilno v rabi in prijetno ta kolo v Upi plehnati doti K —*40. Stey. 8769. Piskcrcek inčepič ta razirani« prvi in roenik zadnjega fino tanik-lana, v lepem kartonu K l'iK>. Jermen ta brušenje 20 cm. dolg. K 1*20. Malina za rezanje las gotova za rabo I-a kvaliteta K«'—. Garancija: Izmenjava do-Kompletno le K 5*—. voljena ali denar nazaj. PoSlje po povzetju ali naprej plačilu c. kr. dvorni liferant HANNS KONRAD K£Sr Prosimo vprašajte zdravnika. Vi svetovna razpošilna hiša. znamke)pri v-J« *-;* U-«**-*!« Krakova St 101. N. 11. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. britev ali 6 ff. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopade denar takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. Wenzel Schramm Maliratelj glasbenih instrumentov (Mnsik-Instrnmeite), sodnjiiki zaprisežen zvedenee v Celin, Grazeratrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše »afljanske strune (glasu ob-sUjoče in čisie na kvinte; Gosie za Solcrje o* 6 K 60 v naprej; Gltare po K 7-10 nap. Cltre za koncert od 15 K naprej; Fino izdelane geste od 16 K naprej; Najfinejše goste za koncert kakor tudi stare italijanske instrumente se zmiraj dobijo pri iceni. Loie od 1 K 20 napr. škatle za gosle od 5 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas i 19— II tipkami 6 hasami od 26 K naprej. FliigeUiorne In trompete od 88 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune za cltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih inštrumentov prevzame. 488 Vsakovrstni otročji uodb.inatrwnentiin ustnefiarmonike Postrežba natančna in urna. Vsaki dan sveže: Povoj ene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga pri Job. Luttenberger-ju mesar in prekajevalec v Ptuju. Postrežba natančna in urna. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Najstarejša tndka za zz= potnikov z lraoje ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 iprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pise v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 -V 3 letna pismena R \{Y(\T\ \ Brez konkurence !! garancija 1! ^ *** Vil * v tej kvaliteti 1 Moja prava švicarska System Roskopf Patent Anker Remontoar-ura z masivnim, solidnim, antlmagnetlčnim Anker-kolesjem, pravo en.ajlno cifernico (ni papir!) z varstveno plombo pravo ni-icelnaslo pokrovje, Samimi pokrov čez kolesje, gre 36 ur (ni 12 ur idoča ura), okrašeni in pozlačeni kazalci, natanko regulirana, s 3 letno pismeno garancijo komad K 5—, 3 komadi K 14*—, s sekundnim kazalcem K 6"—, 8 kom. K 17-— v pravem srebrnem pokrovju brez sekundnega kazalca K II— 19 kom. K 31—. s sen. kaz. K 13-50, 3 kom. K 38 — Izmenjava dovoljena. Razpošilja po povzetju Prva fabrlka ur v Mostu 688 HannS Konrad, c. in k. dvorni llf.,Brux 876 (Češko) Bogati ceniki a 3008 podobami zastonj In poštnine prosto 1 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 58 Obhutveno varovano! Alleinechter Balsam ■M t* UJntlHtlHp-lk-ia Su I.Thierry in PnsraJa ti! icMiih-SHSrt-,-.-.. Vsake ponarejanje kaznivo I Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnaiih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K &•—. Thierrvjeio centifolijsko mazilo za vse še za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 860. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošBOEoani in staroslovni. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry » Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvmih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Pozor! Pozoi! Citaj! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: p. JllPJŠlČa, 578 lekarnarja v Pakracu št. 200 (Slavonija) s*" 8 dni na ogled glasom določb mojega cenika, torej brez rizike za naročitelja razpošlem proti povzetju mojo „Volks-triuiul- harmoniko število 663'/,, da prepričam vsakogar o njeni vrednosti. Ta harmonika ima ga ant. nezlomljiva Spiralna pereu ne samo za tastne, marveč tudi za base in zračno klapne, nadalje lOtastuov, 2 registra, dvojno štimungo, 50 mesing-štim., 3 vrsto! trompet, mahagoni polit., črne lajšte z barvano bordo, obkovano zniklom, dvojni meh, varstvo za oglje iz kovine in „cuhalter", velikost 31X15 cm, košta K 8-—. Šola za lastni podnk zastonj. Manjše in cenejše harmonike za poduk zlasti za otroke po K 2-50. 3-20, 3-80, 5 vO. 680. Boljše harmonike po K 8-50, 9-60, 13-60, 14-20 se vidi v mojem ceniku. Xa mojih harmonikah ni čolni ne, ker je vse češko delo I Ni rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pušije po povzelju c. in kr. dvorni ||____ v..,,.,! razpoš. hiša glazb. . liferant nanilS l\Olirail biaga BrBx 8tev 876 (Ccsko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 852 Po takem izvesku se poznajo skladišča 487' v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujam stroji narejeniso po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih slrojtv in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje L Ptuj, glavni trg štev. 1. M Rane J»ch vrat noj ao vani-jq}o skrbno pred vsako nečistostjo, kajti "led te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sera se rabi omehk-ajočo Prag trakt domačo žavne kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zman^a vnetje in bolečine, vpKva hladimo in pospešuj« sploh zdravljenje. ggT razpoSUfa se vsak dan ""Ki 1 ctla doz- 7u vin., '/i 50 vin. po pošti Šoti nap ej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje suko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to vr,e avstro-egrske Baoijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varotvenv ziuitnko. i = Glavni depot: ===== B. FRAGNER, «• t dwrai Kftrurt. Apoteka >ium schwarzen Adler« Praja Kltineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Austro-Qfrshe. Ura na pendeij, ki bije na v, in na I uro K 10 50 v lepo poliranem kostmi iz oreh. lesa, gre 30 ur, bela cifermca, 71 cm visoka K 10*60. Ista, gre 14 dni, bije na 'I, in t uro K 1460. — „Gong".kolesje (stolpovo zvonenje) dviga ceno ceno pri 1 dnevnem kolesju za K 1'—, pri 14 dnevnem za K 160. Te ure so vsled cenosti in krasnega dela elegantne za pohištvo. Ura-kukavica K 850, kuhinjska ura K 3—. Budilnica a stolp zvonenjem K 9 80. Za vsako uro 3 letna pismena garancija. Pošlje po povzelju prva fabrika ur v Briixu HANNS KONRAD c. in kr. dvomi liferant v Brlixu St. 876 (Č«dko). Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevi za'-tonj in poš:--ine prosto. Norost! Novost! Mali orhester za žep. Par oseb zamore celo godbo z orglicami in bobni napraviti.' Istue orglice s perfektnim spremlje-vanjem z bobnom. Štev, 2zJ), me-smg plate, 10 lohov, 20 štim, I-a kval. z bobnom (Fel.). Vsakdo igra lahko takoj, vsak komad v elegantnem kartonu K 2 50. Štev. 2272, ista 10 lohov, 32 štim, tremolo, I-a kval. z bobnom iFellj 6leg. karton 2apokaoo K 3—. Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu 2 c. kr. dvorni liferant in razposujevalna hiša glazoenih potrebščin HANNS KONRAD, v Brtlxu štev. 876 (Češko) Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj m franko. Tiskal: VV. Blanke v Ptuju;