s p o s k u s o m p o d r o b n e j š e r e g i o n a l i z a c i j e S lovensk il i g o r ic i n B o ž i d a r j a K e r t a »P o izk u s lo k a ln e R o c ia ln og e og ra f sk c a n a l iz e n e r a z v i t i h p o d r o č i j« (na p r i m e r u iz o b č in e L e n a r t \ S lov en sk ih g o r ic a h , s t r . 273—285). Med o sta lim i p risp evk i v »Zborniku« pa je verje tn o za g eogra fa posebej p riv lačen p risp evek M ire M e d v e d o »P ok rajin i v pozn ih d elih sloven sk ih realistov 19. sto letja« . M islim , da bi se tega za S lo v en ce tako zn ačiln ega in d ož iv ljen cg a p o g lav ja lah k o lo t ili s svoje stran i tudi »kulturni« geogra fi. Vanek Šiftar, Cigani. M inulost v sedanjosti. P om urska založba, M urska Sobota 1970, s tran i 232. A v to r , ki že d o lg a l e ta sam v t e r e n u a k t i v n o r a z i s k u je ž iv l je n j s k e r a z m e r e n aš ih c igano v , še p o s eb n o r n e k m u r s k i h , te r si j e t u d i m o č n o p r i z a d e v a l p r i s p e v a t i k n j i h o v e m u i z b o l j š a n ju , n a m j e v te j k n j i g i z b r a l ob i l ico p o d a t k o v in misl i ne s am o o p r e k m u r s k i h , te m v e č tu d i o d r u g ih n a š ih c i g a n ih t e r o zg o d o v in i in usod i t e g a ro d u š i r o m po s v e tu . R a z u m e sc, d a j e t a o r ig in a ln o n a p i s a n a k n j i g a n a d vse z a n im i v a t u d i z a g e o g r a f a , sa j d o ž iv l jc n o z a j e m a tu d i vse d r u ž b e n o in d r u g o ž i v l j e n j s k o ok o l je , v k a t e r e m ž iv e n a š i c ig an i . Iz ostale jugoslovanske književnosti O c e n e Geographical Papers i. In stitu te of G eography, U n iversity of Zagreb, Zagrel) 1970. 222 struni. In štitu t za geografijo v Z agrebu je v počastitev 300-letnice zagrebške un iverze izdal ta zbornik , v ka te rem so o b ja v lje n i re fe ra ti s p rv eg a m edna­ rodnega sim pozija o »socialni geografiji« , ki je bil v Om išu v septem bru 1969. le ta in o ka te rem je poročal »G eografski vestnik« XLI (1969) na s traneh 148—149. Zbornik v k lju č u je tud i k ra tk o poročilo o po teku sim pozija. M orda se je p rv ič v povojnem času prim erilo , da je k ak a naša geograf­ ska in s titu c ija izdala zborn ik razprav , k i so v celo ti n a tisn jen e v tu jih j e ­ zikih. O čitno bodo zagrebšk i geografi tem u p rvem u k o rak u sledili še v p r i­ ho d n je z novim i zvezki. N edvom no je zelo pom em bno, ko ristno in dragoceno, da lahko v tak i obliki tu d i naša dom ača geografska dela ozirom a m etode in rezu lta ti naših nem aloštev iln ih in n a jra z ličn e jš ih p roučevan j p rodro v m ed­ narodne geografske znanstvene kroge. Poleg tega pa je posebna dragocenost zbo rn ika v tem. da nud i geografom po vsem svetu n a jn o v e jš i in neposreden vpogled v sm eri, m etode, rezu lta te in nače lna raz m iš ljan ja sk o ra j vseh v id ­ ne jš ih evropskih socialnih geografov z m tinchensko šolo »socialne geografije« na čelu. V sebina zbo rn ika p rik a z u je tud i današn jo stopnjo razv itosti in po­ sam ezne sm eri »socialne geografije«, z vsemi svojstvenim i potezam i, k i jih dobivajo p ro u čev an ja teh sm eri po posam eznih deželah. P rispevki so v Geographical Papers natisn jeni po abecednem zaporedju avtorjev. Po vsebini p a jih laliko razdelim o v glavnem na dva dela. P rv i ob­ sega re fe ra te s teo re tsko in načelno ozirom a m etodološko p roblem atiko »socialne geografije«, drugi pa prisnevke s konkretn im i proučitvam i posam eznih bolj ali m anj »skladnih« pojavov, ki so domena ozirom a predm et p roučevanja »so­ cialne geografije«. R eferate s teoretsko ozirom a načelno problem atiko so p rispevali: W. H a r t k e , D ie G rundprinzipien der sozialgeographischen Forschung, S. I l e ­ š i č . Die Stellung der Sozialgeographie im Gefilge der geographischen W issen­ schaft in K. R u p p e r t , Die Bew ährung des s ^ialgeogrt>nhischen Kori7eptes. O snovna m isel H a r t k e j e v e g a p risp ev k a je ta. da »socialne geogra­ fije« ne zanim a samo p o k ra jin a , tem več k ako je p rišlo do n jen eg a fo rm iran ja , k a te re socialne skupine (sloji) so jo oblikovale in j i v tisn ile svojstveno po ­ dobo. Zato je po av to rjevem m nen ju po trebno poznati s tru k tu re posam eznih pojavov, ki pa p red s ta v lja jo le tren u tn o podobo ozirom a s ta n je v razvoju . Na osnovi poznavan ja s tru k tu r p a ugotav ljam o procese, k i so odraz d e ja v ­ nosti socialnih skupin . Socialna geog ra fija m ora poznati osnovne funkcije človekovega obsto ja in nap redka , zato je po trebno, da tesno sodelu je in se povezuje z d rug im i vedam i o človeku (npr. s sociologijo in psihologijo). R u p p e r t ̂p a v svojem p rispevku p o ja sn ju je razvo j »socialne geografije«. INajprej podaja p rik az razvo jn ih stopenj an tropogeografije (geodeterm inistič- n a — F. Ratzel, posib ilistična — V idal de la Blaelie, m orfogenetska — O. S chlü ter, funkcionalna — H. Bobek), nato p a oriše svoj koncep t »socialne geografije«. Po av to rjevem m nen ju je »socialna geog ra fija veda o p ro s to r­ sk ih o rgan izac ijsk ih oblikah in o prosto rsko re lev an tn ih procesih funkcij ob­ sto ja posam eznih socialnih skupin (ali slojev) in človeške d ružbe nasploh«. Č eprav smo b ili s prispevkom S. I l e š i č a seznan jen i že pop re j (gl. GV, 1969, str. 81—91), p a vendarle m orem o šele sedaj, v sklopu celo tnega p ro g ra ­ m a sim pozija, spoznati njegovo pravo vrednost in veljavnost. V uvodnem delu n jegovega p risp ev k a so p rik azan i vzroki za nas tanek »socialne geogra­ fije«, n a k a r av to r p rikaže š tiri osnovne koncepte »socialne geografije«, in sicer: a) socialna geografija ko t nova, posebna panoga geografije človeka; b) socialna geografija le ko t sinonim za nek d an jo an tropogeografijo ; c) so­ cialna geografija ko t nova m etodološka usm eritev an tropogeografije in č) socialna geografija ko t sam osto jna disciplina, k i je m očneje povezana s so­ ciologijo ko t pa z geografijo . Tem u sledi k ritič n a ocena p rik azan ih sm eri (konceptov) »socialne geografije« in ob jek tov n jihovega p roučevan ja . A vtor je m nen ja , da socialna geografija za jem a le ožje področje geografskega p ro ­ učevan ja, zato z a rgum entirano u te m eljitv ijo p red lag a za širše področje p r i­ m ern e jš i izraz »socio-ekonom ska geografija«, k i tud i vsebinsko p rav iln e je o p red e lju je m edsebojno povezanost vsega ožjega »socialnega« in »ekonom­ skega« v geografskem okolju . V drugo skupino uvrščam o osta lih tr in a js t p rispevkov, k i p rin aša jo an a­ lize in rezu lta te k o n k re tn ih p roučevanj. N a jp re j n a j p rikažem prispevke dom ačih (jugoslovanskih) avtorjev. V. K l e m e n č i č ob jav lja prispevek Ein am Beispiel von Slow enien nor genom m ener Versuch einer K lassifikation von Gemeinden, von räum licher D ifferenzierung nach der Beoölkerungsm ohilität. Na osnovi analize dnevne m igracije delovne sile in selitev prebivalstva k lasifi­ cira občine na Slovenskem v osem tipov. V prašanje p a je, če je k rite rij 25 dnevnih m igran tov dovolj zanesljiv pokazate lj za do ločevanje in tenzivnosti dnevnih m igracij, in ali ne bi veljalo uporabiti relativno merilo, ki bi bilo izraženo v odstotku dnevnih m igrantov ali od vsega aktivnega ali od neagrar- nega aktivnega preb ivalstva? S področja SR H rvatske so objavljeni tr ije član­ ki: J. B a u č i č je na osnovi ankete in analize socialno-ekonomskega razvoja te r k a r tira n ja izrabe zem ljišča s sondažnim i prim eri, za katere je izbral k. o. Radošič, K aštel Stari, Kaštel Novi in Jesenice, napisal prispevek U m wandlung des Küstengebietes Kroatiens an Beispielen aus M itteldalm atien. I. C r k v e n - č i č podaja v prispevku Som e Im portant Socio-geographical Processes in Cro­ atia analizo nekaterih dem ografskih pojavov in s tru k tu r po občinah (rast šte­ v ila p reb ivalstva v letih 1953—61, prikaz občin po tip ih rasti števila p reb iva l­ stva, analiza n o tran jih selitev in starostna s tru k tu ra prebivalstva itd.). V d ru ­ gem delu p rispevka so p rikazan i in ovrednoteni posamezni procesi, in sicer deagrarizacija in dnevna m igracija delovne sile. Tudi z metodološkega v id ika je C rkvenčičev p rispevek vzorno napisan . M. F r i g a n o v i č o b ja v lja štud ijo C om m uting in Croatia as an In d ex o f the Socio-economic M obility o f Popu­ lation. Iz nje izvemo, da je bilo 1961. leta 13 % vsega ak tivnega preb ivalstva na H rvatskem vključenega v dnevno m igracijo delovne sile. P resenetljiva pa je ugotovitev, k i sloni na proučitv i dnevne m igracije v mesto Šibenik, da se je ta z družbenogospodarsko reform o skoraj za polovico zm anjšala. S pod ročja S rb ije sta o b ja v lje n t dva p rispevka . V. D j u r i 6 je napisal članek General A pproach to the Functional C lassification o f Urban C om m uni­ ties in Serbia, k je r označuje funkcijo mest, ki jih razdeli v 10 skupin. Tudi re fera t M. R a d o v a n o v i č a (Historic Regularities in the O rigin and D eve­ lopm ent o f C om m unities in Serbia) je posvečen poznavanju fiziognom skih k a ­ rak te ristik srbskih naselij. M. P a n o v iz Skopja refera t Social and Economic Transform ation o f Rural Areas in Macedonia. Pisec ugotavlja, da se je v zad­ njem desetletju zarad i em igracije število naselij v M akedoniji zm anjšalo, p rav tako pa se m anjšajo tud i obdelovalne površine. V sklopu teh pojavov p rikaže nekatere najbolj značilne procese na m akedonskem podeželju. Naj vsaj na k ratko omenimo še prispevke geografov iz tujine. Eden izmed p rv ih utem eljiteljev »socialne geografije« prof. H. B o b e k je prispeval refera t E in Beitrag zur grossräumigen sozialgeographischen Forschung, v katerem je na osnovi analize treh g lavnih sektorjev dejavnosti p reb ivalstva razdelil de­ žele na različne skupine po njihovi gospodarski razvitosti. Izredno nazoren in posnem anja vreden je prispevek M. D o b r o w o l s k e T he D inamics o f Settle­ m ent S tructures and their Socio-economic Connections, v katerem nam podaja genetsko tipologijo naselij v južnem delu Poljske. T udi prispevek J. M e i e r - j a (Probleme und M ethoden zur sozial geographischen Charakterisierung und T y p i­ sierung von Frem denverkehrsgem einden) in F. S c h a f f e r - j a (Die M obilität als raum verändernder Process) sta zaradi m etodoloških in nekaterih načelnih izhodiščnih utem eljitev izredno dragocena. B. S a r f a l v i iz Budim pešte ob­ jav lja le teze svojega referata , ki ga je imel na sim poziju (Regional D iffe ren ­ tiation and Geographical Interpreta tion o f the Social Structure o f Agrarian Regions), m edtem ko H. D. de V r i e s R e i l i n g h s prispevkom Untersu­ chungen zum funktioneilen und sozialen System des o ffenen Raum es in V er­ dichtungsgebieten, ki spom inja že bolj na sociološko usm erjeno raziskavo p red ­ mestnega vrtnarskega območja, zak ljuču je priču joči zbornik. Vse razp rave v zborn iku so op rem ljene s k ra jš im i povzetki v srbohrvat- skem jeziku . V ečina prispevkov , k i p o d a ja rezu lta te k o n k re tn ih p roučevan j, je op rem ljena z dragocenim i k a rto g ra fsk im i prilogam i. V ečina tu jih av to r­ jev je v uvodne dele svojih člankov, k i te m eljijo n a p rik az ih posam eznih socialno-geografskih problem ov, vnesla p rec e j d ragocenih načeln ih in m eto­ doloških razm išljan j in napotkov. T udi to d a je zborn iku še posebno veljavo . O b p rim e rja v i vsebine posam eznih p rispevkov z osnovno defin icijo »socialne geografije«, k a k ršn a je podana v p rispevk ih W. H artk e ja , K. R u p p e rta in F. Schafferja, p a ne vidim mnogo skupnega. To p a lahko pomeni, da p red ­ stavn ik i »socialne geografije« iz posam eznih dežel še niso p ro d rli v bistvo »nem ške šole socialne geografije« ali pa, k a r je v e r je tn e je , da jo v p ra k tič ­ nem delu že p reseg ajo in jo p o jm u je jo še širše. M ilan N atek Cvetko Kostič, Sociologija sela. Izdal Zavod za izdavan je udžben ika SR S rb ije . B eograd 1969, 256 stran i. V času. ko tud i n aša geog ra fija posveča p rec e jšn jo pozornost p rouče­ v an ju podeželja in ko se k aže jo vedno m očnejše težn je in po trebe po in te r ­ d isc ip linarnem p ro u čev an ju u strezn ih pojavov, je m orda koristno , da tudi na tem m estu opozorim o na K ostičevo kn jigo »Sociologija sela«. To se ini zdi še to liko bo lj po trebno, k e r tud i v našo geografijo p ro d ira jo n ek a te re m etode »socialne geografije«, k i se s svojim i načeln im i in m etodološkim i p r i­ jem i močno nag ibajo k poznavan ju sociologije ozirom a k uporab i ali v k lju ­ čitvi n je n ih rezu lta tov v svo je delo. V sebina K ostičevega učben ika je podana v devetih poglav jih . P rv a š tiri so po svoji vsebinski s tru k tu r i zelo obsežen uvod v sociologijo vasi ozirom a podeželja. V n jem sta podrobno označena položaj in vloga km ečkega slo ja v različn ih družbeno-gospodarsk ih form acijah . Za geografa sta še posebej za­ nim ivi pog lav ji o podeželju v sodobnem svetu in p rik az naše d an ašn je vasi. V drugem pog lav ju sta p rik azan a n as tan ek in razvo j sociologije vasi, n a ­ sledn ji pog lav ji pa p rin aša ta raz m iš ljan ja o p redm etu in p rik azu osnovnih m etod te m lade znanstvene discipline. D rugi del kn jige , k i je tud i za geografa — vsa j in form ativno — zelo dragocen, ima pe t poglavij. V p rvem so p rik azan i elem enti ru ra ln e družbe (te rito ria lne skupnosti). V tem delu k n jig e nas še posebej zanim ajo obseg ru ra ln eg a okolja , ko av to r zelo n a široko p rik az u je k r i te r i je za razm ejev a­ n je in raz ločevan je m ed vasm i ozirom a podeželjem in m esti ozirom a u rb a ­ nim i središči (jezikovni, zgodovinski, p ravn i, u rban is tičn i in statističn i k r i­ te r i j, m erilo socialno-poklicne s tru k tu re p reb iva lstva , kom binacija naveden ih k r ite r ije v ali pa sociološki k r i te r i j ; gl. str. 141—147). V drugem pog lav ju so razč len jen i ru ra ln i odnosi (prostorski, lastn insk i in sorodstveni, vezi med vasjo ozirom a podeželjem in m estom ali in d u strijsk im središčem ). T re tje po ­ g lav je d rugega dela k n jig e je nam en jeno osvetlitv i km ečke družine, nas led ­