402
Politični pregled.
Državni zbor. — V četrtek so se zopet začele seje poslanske zbornice in zajedno se je začela razprava o nagodbi v nagodbenem odseku. Te dni se pokaže, če bo mogel državni zbor še delati, ali če se bo morala vlada končno lotiti radikalnih sredstev, da naredi konec krizi. V zadnji seji je drž. zbor vladni načrt za uredbo plače državnih slug odkazai proračunskemu odseku z naročilom, da o njih poroča tekom osmih dnij. Sedaj pride na vrsto najprej proračunski provizorij za tekoče leto, kateri je bila vlada uveljavila s § 14., zajedno pa se bo v večernih sejah razpravljalo o raznih nujnih predlogah, katerih je bilo že doslej jako mnogo poianih.
Položaj. — Značilno za položaj je, da nihče ne ve točno povedati, kakšen da je prav za prav bistvu. Morda tega ministri sami ne vedo. Skrb za nagodbo je vlado prisilila, da se približala desnici. Stopila je s posamičnimi strankami desnice v pogajanja in zajedno na mesto odstopivšega nemškoliberal-nega ministra dr. Barnreitherja poklicala v ministerstvo načelnika nemško katoliške ljudske stranke — a drugače se še ni zgodilo ničesar, kar bi pojasnjevalo položaj. Thun, Kaizl in Dipauli so bili ta teden v Pesti in so se dogovarjali z ogersko vlado. Jedni pravijo, da so zahtevali, naj ogerska vlada privoli v nov nagodbenl provizorij, ker baje nikakor ni mogoče, dognati v avstrijskem parlamentu definitivno nagodbo ; drugi trde da se je vlada dogovorila z Ogersko glede kvote, tretji pa sodijo, da je vlada uredila kar je bilo treba za uveljavljenje nagodbe s § 14., češ, v parlamentu ni dobiti večine za nagodbo, zato bo vlada parlament v kratkem zaključila. Jedna teh eventuvalnostij se gotovo izpolni — a katera, to je tisto vprašanje, na katero ne ve nihče odgovora.
Pogajanja z Lahi — Eazni listi so poročali da se je začela vlada posredovanjem barona Dipaulija pogajati s klubom laških poslancev, da bi podpiral vlado. To vest je dunajska „Reichswehr", katera ima v novejšem času trdne zveze z baronom Dipauli jem odločno dementovala. Ako so se vršila kaka pogajanja, jih je vlada začela gotovo le radi tega, ker misli, da se na Slovansko krščansko-narodno zvezo ni več zanašati.
Razpor mej nemškimi strankami. Nemškoliberalni veleposestniki so iz različaih vzrokov silili na to, naj bi nemške stranke opustile obstrukcijo in omogočile zopet redno poslovanje parlamenta, ter so to tudi res dosegli. Schonerer-janci so bili jedini, ki so se trdno ustavljali a brez vspeha, ostali so izolirani in morali so se udati. Mislilo se je že, da je obstrukcija pokopana. Nakrat pa se mej nemškimi strankami začelo veliko gibanje v namen, da se zopet začne obstrukcija. Znamenjo za to je dal dr. Bareither, jeden najuglednejših in najuplivnejšiš nemških nacijonalcev. Bareither je izstopil iz kluba nemških nacijonalcev, ker je ta sklenil, da obstrukcije ne bo nadaljeval. Bareitherja korak odobravajo vsi radikalni elementi. Izmed volivcev se čuje čedalje več glasov, ki obsojajo opustitev obstrukcije kot izdajalsko in zlasti na češkem pa tudi na Štajerskem se je začela velika agitacija za obnovitev čbstrukcije. Ker je mej nemškimi poslanci jako mnogo tacih, ki se strinjajo z Bareitherjem, bo to gibanje ali nemške stranke napotilo, da začno zopet obstrukcijo, ali pa bo iz dotičnih strank nekaj poslancev izstopilo in se pridružilo Schoaerjancem, katerih upliv v vseh nemških pokrajinah neizmerno raste.
Važni ukazi. — Ministerstvo notranjih del je odredilo, da je iztirati vse tiste, v Avstriji živeče inozemce, kateri nastopajo kot govorniki na političnih shodih ali se tacih shodov udeležujejo. Ta odredba je naperjena proti Nemcem iz Nemčije in proti Lahom iz Italije, ki so se zlasti v zadnjih letih na prav usiljiv in predrzen način vtikali v notranjepolitične zadeve naše  države in nastopili   kot   prvaki ekstremnih
403
političnih strank. Takisto značilen ukaz je izdalo pravosodno ministerstvo. V njem opozarja sodnike, da se ne strinja z njih poklicem, da se udeležujejo političnih agitacij in strankarskih bojev, ker potem ne morejo biti nepristranski in ker tudi ljudstvo vsled tacih sodnikov izgubi zaupanje v pravo-sodstvo. Ministerstvo hoče take elemente iztrebiti. Mi le želimo, da to stori, zakaj kar že počenjajo nekateri nemškonaci-jonalni in laški sodniki, to presega vse meje.
Kvotno vprašanje. — V torek in v sredo sta v Pesti zborovali obe kvotni deputaciji. Tudi to pot niso pogajanja imela uspeha. Avstrijska kvotna deputacija je predlagala, naj se kvota določili na podlagi čistega dohodka neposrednih davkov, v katerem slučaju bi Avstrija morala plačevati 62%, Ogerska pa 38°/0 Ogerska kvotna deputacija se ni hotela izreči o tem predlogu, ampak je izjavila, da pove svoje mnenje pismenim potom, vsled česar sta se deputaciji razšli, ne da bili kaj opravili.
Hrvatska. — Stranka prava je imela v sredo v Su-šaku pri Eeki svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo tudi več Slovencev. — Načelnik oddelka za nauk in bogo-častje pri hrvatski vladi postane zagrebški vseučiliški profesor Armin Pavic.
Ogerska. — V poslanski zbornici je ministerski predsednik baron Banny izjavil, da zahteva ogerska vlada, naj avstrijski parlament sprejme nagodbene predloge nespremenjene sicer da uredi Ogerska svoje razmerje napram Avstriji samostojno.
Nemčija. — V četrtek se je nemški cesar vkrcal v Benetkah in se odpeljal na velevažno politično popotovanje v Jeruzalem. Malo dnij pred tem odhodom se je spri s papežem Ta je bil namreč slovesno priznal Francijo kot začitnico vseh, v Orijentu živečih kristijanov, dočim pravi nemški cesar, da je on že sam dovolj močan, da ščiti nemške kiistjane in da mu v to ni treba Francije, ter je v izraz svojega mišljenja odpoklical sedanjega zastopnika Nemčije pri Vatikanu.
Štrajk v Parizu — V Parizu štrajka nad 100 000 delavcev. Eazburjenje mej njimi je toliko, da se že splošno govori o revoluciji. Vlada se tudi boji in je poklicala blizu 20 000 vojakov v Pariz, tako da je tam zbranega vojaštva nad 50.000 mož.