I meriti ae »prejemajo in vel ji tristonna vrata:
S kr., če ae tiska lkrat.
t.t n it n n - *i
n n n n 3 . i
Pri večkratnem tiafcanji ae *ena primerno zmanjša.
Rokopisi
ie ne vračajo, netrankovann pisma ae ne aprejeinajo
Naročnino prejema npraTuiatvn administracija > in ek špedicija i.a Starem trgTJ n. št. 16
Filltitu lisi za slovenski narsd.
Po pešti	prrieman	»tli«
Z a ceni ieto	. 10	jri.	kr.
za poi itta	6 ,. —	,,
i» četrt ieta	'J ,, 5o	)(
V »dmintslraciil veliš
Za ceio jetc	8 /i, AO »r.
ra pol iet«	4 "JO •'
ta četrt leta . . S ., .1«' '.-,.
V Ljnbiiani na dom ptinuiap' velja 60 kr. več na ieto. L , *
Vredništvo
štev. 190.
na	nifriv
I2h«|a uotrikrat na teden in »n-toretc, četrtek iu *uboto.
Plevna je vzeta!
Telegrami od vseh strani poročajo za vse Slovane veselo novico : „Plevna (tudi Plevno ali Pleven) j e v ruskih rokah. Osman paša je skušal prodreti, pa bil je z velikimi zgubami nazaj odbit in sam ranjen. Na to se je podal na milost in nemilost. Turški vojaki umirajo od mraza inlakote. Bukarešt jeokin-čan z zastavami!" Do sedaj, ko te vrste pišemo, še nemarno natančuejih poročil; vendar nam že zadostuje vedeti, da se je Plevna vdala, ker s tem je vojska tako rekoč končana, in sicer za nas dobro končana. Sulejman paša in trdnjave Ruščuk, Silistria, Šumla, in Varna se zamorejo še nekaj časa braniti, ni pa misliti, da bi se zamogla vojna sreča še na turško strau nagniti. Sto tisoč Rusov, ki so bili do sedaj okoli Plevne, oprostenih je sedaj; kakor povodenj zamorejo se sedaj vliti čez Balkan proti Driuopolju in Carigradu, ali pa proti Sofiji. Niti Mehemed Ali, niti Reut paša se ne bosta mogla ustv-ljati tej veliki sili, in še le pred Drinopeljem našli bodo nekoliko znatne opovire. Sulejman pa bo morda primorau, zapustiti severno Bul-garijo in umakniti se čez Balkan za Drin, da bode branil glavno mesto Carigrad. Še par krepkih vdarcev, in Turčija leži onemogla na tleh pod nogami silnega zmagovalca Slovaua. Kar je ves svet z upam ali (strahom od dne do dne pričakoval, kdaj da bo Plevna pala, to se je zgodilo. Turkoljubi so pač še mislili, da se bo Osman paša ali sam prebil skoz ruske šance in ubežal, ali pa da ga bo rešil vsaj Sulejmau, ker Mehemed Ali tega ni mogel;
toda bilo je že prepozno, Turki v Plevni so bili že tako izstradani, da gladu umirajo , če telegrami resnico poročajo.
Kjer koli bijejo slovanska srca , praznuje se sedaj ta velika ruska zmaga, kri hitreje teka po žilah in radostno si stiskajo roke prijatelji zatiranih Jugoslovanov. V nasprotnem taboru pa vlada popolna poparjenost iu brez-upnost. „Traurig aber \vahr — žalostno pa resnično" — je vzdihnil neki turkoljub v neki tukajšnji kavarni; „traurig aber wahr!" stokali bodo turkoljubi v Pešti, ca Dunaji in v Londonu. Pa ti zdihljeji ne bodo našli nikjer sočutnega odmeva, kajti tem slepim in zagrizenim turkoljubom se ne bo nič žalega storilo, k večem , če se bomo njihovi krčeviti čmer nosti posmehovali, kar je čisto nedolžno in brez nevarnosti. Vjeti Turki se gotovo veselijo tega dogodka, ker jim ne bo več treba stradati in v mrazu na straži stati v sredi med strašnimi bombami ruskih baterij. Za Turčijo pa ni več rešitve; napočil je dan plačila, kateri za vsakega gotovo enkrat pride, dan plačila za vse grozovitosti in nečloveška dejanja, kar so jih Turki v pet sto letih učinili. Da se Turki, dokler se drže svoje mohamedanske vere, ne dajo nikdar poboljšati, to se vidi iz tega, ker še stdaj v svoji veliki nesreči ne uehajo groziti iu protiviti Evropi. Tako piše nek Turek v angleški list, da bodo Turki, če se bodo morali v Azijo umakniti, Carigrad požgali, ter čez nekoliko let odpočitka zopet planili čez brezsrčno , strahopeto Evropo, ter ostro bičali jo. — Ne dvomimo, da imajo voijo zato , pa preko Slovanov ne bodo tako lahko v Evropo prilomastili, iu Slovani so pač sedaj dosti jasno pokazali, da se jim Turkov ni treba več
bati. Za narod pa, ki nema druzega v glavi ko kri, vojsko, požiganje, rop in skrumbo, za narod, ki deco in starčke mori, cele pokrajine z ognjem iu mečem uničuje, ki žive ljudi na kolec natikuje in kristjane brez zaslišanja na stotine obeša, za narod, ki ranjene vojake na bojišči neusmiljeno mori, za narod, ki rodi tako zveriuske ljudi, kakor je ;oni turški ranjeni vojak , ki je ruskemu zdrdavniku nož v srce zabodel, ko mu je ta hotel rane obvezati, — za tak divjaški, požvinjeni narod ne bode žal nobenemu poštenemu človeku.
Bog je porabil Turke samo kot orodje in šibo, da je je z njimi kaznoval kršanske narode za njih pregrehe ; tako se je poslužil tudi divjih Hunov, da je tepel z njim spačeno Evropo, in Atila se je sam imenoval „šibo božjo;'1 ko je pa Bogu kazni zadosti bilo, pokončal je divje Ilune, da od njih ni ostalo niti sledu ; tako bo uničil tudi Turke , ker so svojo nalogo dovršili; Jugoslovanov pa seje usmilil in jim odločil milejšo prihodnost, da bodo smeli živeti po lastnih postavah v svobodi , bogaboječnosti iu bratoljubji. Tast in hvala bodi Bogu za to 1
Ob Savi, ob Donavi, na severni in na južni strani balkanskih goni ustauovile se bodo svobodne slovanske države. Ubogi Bulgar ne bode trepetal več pred grdogledim in krivičnim turškim sodnikom, ne bode mu treba več dan na dan poslušati zasramovalne besede ,,kršan-ski pes-', ne bode mu več treba v znoj nem obrazu pridelanih grošev pod zemljo zakopavati v strahu, da bi mu jih nenasitljivi Turek ne vzel; ne bode se tresel več za svoje življenje, ker od?lej ga nobeden več ne bo smel brez kazni umoriti, ali v temno ječo vreči; ne
Majhna podoba iz velikega okvirja.
(Prigodba iz južno-bosenske vstaje ) Popisala Milica Vatrenora.
IV.
Do 20. septembra — malega Šmarna pravoslavnih — so cvietuiški vstaši še zmiraj okoli pogorišča svojih hiš taborili, ker jim je bilo težko ljubi dom zapustiti in se v negotovo osodo podati. Akoravno jim je za vodja izvoljeni Jovo Skundrič prigovarjal, da bi se umaknili k Črnemu potok, mu vendar ni bilo mogoče raztresene in razgrajajoče množice spraviti v red iu pregovoriti jo k odhodu.
Med tem, ko so eni svoje konje z raznimi rečmi obkladali, so eni še stikali okoli pogorišča svojih hiš , še drugi so svojih par zbeganih ovac ali koz lovili, pa celo okoli ležeče mrtve slačili itd.
Kar na enkrat se zasliši krik: „Turki gredo!"
Mahoma so tedaj vse popustili; otovorjeni konji so dirjali sim ter je, ravno najdeni! kotel ali pisker je bil zopet vržen iz rok in I
s trudom skupaj spravljeni voli ali koze, so se zopet razkropili.
Vstaši so se pripravili na boj.
Jovo spoznavši, daje sovražnik številnejši in bolje oborožen, je zapovedal, da naj se bojevaje proti Črnemu potoku umikajo.
Kmalo so počile posamezne puške, že so streljale cele vrste in kmalo potem se vname huda praska, da ni bilo slišati druzega, kakor krik in strel.
Vstaši so se čvrsto branili umikaje se sovražniku, a Turki ne zmenivši se za smrt, so z veliko predrznostjo stopali za njimi, akoravno so morali vsako ped pridobljenega prostora s smrtjo kterega svojih plačati.
Tako se je vil boj vedno bolj iz griča v dolino, vedno bližej meji avstrijski.
Prebivalci avstrijski iz Srba in Osredkov so se podali na višine , ter gledali z nestrpno radovednostjo grozoviti prizor.
Marsikteremu mejnemu stražniku je strastno utripalo srce in ste se mu pestile roki, da bi bil šel zatiranim bratom s svojo skušeno puško pomagat, pa ni smel — ker njegov cesar hoče v vsej tej zadevi biti nevtralen.
Boj se je zmiraj bolj in bolj bližal tako, da so se že spoznavale osebe, in od ust do ust je šlo: ..Jovo in Gjuja", ktera je še vedno na strani svojega moža, zastavo visoko držeč, vstaše k hrabrosti spodbujala.
Zdaj se je vse drugači zasukalo.
Vstaši niso mogli slutiti in videti nove in velike nevarnosti, ktera jim je od zadej pretila ; avstrijski gledalci pa so kmalo zapazili oddelek konjikov, ki je hitel iz neke stranske globeli proti vstašem, da bi jih prijeli za hrbtom.
Že se je mislilo, da bo polmesec premagal križ, Turki kristjane.
Če ne bo preteče nevarnosti nobeden vstašem naznanil, so zgubljeni, ker prišli bodo konjikom ravno pod meč in nobeden hrabrih boriteljev ne bo ušel krvoločnosti turški. Ali so hoteli mejaši tudi to mirno gledati ? Ali so hoteli pripustiti, da bi Turki okoli 300 mož neusmiljeno posekali?
Dva kordonista — radi bi ju imenovali, pa imeniten vzrok nam tega ne pripušča — dva vrla inoia sta zginila kmalo v gostem
bode ae tresel več za svojo lepo in nedolžno hčerko , da bi mu je kak Turek ne vzel in kot sužinjo v harem kacega paše ne prodal. Le mi, ki nas veže kri do tega dosedaj tako nesrečnega naroda, le mi se moremo njih re-šenja prav veseliti, in prav živo čutiti ga, in bolj ko vidimo, kako nekteri evropski narodi, ki poprej nobenega sočutja za trpljenje Jugoslovanov kazali niso, tudi sedaj dan rešitve le s čmernim in zavistnim srcem ustajati vidijo, tembolj se moramo mi tega dneva veseliti, ,kajti kaj enacega, kaj tako velikanskega, kakor je odrešenje Jugoslovanov se ne zgodi vsaki dan, tudi ne vsakih sto let enkrat. Že pet sto let traja kruto gospodstvo turško. Sto let, dve sto in tri sto let pred nami so že krvaveli posamezni jugoslovanski junaki v ta namen, želeli so videti dan rešitve, pa ga niso dočakali. Cela srbska narodna literatura ni druzega, ko nepretrgano stokanje pod turškim jarmom, pričakovanje rešilnega dneva, in proslavljenje junakov, ki so kri in življenje darovali za idejo osvobodjenja. In ko bi naši slovenski očaki, kateri so videli Turka po naših krajih divjati, požigati in moriti, in kateri so se mu dostikrat morali v bran postaviti, ko bi ti naši pradedi zamogli iz grobov vstati iu videti danes veseli dan odrešenja in plačila, — glasno bi hvalili Boga, in rekli : ,,Sedaj hočemo pomirjeni umreti, ker smo videli veselo zarjo jugoslovanske svobode!"
Bospor in Dardanele pa sedanja vojska.
i.
Zelo se je zadnji čas začelo govoriti o vseh mogočih in nemogočih mirovnih pogojih, s katerimi bi se zamoglo rešiti to tako zelo zavozljano izhodno vprašanje. Ker je Plevna padla in vojska Osmanova uničena, pretresali se bodo ti pogoji še bolj temeljito in vsestransko. Spregovoril sem bil že tudi jaz na tem mestu o prvej točki tega vprašanja namreč o samoupravi balkanskih narodov. Naj spregovorim tedaj tudi še nekaj o drugej točki tega vprašanja namreč o Bosporu in Dardanelah Oziral se bom tudi glede tega vprašanja veči del na izjave veljavnejih rnskih časnikov.
Vprašanje o gospodstvu nad Bosporom in Dardanelami se ne more pretresati lo-
čeno od vprašanja o pomenu Črnega morja za rusko trgovino. Ko bi imela Rusija ua jugu za soseda civilizirano državo in ko bi ne težil zapadnih držav greh krimske vojske, potem bi se prepir o Carigradu veliko laglje za vse povoljno rešil kakor pa sedaj. Razvaliti vse trdnjave, odstraniti vse baterije, ki bi grozile ladijam pri prelazu iz Črnega morja v Sredozemsko in obratno, razglasiti pristanišča pristopna trgovskim in vojnim ladijam vseh narodov in razglasiti Črno morje za odprto — to so verjetni pogoji, s katerimi bi se vjemala Evropa in Turčija in nazadnje tudi Risija. Zalibog imajo pa Rusija, Turčija in Evropa preveč žalostne spomine iz nedavne preteklosti. V teku dobrih dvadeset let je morala Rusija poskusiti dve razdejalni in grozni vojski, uničiti svoje črnomocsko brodovje, videti sovražnike v Krimu in na Kavkazu, prenesti dvakrat ogromne zgube v vnanjej trgovini — in vse to le zategadelj, ker sta Bospor in Dardanele v rokah njenega barbarskega soseda, ki še toliko ni dorastel, da bi znal ceniti mimo skupno življenje, in ki je tako slab, da se je precej, kadar koli je v očeh njegovih gospodarjev nekoliko zginil strah pred Rusijo, pokazal zaveznika in glavno orodje zapadnih držav proti Rusiji. Rusom še tudi ui zginilo iz spomina, da so prosvetljene zapadne države, namreč angleška, francoska, avstrijska in laška, napravile vse potrebno, da bi se zadrževala ruska trgovina na jugu; razrušile so sebasto-poljsko trdnjavo in prepovedale Črno morje ruskemu vojnemu brodovju. Brez zaščite vojnega brodovja se pa ni moglo bistro razvijati rusko trgovno brodovje na Črnem in Sredozemskem morji. Dalje, ko bi bila imela pred dvema leti Rusija na Črnem morji močneje vojno brodovje nego Turška, bi Rusiji ne bilo treba žrtovati toliko tisuč ljudi, potratiti stotine milijonov rubljev in prenesti toliko druzih zgub. Rusko brodovje bi bilo tako zelo vplivalo na Porto, da bi bili s prvo kurjavo na ru-kih monitorjih dosegli balkanski kristijani te reforme, katere se niso dosegle s šesttedensk m pomenkovanjem v carigrajskej konferenci.
Kulturna stran sedanje vojske ui uikakor nižja kakor kulturna stran pri angležkem za-vojevanji Indije, ali pri letošnjem angleškem | pridobljenji transvaalske republike. Ali ne Iglede na to se ne more ne jeden ruski človek.
ki šteje že več nego štirdeset let, odtegniti žalostnim spominom, ki 6e mu vzbujajo, če pomisli, da sede Turki na bosporskih bregovih. Najbolj konservativni deli ruskega občinstva in naroda, in najbolj razumni ruski ljudje se ne bodo lahko pregovorili, in ti so najbolj sposobni vesti jednoč začeto vojsko do konca, ker oni že drugič poskušajo, kako težko je turško sosedstvo in kakšno strašno orodje so pristranišča v turških rokah. Vojni dogodki so že tako dozoreli, da je čas govoriti brez ovinkov. Ne gre se za to, da bi se dal Porti hud naraven udarec z začasnim vzetjem Carigrada nego gre se za to, kdo bo gospodoval pristaniščem. V lanski vojski protivuiki na Ruskem, ki so tako zelo trepetali pred neizbegljivimi vojnimi bedami in žrtvami, morajo sedaj iskre-ueje želeti nego vsi drugi popolno zavarovanje ruskih mej in ruske trgovine s strani Bospora in Dardanel — če se niso rodili za krimsko kampanijo, če niso sedaj otožni samo v besedi, če so si prav in goreče k srcu vzeli strahote sedanje vojske in če nečejo zapustiti bodočemu pokoljenju, to je svojim lastnim otrokom, onih nevarnosti katere so sami dvakrat britko po-kusili.
Z bojišča.
Naj glavnejši dogodek je osvojitev Plevne, o kteri smo že zadnjič poročali in o kteri danes obširneje govorimo na prvem mestu. Še uedavno je Osman v Carigrad poslal dva Čer-kesa. ki sta se srečno splazila skoz rusko vojno, z naznanilom, da ima živeža dovolj razun sena za konje, ktere pa krmijo z ječmenom, in da bodo Rusi, kakor upa, obleganje popustili. Ker po telegrafičnih naznanilih turški vojaki mro od lakote in mraza, hotel je Osman Iiuso, kterirn sta imela dotična Črkesa v roke priti, s tem poročilom menda samo slepiti, da bi bili popustili obleganje, češ, da ima Osman vsega v obilnosti in mu zarad tega še dolgo dolgo ne bodo prišli do živega. Ker so pa Rusi dobro vedeli, za koliko časa da je Osman z živežem še preskrbljen, in jih ni mogel preslepiti, poslal je 8. t. m. parlamentarja k velikemu knezu Nikolaju s pismom, kterega pa veliki knez ni hotel odpreti, ampak je poslal parlamentarja k višjemu poveljniku ob--adne vojske. Ker ta parlamentar nič ni opravil, skušal si je Osman 10. t. m. odpreti pot
grmovji, ktero zarašča osreški grič in se raz-prostera do turške meje.
V tistem trenutku je prišla v Osredke tudi žandarmerijska patrola, kteri se je pridružila še finančna straža.
Unkraj so se zmiraj besnejše bili; baši-bozuki so pritiskali vedno silnejši dobro vede, da ima konjištvo kmalo priti in da se bo potem vstašem godilo, kakor miši v pasti ; krvi-željni turški psi so se že veselili krvavega klanja.
Zdaj je postalo med vstaši čudno gibanje; jezdeci so dirjali od trume do trume šepetajo tihe besede. Vsa bojna vrsta je vkrenila potem proti jugu, jezdeci so poskakali s konj in vsaka posamezna gruča pridši v goščavo je mahoma zginila, kakor bi jo bila zemlja požrla. Rašibozuki pa, ue spoznavši namena nasprotnikovega, so pritiskali še srditejši za njimi — le še kakih 30 mož se jim je ustavljalo, a tudi ti so se bližali goščavi.
Zdaj so sc prikazali tudi konjiki, krive sablje so se blesketale v solčnem svitu, tla so se tresla pod kopiti urnih konjičev in veselo
so migljale male zastavice, ktere turški konjiki navadno seboj imajo.
V tistem trenutku, ko so imeli konjiki zadnjo četo doiti, v tistem trenutku je tudi ta zginila, kakor poprejšnje. Konjiki so obstali pred globoko globeljo , kjer so jih vstaši pozdravili s svojimi puškami, ktere so marsikte-rega s konja podrle.
Za njimi so prisopihali tudi bašibozuki. ter so drli v globino; konjiki so pa zavili nazaj, ter se zakadili naravnost na grič.
Globina drži pošev ravno na grič osredski proti vaški cerkvi.
Že so bili oboji bojniki na avstrijski zemlji, nekaj vstašev pa že pri cerkvi, kterim so se. pridružili oboroženi kordonisti in povelje žandarmariji: »Odložiti orožje," je bilo zastonj.
Ze so bili blizo vasi tako, da so kroglje zadevale v cerkev in da so se neobrožeui Osred-čani morali podati v beg.
Vstaši so vrhunec griča dosegli, kjer so se mislili varne.
Pa za njim jo pridrvi konjiški zapovednik, ne zmenivši se za žandarmerijsko in finančno
stražo, še par skokov njegovega žlahtnega belca in — stal je pred vratmi osredške cerkve.
In ta predrzni konjiški poveljnik je bil — Osman Kulenovič. Misleč, da je nekaj vstašev pobegnilo v cerkev, je vdaril škripaje z zobmi trikrat s svojimi srebrnimi ostrigami na zaprte duri — potem se pa tiho zvrnil s konja.
Jovo Skundrič je bil namreč svojega sovražnika dobro pomeril in njegova krogla zadela ga je ravno v srce.
Turki, videvši, da je padel njihov vodja, so pobegnili popustivši mrtvega zoper svojo na vado na mestu.
To zmešnjavo so porabili vstaši, da so se razkropili; Osredčaue pa je zadela naloga pad- , lega bega pokopati, potem ko so mu slekli njegovo dragoceno obleku. Še dandanes pripovedujejo možje tistega kraja, da niso videli tako lepega perila in tako bele kože še pri nobenem človeku kakor pri njem.
Po tem prvem mejnem prestopku je poslala avstrijska vlada stotnijo pešcev v Srb; da pa ni ta naredba svojega namena dosegla, nam spričujejo mnogi mejni prestopki.	1
proti Vidinu, pa je moral pri poslednji reduti »dložiti orožje. Osman paša je bil po nazna-nilu „Agence Russe"av slavnem boji na noge ranjen. Njegova hrabrost se enoglasno hvali. Zvečer istega dne so v Bukarešti meščani ra-dovoljno razsvetlili svoje hiše. Različne de-patacije z zastavami in godbo, ki je igrala rusko in rumunsko himno, so prihajale knezu Gorčakovu čestitat. Prvi so prišli rumunsk dijaci, za njimi pa deputacija Nemcev. Osman paša se je vdal ruskemu generalu Ganec-kemu in je osebno obravnaval z njim, dasi je bil ranjeu. Popoludne med 3. in 4. uro so ruski vojaki marširali v Plevno, kjer je veliki knez Nikolaj prenočil. — Car je vojnemu ministru Miljutinu podaril red sv. Jurija.
Tudi drugod se je slovesno obhajal padec Plevne. Iz Zagreba se uam je 11.1, m. te-legratiralo: Zagreb ves okinčau s tisučerimi tribarvenimi zastavami. Necoj razsvitljava mesta, bakljada, godba in serenada. Vse je radostno in navdušeno. Ilura junaškim bratom!
Tudi Srbi bodo že skoraj v zvezi z Rusi pričeli vojsko s Turki, in ruske čete se čedalje bolj bližajo srbski meji, ktere pa vojna srbska dozdaj še ni prestopila. Nekteri komunisti so hoteli Srbijo s tem spraviti v zadrege, da so napravili nekov upor v Kragujevskem vojaškem taboru, ki je bil pa nemudoma zadušen.
V Bar so bile te dni zopet prišle tri turške ladije in so od daleč streljale na Golobrdo, pa zvečer so zopet odjadrale proti jugu. Da bi s pota spravili kneza Nikolaja, spodkopali so bili Turki hišo, v kteri stanuje in I). t. m. zažgali smodnik. Pa kneza ravno ni bilo doma ko se je hiša razletela. Strežajev je eden po ginil, 6 drugih pa je le nekoliko poškodovanih.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 12. decembra.
Ilufgcfui odsek avstrijske delegacije je sprejel vladni načrt, da se za prve 3 mesece dovolijo skupni stroški po razmeri letošnjega proračuna. Med obravnavo je dr. Sturm vnanjega ministra interpeliral o stroških, ki jih prizadevajo bosenski begunci, kterih bi se Avstrija prav lahko znebila. Grof Andrassy je odgovoril, da bode ti stroški znašali 4 miljone gld., in da se bodo dotični proračun delegaciji izročil do prihodnje spomladi. Tudi omenja, da
je vlada glede vrnitve teh nesrečnikov vse storila, kar je mogla, ter v tem smislu posredovala, da jih pa ni mogla šiloma tirati nazaj in jih pahniti v revščino in nesrečo, ker ma vojna avstrijska bolj blag poklic.
V umeriti delegaciji je grof Szecsen hudo šibal avstrijsko vnanjo politiko, zlasti glede vzhodnega vprašanja. Grof Andrassy je zagovarjal svojo politiko rekši, da ima monarhija osodo v svojih rokah , in da bode svoje koristi bolj gotovo dosegla, kakor ktera druga država. Glede dosedanjih razmer na Turškem je rekel, da nima poguma potegovati se za to, da bi na Turškem ostalo kakor je bilo, in da noben državnik v Evropi, in tudi turški državniki sami tega ne verujejo!
llrvalNlii sabor se snide 20. t. m. Vnanje države. « FriuicoMkein zmešnjav ni ne konca ne kraja in maršal Mac Malion je v Parizu in okolici zbral že več vojaški h polkov, da bodo pripravljeni, če bi začeli nasprotniki njegovi rogoviliti.
Turška vlada je sklenila v nekterih pokrajinah imenovati krščanske guvernerje. Pa reči so se vsled ruskih zmag obernile tako, da tudi ta odjeuljivost Turčiji ne bo več pomagala. — Sultau se je spravil s svojim svakom Damat-pašo , ki zopet po svoji volji šari in gospodari. Reuf paša postal je začasno vojni minister.
Izvirni dopisi.
I k Gorhkega, 3. decembra.
Jovo Skuudrič se je podal s svojimi vstaši v Golubov tabor, kjer je bil z veseljem sprejet. Tamkaj mu je bilo izročeno vodstvo iR'ke čete pa njegovo vodstvo ni trajalo dolgo, ker pri napadu unškem zadela ga je turška krogla in končala njegovo življenje.
Gjuja pa, zala in pogumna Bosujakinja, je v Srbu dečka povila, kjer je dolgo živela od milih darov; še le to leto, koso se morali vsi pribegli bolj v notranje cesarstva podati je zapustila tudi ona z veliko drugimi tovar-šicami svoje dosedanje zavetje in berači zdaj morebiti okoli Knina ali Zemagnja, ali pa je morebiti s svojim detetom vred zarad lakote že umrla.
Glej, dragi čitatelj, to je majhna podoba iz velikega okvirja — jugoslovanskega vstauka.
Ali je tedaj čudo, da je stiskana raja zgrabila za mič svobode in da hoče rajše umreti, kakor v taki sužnosti živeti? *)
*) Ta povest stala jo najprej v ,,Graždaninu", nahaja se pa tudi v letošnjem »Besedniku'1, kjer jo je izdal ,,Merovčkov Prostoslav" za svojo pod napisom ,,Gjuja Skundrieeva'1. Za ,,Slovenca" jo je po ,,Politiki" poslovenil Podkrajski. Vred.
(Molitev za zmago nad Turki.) Ker se je razglasila po časnikih molitev turškega papeža „šejk-ul-Islama," s ktero se prosi pogin kri stjanom, bodi mi dovoljeno povedati, kakšno molitev sije zložil nek kerščansk Slovenec na Goriškem, da bi izprosil zmago kristjanom nad Turki. Ko je ta Slovenec v časnikih bral, da so Rusi že drugič pri Plevni nesrečo imeli, vzame slovenski zemljevid evropske Turčije, ga dene v okvir in ga obesi ua steno; nad tem je pa visel že drugi okvir, v kterem je častitljiva podoba (fotografija) svetega Očeta rimskega Papeža Pija IX. s podobo B. Marije brez madeža spočete. Pred to podobo moli oni Slovenec vsaki večer tako-le:
.,Sveti Oče glavar vsega kerščanstval vzdig nite svojo veljavno roko in blagoslovite orožje vseh kristjanov, ki se vojskujejo zoper Turke, da bi jim Bog dal srečo povsod premagati te krute sovražnike kerščanske vere, ter se za vselej rešiti neprenesljive sužnosti. Ti pa Blažena Marija Devica, brez madeža spočeta ki si peklenskemu vragu glavo strla, in že vi č krat vernim kristjanom moč podelila zoper neverne Turke, pomagaj tudi zdaj s svojo pri-prošnjo vsem zoper Turke vojskujočim se kristjanom, da te zemljske sovrage popolnoma premagajo in jim vso moč odvzamejo ter se njihovega gospodarstva rešijo in zedinjeui v veri prosto Bogu služijo". — Nočem soditi, ali je tudi ta molitev kaj pripomogla, da je od tistega časa orožje kristjansko bolj srečno, nego turško, tudi nočem trditi, da ravno zavoljo molitve padajo najtrdnejše trdnjave turške ob Marinjih godovih kristjauom v roke, padli so namreč Nikšiči dne 8. septembra, ko je bil praznik rojstva B. M. D., a Kars je padel dne 18. novembra, ko je cerkev praznovala spomin Marijinega varstva („Festum Patrocinii"); tudi ne mislim, da je samo eden Slovenec za zmago kristjanov nad Turki molil, ampak se nadejam, da jih je veliko v ta namen molilo. Toda zdi se mi, da se le še pre-
malo takih molilcev nahaja — Plevna neče še pasti: — treba toraj, molitev za zmago kristjanov razširiti in razmnožiti, zlasti v tem mesecu decembru, kterega je B o g M a r i j i čast odločil. To je uaša dolžnost, da vsaj molimo, ko drugači pomagati ne moremo, in da priporočimo uboge vojake Bogu iu Mariji Devici brez madeža spočeti. ,.0 Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k Tebi pribcžiino!"
Ik Dunaja 11. decembra. (Preširnova slavnost.) Veliko let sem že na Dunaju, mnogo slovesnosti, zabavnih večerov, koncertov itd. sem videl v raznih krogih in društvih, ali nikdar nisem sam bil tako navdušen , nikdar nisem videl tako vseskozi navdušenosti prešinjenega občinstva, nikdar nisem še videl tako lepe sloge mej vsemi, reci vsemi slavjanskimi narodno-stimi, kakor na „Preširnov večer," vrlih slovenskih akademikov na Dunaji. Pri žrtveniku, ki ga je „Slovenija" postavila, da daruje slavnemu slovenskemu pesniku v vreden spomin najblažeje čute, pridružil se je Slovencu tudi Rus, Rusin, Čeh, Slovak, Hrvat, Srb, Dalma-tinec, a tudi — Poljak. Nisem si mogel tolmačiti, kako je prišlo, da je Slovenec prvi mej dunajskimi Slavjani, kojemu se bliža Poljak; kajti doslej nisem še nikdar v nobenem slovanskem dunajskem društvu mogel zadeti na Poljaka kot gosta. Je-li ime Preširna zadostilo Poljaku, da je pustil svojo ekskluzivnost? No, nočem dalje o tem razglobavati — faktum je, da je „Slovenija" prva mej slavjanskimi dunajskimi društvi, ki je imela pri Preširnovi slav-nosti Poljake iu sicer prav navdušene v svojej sredini. In že to se ima šteti, koliko vpliva imajo slovenski vseučiliščniki mej slovanskimi društvi ua Dunaji. Preiti mi je na posameznosti. Izmej slovanskih dijaških društev bila so pri tej velikej Preširnovej slavnosti, ki se je vršila pod skromnim imenom „Preširnovega večera" skoro vsa slovauska društva ; bila so pričajoča : Tatran (Slovaki), Ognisko (Poljaki). Zora (Srbi), Velebit (Hrvati), Osnova (Rusi). „Društvo hrvatskih tehnika" akademički spolek (Čehi), dalje slovansko pevsko društvo po svojem predsedniku advokatu dr. Lenochu, po pevovodji g. A A. Buchti, udu dvorne opere dunajske, predsedniku dunajskih muzikov društva, po celem odboru in velikem številom udov; dalje „slovanska Beseda", Videnski Sokol, itd.
Videl sem dalje odličnih gostov v Sloveniji , kakor jih še ni bilo nikdar. Ruskega tukajšnjega poslaništva polkovnik Feldiuanu, grof Coronini, Monti, dr. Vošnjak, Pfeifer — državni poslanci, vitez Luschin, dr. Vovk, dr. Babnik, dr. Sterger, profesor Šuman, dr. Dro-Izda, slaven češki pevec Jerie , stotnik Kraujc itd. itd. Iz mej ženstva, ki je ta večer bilo tudi nepričakovano obilo zastopano, bilo je mnogo odličnih dam.
Izpeljava programa bila je prav briljantua. Vsaka pevska točka morala se je ponavljati, prej ni nehalo občinstvo ploskati. Najbolj pak so se dopadle pesni ,,Slava Slovencem" kompozicija Ant. Fbrsterjeva, besede Jož. Virk-ove, župnika v Ločah ua Štajarskem, Davorin Jen kova skladba „Dunte vetri". GG. Lenarčič, Orožen, Kosovelj in Simčič želi so gromovit plosk pri četverospevu Anton Hajdrihove koni-pazicije „Nisem Nemec, dekle lepo."
Venec slovanskih narodnih pesui, ki ga je na gosli igral gospod Klein, obuesel se je jako dobro. Najbolj pak je menda ugajal g. Ribani Lah, ki je na citre igral A. C. Vav-potičevo kompozicijo „die Frageblume1', ki jo je mojsterski kompoziter podaril nadvojvo-dinji gospej Mariji Valeriji ter od ce-
narja prejel za prekrasno to kompozicijo de-manten prstan. Deklamacija „nova pisanja" morala je izostati, ker je jeden deklamovalcev zbolel; hvratski marš pak ,,Oj Banovci" bil je prepovedan od policije, čeravno ta marš mnogo vojaških godb igra. Pozabiti ne smem deklamacije in govora Fr. Š t a j a r-jevega, ki je izvrstno govori) in deklamral Osmospev A. Hajdriha „Pod oknom" dopadal se je tudi izborno in moral se je tudi ponav Ijati. Po oficijalnem delu vršila se je v lepem redu mejsebojna zabava; napitnice na vrlo slovensko društvo »Slovenijo", ki še ni nikdar tako cvelo kot sedaj, slišale so se v vseh slovanskih jezicih. Potomcem Preširnovim in več-nej Preširnovej pamjati čuli so se gi ulji vi govori. Slovenski državni poslanec dr. Vošnjak napil je slovanskej mladeži, na kar je sledilo gromovito ploskanje od vseh strani. Dr. Jan Lenoch napil je v češkem jeziku napredku in hrabrosti Slovencev, in vrlemu društvu »Sloveniji" napivali so v navdušenih govorih tudi Poljaki, Hrvati, Srbi in Čehi.
Ta Preširnova slavnost sme se šteti mej najsijajnejše, kar jih je osnovalo katero slav-jansko dijaško društvo na Dunaju. Veseliti nas mora, da se naša mladina v velikej večini tako lepo odlikuje izmej druge slovanske mladeži. Mi imamo sicer tudi nekaj izgubljenih ovac, ki s svojim počenjanjem tu in tam ne vedo, kaj delajo. Vsak izmej nas želi, da se zopet spokorjeni vrnejo k slovenr-ki poštenosti. Obrekovanje in globnost in laži imajo kratke noge; kdo s temi sredstvi deluje, nema nikdar vspeha.--
Posebno hvalo maramo javno izreči predsedniku ,,Slovenije" gosp. Francetu Štajar-ju in zelo delavnim in zmožnim odbornikom, gospodom Orožnu, Lenčku, Lapajnetu, Kobalu, Sclnvei-gerju, Gabrielčiču, in Lahu; hvala gre tudi vrlim slovenskim pevcem, ki imajo največ zaslug za vspeh prekrasne slavnosti. — Z žalostjo sicer a povedati moram, da so nekateri slovenski vseučeliščniki ostentativuo izostali pri tej slavnosti ter aranžirali po nemško — buršev-sko kneipovanje. Malo jih je sicer, a nam je žal za vsacega, ki zahaja na druga pota. —
Konjiški.
Domače novice
V Ljubljani 13. decembm.
(Tonzuro in nižje blagoslove) so velečast. knez in škof danes v stolnici podelili 7 bogo-slovcem I. leta.
(.Matica slovenska) bode imela v sredo 19. t. m. 41. odborovo skupščino ob 5. uri popoldne v Matičini hiši na Bregu. Dnevni red: 1. Prebere in potrdi se zapisuik 40. od-borovc skupščine. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Razprava o raznih Matičinih zadevah.
(Vitez Widmanri) postal je časten srenj-čan občine postonjske, ker ji je boje pripomo-gel k temu, da dobi polovico dohodkov jame postojnske.
(Deželni glavar vitez Kalteuegger) se je podal na Dunaj. Nekterim je to znamenje, da postane on Widmannov naslednik, deželni glavar pa bi postal vitez Anton Gariboldi. Toda kaj poreče potem g. Vesteneck, čigar privrženci so že pri volitvah za deželni zbor pripovedovali ljudem v šentviškem okraji, da Vesteneck kot zet dunajskega ces. namestnika postane deželni glavar?
(Posebno srečen dan) je bil za nas torek 11. t. m., ker ste nam došle dve jako veseli novici: prva, da jePlevna po dolgem ob-leganji Rusom prišla v roke, druga, da so-
na Dunaji spoznali posebne zasluge našega deželnega predsednika viteza Bohuslava Widmanna ter ga v pri-p oz nanje imenovali za cesarskega namestnika v Lincu. Njegov naslednik bode boje dosedanji deželni glavar vitez Kaltenegger, ali pa dvorni svetovalec Kalina iz Gradca.
(Pred porotniki) sta stala 10. t. m. Janez Kos iz Ribnice in Janez Trček iz Brezo vice. Pri nekem pretepu je prvi vdaril Franceta Paulia in Mengša, drugi pa Gregorja Že-lezuikarja s polenom tako hudo, da sta oba čez nekaj dni umrla. Porotniki so oba uboja kriva spoznali in sodnija je Kosa obsodila na tri mesece, Trčka pa na 13 mesecev težke s postom poostrene ječe.
(Jugoslovanska akademija.) V poročilu o desetletni delavnosti jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je »Slovenec št. 13G pristavil kratko opazko o dotični vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. „Obzuru" oua ojiazka ni po godu, in v br. 281 kaže, da je res razumel ni. Dati mu torej hočemo o tej stvari obširnejše pojasnjenje, kedar dobimo k temu nam potrebni jugosl. akademije Letopis itd. —
(Nemško gledališče.) Ljubljanski turški" list, najneumnejši in najbolj umazani list pod solncem, čigar vrednik posreduje pri od-davanji služeb krščenicam iu „hausknebtom", hujska na slovensko gledališče ter hripavo upije, da naj se mu deželna podpora vzame, ker ni nič vredno in je v popolnej zablodi, lzpozabil se je celo ter že dvakrat v koscu papirja, ki je komaj vreden, da se sir vanj zavija, strašne jeremijade poje o ,,kulturonos-nenr' nemškem gledališči. Godbo pošilja rakom žvižgat, pevce, direktorja, kapelnika graja; prve, da niso sposobni, druga dva, da ue iz-poznata, kdaj da je študiranje oper zrelo, da se mora na oder spraviti itd. In res nam obiskovalci nemškega gledališča pripovedujejo, da stoji vzlasti petje iu godba v letošnej sezoni ua tako bromovih nogah, da tako škandaloznih predstav še ni bilo videti in slišati v deželnem gledališči. Pak kljubu temu se drzne ,,trotelj" ljubljanskih nemškutarskih žurnalistov kričati, da naj se že dovoljena podpoia slovenskega gledališča da ljudem, ki trpinčijo izvrstna mu-zikalua dela. Molčite toraj iu bolje je, da pokrivate s plaščem krščanskega usmiljenja svoje uemškutarske rane , nogo da druge silite, naj vam jih odkrijejo. ,,Laibacherica" pravi, da direktor nikakor ue dela v lastuo korist, če mesto delikates, le slabo pripravljena ali celo nekuhana jedila na mizo postavlja. Da-li se ne boji pri tako slabem gospodarstvu zadnje svoje goste prepoditi ? O predstavi opere : „Die Jiidin" pravi, da to pot pri vsakej letošnjih muzikalnih predstav bivši motljivosti v orkestru in na odru niso izjema, marveč pravila. Orkestra niti slišati ni bilo, pevci so ga potonili. Priporoča se direktorju, naj si pridobi druge pevske moči, itak preustroji navžarski orkester, sicer pojde opera rakom žvižgat, ne pak v deželno gledališče pet. To naj pomisli in pretuhta oni, ki vedno zdražbe dela in se s pametjo krega, ter naj si ušesa povrta iu boljši naočnike kupi, da bode slišal in videl, kar vidijo vsi drugi, razven njegovih maine-lukov v podobi zakrahanih študentov in družili nič vrednih postopačev. Torej le pridite s psovkami, ne bodemo vam poštenega odgovora dolžni ostali. Vcderemo!
(Grof Iliacint Turu), državni poslanec naših velikih posestnikov, je včeraj zjutraj na Dunaju umrl. It. I. P.
(Sklep deželnega zbora) zarad stroškov za zidanje norišnice v Studencu so cesar potrdili.
(G. Jakob Lukm.au), dozdaj računski re-vident, je postal računski svetovalec,
Bazne reči.
—	Premem be pri učiteljstvu na Štajarskem: Pri sv. Petru pri Radgoni se napravi poljedeljski nadaljevalni kurs, nadučitelj v Studencih g. Srnec je imenovan ud okrajnega šolskega sveta v Mariboru; g. Jan. Košar je postal nadučitelj v Veliki nedelji. Služ-bensko doklado dobili so: g. nadučitelj Martin Regoršek, gg. učitelji Janez Kosi, Martin Ma-tekovič, Franc Zagoričnik, Simon Eršenjak.
Na Kranjskem: Začasni učitelji Janez Zamik v Vrabčab. Lorenc Letnar v Cirk-Ijah in Janez Erker pri Stari cerkvi na Kočevskem pa Janez Kutnar v Žužemberku go definitivno potrjeni.
—	Volka so ustrelili 6. t. m. v smuški okolici pri Starem logu na Kočevskem.
Eksekutivne dražbe.
13.	decembra: 3. Vovk iz Velike Brusnice, v Novem mestu. 3. Košir s Ceste, 3. Kersovani iz Turjaške okolice, 3. Modic iz Vidma, 2. Pugelj iz Podgore, vsi v Lašičah. 3. Kaclar iz Horjula, na Vrhniki. 3. titirn iz Velesovega, v Kranji. 3. Gorše iz Grintovca, v Kočevji. 3. Bregar iz Gra-dička, 1. Culkar iz Drage, oba v Zatičini. 1. Ples-kovič v Mokronogu.
14.	dec. 3. Meršnik iz Stnerja, 3. SireeJj iz Goreujegu Zemona, 3. Mikuletič iz Dobropolja, 1, Samsa iz Šambije, 1. Grahor iz Sinerja, 3. Slave iz Knježaka, 1. Škerl iz Topolca, vsi v Bistrici. 3. Itožanc, 3. Mikše, 1. Zalar, 1. Hočevar iz Cirk-nice, 1. Meze iz Broda, 3. Milauc iz Gorenje Planine, 1. Mihove iz Martinovega hriba, 1. Krajnc iz Dobca, 1. Homovee iz Garčarevca, vsi v Logatcu. 2. Slabov iz Goč, v Vipavi. 3. Kete iz Vrda na Vrhniki. 3. Pribil v Kranji. 3. Bajnik iz Metlike, 1. Kratnarič iz Bojaue vasi, 3. Jurajevčič iz Oklnga, vsi v Metliki. 2. Gregorič v Novem mestu. 2. Bukovac iz Mihelje vasi, 2. Kolesa iz Loke, 1. Kobetič iz Berdarc, l.Cimerman iz ltu-četne vasi, Piškur iz Predgrada, 1. Hotujc iz Dolenc, 1. Madronič z Vrha, vsi v (Jrnotnlji.
Umrli so:
Od 4. do 10. decembra: Janez Mikota, kon-dukt. o. 13 1, in grofica Marta Chorinsky, dež. svet. o. 7 1 . oba za dav'co. Maria Žumcr roj. Zorie, učit. i. 23 1.. za jetiko. Balb. Treum, mok. o. 1"'., 1., za vodeno glavo. Špela Komatar, gostinja 61 1., za v tri pij. možganov. Marija Pirš, gost. o. 9 m,, za jetiko. Aleksander Šuštaršie, posest, sin realec 14 1., za krvotokin. Jožef Žvokelj, vojak 14 komp, 17. pešpolka je umrl 2. dec. v vojaški bolnišnici za vnetjem srca. Janez Lauše, farb. pom. 32 1., za mrtudom. Marija Aui-brožič, dekla 70 1., za pljučnico.
Tovarna za izdelovanje VOSCCIlill SVCC, lastnina
Alojzija Bader-ja
v Goriei.
ki je bila odlikovana se srebrno svetinjo in častnim diploiuom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici 1854, Monakovem 1855 in Trstu leta 1871, priporoča svojo sveče iz čistega voska od čebel po Ilizkill Cenall, ki se 110 kidajo in ne onečedijo altarja; gorijo mirno in bu počasi povžijejo.
Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno izvršuje, po poŠti ali po železnici.	(1)
Tel('Krall«-ne ilmarur r<-n<- 12. decembra. Papirna renta (5.3.90 — Hreherua renta 67.— — Zlata renta 74 80. — 18601etno državno posojilo 112 50 Bankin« akeijeSlS — Kreditne akcije 205.30 — London 118.70 — rtrcnri. 105 75. — Ces. kr cnkini 5 64,— 20 frankov 9 57,
Koristno naznanilo
precast. duhovščini!