DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU" zvečer mak prvi in tretji fetrtelc meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto. — Spin in dopisi naj se. pošiljajo: uredništvu „DOMOLJUBALjubljana, v semenskih ulicah it. 2. Naročnina tn inserati pa opravnii vu „DOMOLJUBA" Stolni trg št. C. — Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. fctev. 3. V Ljubljani, 21. januvarja 1892. letnik V. Kaj je novega po svetu? V državnem *boru so bile zadnje dni prav živahne seje. Poslanci so se namreč posvetovali o novih trgovskih pogodbah. Večina poslancev je za novo pogodbo; drugi, med njimi vzlasti dalmatinski, isterski in tirolski poslanci, so proti pogodbi z Italijo. Boje se namreč, da bo Italija preplavila naše dežele z laškim vinom ter uničila domačo viriorejo. Izmed slovenskih poslancev je govoril [ Žuklje za nove pogodbe; povedal pa je tudi, da bodo slovenski poslanci glasovali nekateri za, drugi proti pogodbam, kakor to zahtevajo koristi raznih volilcev. Skušnja nas bo poučila, kedo da je imel prav. Državni zbor bo zboroval do konca februarja; meseca marcija pa se prično deželni zbori. — Na Ogerskem se vrše budi volilni boji. Ogri-liberalci se grozno pokajo med seboj; katoličani in Slovani so tako slabo vrejeni, da se skoro nič ne mešajo v volitve. Eden ogerskih škofov je izdal posebno pismo ob volitvah, v katerem naroča vernim, da naj volijo samo verne, poštene može v zbornico. Na Ogerskem pa ne minejo nobene volitve, da bi koga ne ubili. Tako časuiki poročajo, da so že sedaj vsled volilnih prepirov ubili štiri in da jih je mnogo hudo ranjenih. — Iz lluskega prihajajo vedno bolj žalostna poročila o strašni lakoti. Sedaj so se pričele širiti razne kužne bolezni, vzlasti vročinska bolezen, ki se povsod kažejo kakor žalostni nasledki lakote. Stradajoče kmetsko ljudstvo tišči v mesta ter ondi išče zaslužka, s tem pa se vedno bolj širijo nalezljive bolezni. Neodpustljivo pa je, da brezsrčni oderuhi zlorabljajo tudi to grozno nesrečo v svoj dobiček. V južnih krajih namreč kupujejo žito, mej potom vanj vmešavajo drugih netečnih in škodljivih tvarin, peska itd., tako, da stradajoči za drag denar dobe ponarejeno žito, ki jim °ič ne tekne. Tudi se vsaki dan čuje, kako da uradniki spravljajo v lastne žepe denar, ki je namenjen stradajočim v podporo. Najhuje pa je to, da tudi za prihodnost ni veliko boljšega upanja, ker je ozimna setev zelo slabo kazala v jeseni. Čudno, da pri tako strašnih poskušnjah ruska vlada še vedno zatira katoličane, jih preseljuje ter jim cerkve zapira in jih spreminja v vojašnice. Ali ni za Buse še šibe dovolj, da spregledajo in dovolijo ruskim katoličanom potrebno prostost? — Priporočamo vernim Slovencem ob tej priliki bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki ima namen moliti za spreobrnenje razkolnih Slovanov. — Na Nemškem je vlada predložila pruskemu deželnemu zboru novo šolsko postavo. Pomenljivo je, da se v tej postavi zahteva verska šola in da se morajo tudi šole za učitelje osnovati na verski podlagi. Torej prote-stantovski Prusi so se prepričali, da je tudi dandanes verska šola potrebna, ako se hoče ohraniti red v državi. Pri nas v katoliški Avstriji pa žalibog tega še niso sprevideli. Liberalni listi že sikajo na vseh straneh proti tej šolski preosnovi, med njimi seveda najbolj avstrijski judovski listi. — Na Francoskem hočejo letos septembra meseca slovesno praznovati spomin, da se je pred sto leti odpravilo kraljestvo in razglasila republika. Mislili bi, da imajo Francozi pač drugih važnejših opravil, kakor slaviti upornike in morilce pred sto leti. — Bolgari in Srbi se še vedno pisano gledajo. Sedaj hočejo Bolgari, da jim Srbi izroče nekega Rizova, kateri je na sumu, da je umoril bolgarskega ministra Belčeva; Srbi pa se branijo to storiti. Tudi so govorili v zadnjih dneh o skrivni zaroti, katero so neki zanetili Srbi na Bolgarskem. Ker imajo Srbi na svoji strani Ruse, Bolgari pa Avstrijo, Nemčijo in Italijo, trocarsko zvezo, zato taki dogodki niso brez pomena, ker utegnejo biti povod prepirom med velikimi državami in vzrok krvave vojske, katere nas Bog obvaruj; zakaj ako se dandanes vname kaka vojska, bo to strašno „mesarsko klanje". Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Iz Štange, 10. januarija. (Raznoterosti.) Tukajšnja župnijska cerkev je gotovo med najlepšimi v okolici. Vse to se je zgodilo v teku 16 let. Kmalu po prihodu sedanjega vrlega gosp. župnika je bil predelan prvi del cerkve; 1. 1886 je bil z milodari dobrotnikov postavljen veliki oltar iz samega marmorja v romanskem slogu, podobe so iz mavca, izdelal jih je g. Zajec. Najlepša podoba je sv. Antoua, izdelana v Monakovem. Štiri leta p)-zneje je tudi g. P. Toman izdelal dva nova stranska oltarja in prižnico. Lansko leto je g. A. Cej iz Novega Mesta naslikal na presno v dveh kapelicah čudeže sv. Antona. G. Grošelj iz Sile je izgotovil kip sv. Jožefa in Lurške Matere B. Pred štirimi meseci pa je cerkev dobila nov chamotte-tlak, katerega je naredila tovarna Radakovec na Češkem po naročilu g. VidiCa v Ljubljani. Tlak je v resnici prelep, da bi bil le tudi trpež.u. Iz navedenega je razvidno, koliko truda in skrbij je bilo treba, preduo je bilo vse to oskrbljeno. Stalo je več tisočakov, a domači ljudje so le malo čutili te troške. Torej vsa hvala iu čast g. župniku! — Duhovnija šteje okoli 800 duš, v miuolem letu je umrlo le 10 oseb; kraj je torej jako zdrav. Letina je bila prav slaba. Strnenega žita je bilo malo, proso in ajdo pa je toča pobila. Nekateri kmetje so veliki reveži, ker morajo že sedaj kupovati živež. Iz Cerknice, 6. januarija. Pri nas dolgo že zdi-hujemo zaradi pomanjkanja dobre pitne vode. To poletje je k nam in na Menišijo (kjer ljudem gledd na vodo isto tako trda prede) poslala bile vlada inženerja, da poi§če, kje bi se dobil izvirek vode, s katero bi se zalagala Menišija iu Cerknica. Toda ali bodo kaj kraba is te moke, ne vem. Huje kakor pri nas se godi v Beguojab, kjer nimata d« župnišče, ne šola niti kaplje vode pri b i g 11 Skrajni čas bi bil, da se temu zlu pride v okora! -Tukajšnjega c. kr. poštarja, g. Fr. Zagorjana, j« zadela družinska nesreča: umrla mo je duše«no in telesno ui-darjena hčerka Miroslava, učenka III. razreda, na defteritiki, — Včeraj smo dobili prvi sneg. No, saj je tudi čas u to. Letos tako ne moremo tožiti o hudi zimi. — Nih šola je s pričetkora šolskega leta pridobila še jedno uči. teljsko moč v osebi g. F. Juvanca, izprašanega učiteljskega kandidata ljubljanskega, cerkev pa še jedn-iga kapelaoi, č. g. Cešarka. — V bližnjih BegunjaL je umrl g. Matej Turšič, posestnik, 45 let star. Štajarsko. Prevzvišeni gospod dr. Zwerger so dne 12. avgusta 1867 postali knezoškof v Gradcu. Imenovanee bodo torej letos slavili petindvajsetletuico škofovanja. Deželnoiolski sovet v Gradcu je najvišja šolska oblast za vso deželo. Ta oblast je za poduk o gospodarstvu izrekla priznanje sledečim gospodom učiteljem: Raušl in Jurša v Ormožu, Štrenkelj v Središču, Kocmut na Hajdinn, Serajnik na Ptujski Gori, Križ v Zavrču, Kauklar v Ptuji, Ornik v Brežicah. — Mladinoljubni gospodje v Mariboru, v Ptuji in v Celji so dijakom ali „8tudentom" v podporo ustanovili takozvano »Dijaško mizo" ali .kuhitgo", t. j. društvo, katero skrbi, da vbožni dijaki dobivajo hrano brezplačno. Vrli kmetje na Krapji, na Moti pa na Cveno pri Ljutomeru so v družbi 8 tamošnjimi gospodinjami skupili zabele, sočivja in drugih živil za 700 kilogramoi Listek. Med cunjarji. Duhovnik Pavi Jean je bil majhen, droben in star mož. 2e 46 let je bil župnik v Parizu in sicer v neznatnem predmestju, kjer je stanovalo mnogo cunjarjev. Ti so bili večinoma revni, zapuščeni in zelo surovi ljudje. A smilili so se župniku; tudi njih duše so namreč dragocene in neumrljive; zato se je veliko trudil ž njimi. Vesel je hodil k bolnim cunjarjem, ki so imeli večidel svoja stanovanja ali v kakih kleteh, ali na vrhu pod streho. Umazanost, smrad, kletvinje, surovo obnašanje, ki je bilo tukaj doma, ni ga motilo. Temni vhodi v kleti bili so mu večinoma znani in tudi stopnice pod streho imel je mnogokrat preštete, dasi jih je bilo po nekaterih hišah zelo veliko. Nekega dnč ga vpraša pariški nadškof Sibur, kako da more krotiti in voditi surove cunjarje. — ^Potrudim se, da jih vnamem za kako dobro delo usmiljenja. Ako cunjarja pridobim zato, tedaj je pridobljen tudi za Boga in za-me," odgovori župnik škofu. Mraz je bilo neki večer, ko potrka ob 9. uri postrež-nica župnika Pavla ter mu sporoči, naj gre v stransko Ulico na štev. 105 v šesto nadstropje, ondi da je neka ženska Fiš, za smrt bolna. — Stranska ulica je bila r tej fari med onimi, ki so bile v zelo slabem imenu. Ondi so stanovali najzlobnejši in najsnrovejši njegovi župljani. Toda župnik se zato ni nič zmenil, marveč veselega obraza si je mil roke ter hitel v stransko ulico. — Ko dovrši duhovnik svoje opravilo pri bolnici visoko tam gori v šestem nadstropju, začuje strašen krik v nasprotni sobi. Nato se je slišal hud udarec. Bil je pretep. Župnik skoči urno v nasprotno sobo, ter vidi ležati na tleh krvavečo ženo, katero neusmiljeno pretepa nečloveški mož. »Stoj! Zverina, kaj delaš?- zavpije župnik. Mož — bil je znan cunjar — pogleda okrog sebe ter zapazi župnika med vrati. „No radovednež, kaj pa vi tukaj delate? Kedo vas je klical? Počakajte, bote videli, kako se e šestega nadstropja skoči skozi okno na cesto. Tega gotovo še uiste poskusili. In v trenotku zgrabi cunjar-velikan drobnega župnika v naročje, kakor da bi bil kak otrok ter hiti ž njim proti oknu. Duhovnik se je seveda zelo prestrašil, a vendar ni zgubil samozavesti. Zato zakliče cunjarju: Počakajte! Jaz sem vas hotel le pomoči prositi za ubogo vašo sosedo, ki v nasprotni sobi umira v največji revi. Cunjar obstoji. Bil je zadnji čas; še en korak io bil bi pri oknu. Urno zopet postavi župnika na noge rekoč: teže ter odposlali kot Božični dar za »dijaško mizo" v Maribor. — Občina Višnjaves je prepoznala, da mora neko cesto vzdržafaii gosp. Zottl iz Vojnika. Razsodbo je odobril todi okrajni odbor v Celji. Ali imenovanee se je pritožil dalje. Sedaj pa je deželni odbor izrekel, da dotično cesto z mostom mora oskrbljevati občina Višnjaves. — Iz Ptuja pišejo, da bode mesto letos imelo stroškov za 44.647 gld., dohodkov pa 17.546 gld.; manjkalo bo torej samo 27.101 gld., kar bodo poravnali s 30°/0 občinskimi dokladami, krčmarji bodo od vsakega hektolitra piva plačali po 70 kr., ostatek bo dala mestna hranilnica, ki je bila do svojega premoženja prišla z denarjem kmetskim. — V Šmarji so omislili spomenik, predstavljajoči osebo svetlega cesarja. Spomenik so v adventu »odkrili" slovesno. Slavnosti vdeležili so se: c. kr. okrajni glavar iz Celja, domači uradniki, tržani, društva in množina drugega ljudstva. — Mestno zastopništvo v Celji je kavarno „Prater" blizo kolodvora kupilo za 82 tisoč goldinarjev, mestna hranilnica pa gostilno „Lowe" za 43 tisoč goldinarjev. Obe kupčiji ste se zgodile samo iz straha pred — Slovenci. Ker je slovenska »Posojilnica" bila kupila že dve hiši na najlepših krajih v mestu, vsled tega so mestni očetje hoteli še ob pravem času zabraniti, naj bi še morebiti več posestva ne prišlo v roke slovenske. Pri neki priložnosti so namreč neki »Nemci" videli, da se sprehajata gospoda: dr. Srnee in gostilničar Walland. Pozneje so zvedeli, da je zadnji prejšnjemu ponujal svojo hišo na prodaj. Oh, groza! Kaj storiti? Davkoplačevalcem pač niso upali na rame naležiti vsega plačila, torej naj še »nemška" hranilnica, ki se je pa obogatela seveda od žuljev slovenskih, pomore »Nemcem" iz nevarnosti pred Slovenci. To se je zgodilo še pred Božičem. Ali tudi novo »Kaj ste rekli?" »Uboga žena", reče župnik, »vaša soseda umira v bližnji sobi in prosim vas, da pridite k njej." »Dobro", pravi cunjar, »pojdiva in poglejva, kaj je." Znpnik gre pred njim v sobo, kjer je ona ženska ležala na trdem ležišču. Nekaj zgnjile slame pod njo, nekaj umazanih cunj na njej, to je bila oprava bolnice, ki je nemirno zrla na okrog, ter z užganimi ustnicami ležala na bornih tleh. Žalosten prizor I »O reva I" vsklikne cnnjar, kateremu se je takoj polegla njegova jeza pri tem strašnem prizoru. Župnik mu d& dva franka, rekoč: »Prosil bi vas, ko bi hoteli slame kupiti, da revi polajšamo bolečine." »Precej grem", odgovori poprej ratljuten cunjar in hiti z denarjem po stopnicah navzdol. — Komaj>pa da je izginil, odpro se vrata od raznih strani na hodniku. Ženske priskočijo iz odprtih sob k žopniku ter vpijejo nad njim: „Bežite> gospod, bežite! Ta človek je zverina, kadar razdivja. Res gospod župnik, hitite od tod, moj mož je res divji," pravi ona ženska, katera je malo poprej kričala pod > vdarci cunjarjevimi. »Ne! Ne bežim!" pravi župnik, »jaz ostanem tukaj in menim,' da se bo vse- prav izšlo." Ko pa Jonske med razgovorom z župnikom zočujejo stopinje eunjarjeve, ki se je vračal s kupljeno slamo, po- leto je ekstranemškim in »liberalnim" Nemcem povzročilo nov strah, ko so je nepričakovano raznesla bila govorica, da je neka Slovenka kupila gostilno »Pri kroni". Nemško-liberalni časnikarji neprenehoma svoj žolč razlivajo nad miroljubnimi Slovenci. Iz tega se pa tudi vidi, kako daleč že da je nemški »liberalec" zabredel od ljubezni do bliž-nika, ker Slovencu ne privošči ne kruha ne strehe, še celo ne dobre besede! — Okoli Vajca na nemškem delu naše dežele je minolo jesen povodenj povzročila mnogo škode. Milodari v pomoč ponesrečencem nabirali so se tudi po cerkvah. V isto svrho so radodarni gospodarji okoli Vidma ob Savi še na izreden način razodeli ljubezen do bližnika; nabirali so namreč poljskih prirastkov za velik voz ter skupljeno blago po železnici odposlali v Vaje. Pristava pri Dobrni. (O letini.) Lani smo rži dobili razmeroma malo, ker nam jo je bil oškodoval sneg. Pšenica je obetala več, kakor je dala; pred zoritvijo se je namreč iste lotila rja, vsled tega se zrnje ni moglo dobro razviti. Tudi ječmena ni bilo mnogo. Ovsa namla-tili smo precej. Turšica kazala je sicer lepo, ali črvi so jo nekoliko pohabili. Fižola vsakovrstna je obrodila obilno. Krompirja, korenja in repe vzraslo je dobre mere. Zelja pa je priraslo tako pičlo, da ga je za marsikatero hišo premalo. Seno smo pospravili lahko, toda ni ga lilo veliko, otave se je nakosilo še precej. Začetkom julija je toča potegnila od Žalca do Konjic in potoma obiskala tudi črto Lokovo-Pristava-Gorica v občini Dobrna. Rane, ki jih je neljubi gost bil vsekal po njivah, so se sicer še nekoliko zacelile, nikakor pa ne po zadetih vinogradih. Vsled tega smo po naši okolici naprešali vina manje od predidočega leta. Po ostalih krajih v sosedstvu dobili so skrile so se urno po svojih sobah ter zaklenile vrata za seboj. Bale so se cunjarja neizmerno. Prinesel je cunjar tri otepe slame. Vrže. jih na tla ter jih razveže. Nato slamo zrahlja ter jo lepo naloži po tleh, priredi zglavje iz slame ter vzdigne bolnico, prav tako spretno in lepo, kakor kaka usmiljena sestra, ter jo polagoma položi na novo ležišče. Urno zgrabi staro slamo ter jo pomeče skozi vrata. Nato z drugim otepom slame pokrije bolnico, kateri se je poznalo na obrazu, da ji je snažna postelja zelo polajšala hudo stanje. Župnik je stal ob strani ter gledal in občudoval postrežnega cunjarja, ki je ravnokar divjal v svoji bes-nosti nad svojo ženo. »Gotovo ste sedaj bolj zadovoljni," reče župnik cu-njarju, »kakor pa če bi bili še pretepali svojo ženo ali pa mene vrgli skozi okno iz šestega nadstropja na cesto." „To imate prav," reče čunjar. »Jaz nisem vedel, da ta bolna reva mora v takem prebivati." »Dobro srce imate," reče mu župnik, »čez par dni zopet pridem in veselilo me bo, ako se bova videla." »Ne zamerite, gospod," reče cunjar in zarudel je v obraz, »ne zamerite mi; jezen sem bil in v jezi človek skoro ne vč, kaj da dela?" »Le pridite, da se zopet vidimo." kapljice blizo toliko kakor ob predzadnji trgatvi. TrU je pa povsod omedlevala vsled medljike ali strupene rose, vendar pri nas ne tako budo, kakor po goricah v smeri proti Celju. Izmed sadja smo jabolk dobili malo, bolj vstregle so nam hruške. SIjiv je bilo toliko kakor nič, orehov pa tudi ne preveč. Ne moremo torej reči, d» jt lanjska letina po našem kraju bila bogata. In če pomj. slimo, koliko so ljudje v minolem lotu podrugod preKtali raznovrstnih nadlog, ne smemo se pač mi, hvala Bogo, šteti med nezadovoljneže. Cerkev in šola. Dunajski kardinal Gruša pri papežu. Iz Rima, 29. decembra 1891. — (Slavnosti na čast kardinalu Gruschi.) Zadnji dnovi pred božičem so bili za nas tu živeče Avstrijce povod tako ginljivim slav-nostim, da jih moram tudi bralcem „Domoljubovim" nekoliko opisati. Kakor ste morda vže brali po časnikih, priromali so dunajski nadškof Anton Josip Gruscha pred božičem v Rim, da bi jim tu sveti Oče slovesno kardinalski klobuk položili na glavo. Dan za to svečanost bil je odmenjen 17. t. m. Kakor vedno ob takih prilikah, zbralo se je takrat še posebno veliko ljudstva najrazuejših narodnosti v Vatikanu. Da smo Avstrijci še posebej z veseljem tje hiteli, si lahko mislite, ker vedeli smo, da danes dunajskega nadškofa čaka posebna čast. Nekako ob polenajsti uri se prikažejo od daleč prvi cerkveni prelatje spremljajoč svetega Očeta, ki na tronu sede na okrog zbrano množico blagoslavljajo. Večkrat sem vže bil pri javnem konzistoriju, ali, da bi občinstvo tako navdušeno pozdravljalo papeža, še nikdar nisem slišal. Živel papež-kralj, živel papež delavcev! tako se je glasilo, tako je odmevalo neprenehoma po velikanskih sobanah. Slednjič „A nekaj mi morate obljubiti", pravi župnik. »Kaj tacega?" vpraša cunjar. „V treh dneh jaz zopet pridem in do tedaj vi ne bote tepli svoje žene, kaj ne, da ne?-1 „Ne vem, kako bo, preveč je trmasta. No pa vendar ---" .Kadar bo žena s svojo trmo vas dražila, pa obiščite to-le bolnico." „Prav", reče cunjar, „obljubim." Župnik pride in prepriča se, da je bil cunjar mož-beseda. — Polagoma ga je jel župnik opominjati in cunjar ga je poslušal in storil po župnikovih naročilih. Jel je v cerkev hoditi in prejemal je tudi sv. zakramente. Nekega dne zgodaj zjutraj pa zapazi duhovnik cu-njarja v cerkvi, ko je ravno nekaj denarjev vrgel v cerkveno puščico. — Duhovnik stopi k njemu ter ga vpraša kaj da tukaj dela. Nerad, a na prigovarjanje reče cunjar: »Prej sem preveč pil in bil nezmeren, zato sedaj včasih denar namenjen za svoj zajuterk vržem v puščico." Res .ljubezen vse pretrpi, vse upa, vse prenese in dela čudeže. dospevši sveti Oče v kraljevo sobano so v navzočnosti dvajset tu živečih kardinalov, premnogih škofov in pre-latov podelili kardinalski klobuk dunajskemu nadškofu i0 še dvema drugima, ki sta bila nekaj dni prej imenovana. Kardinal Gruša med rokodelci. Rekel sem vže, da tako imenitnega gosta, kakor so dunajski kardinal, so se vsi tu živeči Avstrijci iskreno razveselili. Posebn . pa še rokodelci. Znano je namreč, dt so dunajski nadškof za katoliška društva rokodelskih pomočnikov posebno vneti, da uže trideset let plodonosno zanje delujejo in da so glavni prudsednik vseh teh društev v Avstriji in na Nemškem. Večkrat so že obiskali razne kraje, kjer se zbirajo rokodelci v katoliških društvih in smem trditi, da ga ni rokodelskega društva med katoličani, kjer bi vsaj po imenu ne poznali blagega naslednika blagemu Kolpingu — nadškofa Gruio. Da so torej tu živeči rokodelski pomočniki srčno želeli enkrat v svoji sredi imeti „očeta Grušo", kdo bi se temu čudil? Želja se jim je spolnila dne 19. t. m. Zbralo se je v precej obsežni sobani lepo število občinstva vseh slojev. V imenu navzočih je predsednik rokodelskega društva monsignor dr. Anton de \Vaal pozdravil visokega cerkvenega kneza ter mu priporočil svoje rokodelske društvenike. Na to so rokodelci uprizorili nalašč za ta večer spisano igro: oče Kolping na Dunaji. V ujej smo spoznali, kako je še leta 1849 — če se ne motim — milostno sprejel naš presvitli vladar nekdanjega pohlevnega očeta rokodelcev Kolpiuga, ter mu sam svetoval,' naj se oklene mladega duhovnika Grusche, ki je poln svetega ognja u dobro stvar, in ki bo gotovo novemu in tako potrebnemu društvu mnogo koristil. — Po tej igri vstopi se eminen-cija, prevzvišeni kardinal pred zbrane rokodelce in občinstvo ter jame govoriti z mladeniško navdušenostjo in vneto zgovornostjo, da smo navzoči v pravem pomenu besede strmeli. Spominjal se je v prvi vrsti začetnika rokodelskih društev očeta Kolpinga, ki je to tako koristno napravo iz skromnega začetka razširil v mogočno drevo, ki svoje veje razprostira po celej širnej Avstriji in Nemčiji. Ali ne mislite — nadaljeval je _ da bi bilo to Kolpin" govo in pa nekoliko tudi moje delo, ne, to je delo svetega Duha, to je božje delo, ki hoče, da tisti stan, v katerem se je rodil Kristus, postane častni član v krščanstvu. Tudi mi duhovniki nismo bili izvoljeni od rokodelcev kot vodje društev, nismo sprejeli mandatov od drugod, kakor od tistega, ki je nekdaj rekel svojim apostolom: učitejib spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. Tako smo mi duhovniki poklicaui razvozljali dandanes tako zmedeno socijalno vprašanje, ki se po pravici imenuje tudi delavsko vprašanje. V zanimivih črticah je opisaval nadalje, kako je pred več leti spremljal sem v večno mesto »očeta Kolpinga", ki jo želel pri sv. Očetu Piju IX. blagoslova izprositi rokodelskim društvom. In ko je „oče Kolping", mož tako trdnega značaja, dospel pred prestol vesoljnega poglavarja, mu je ginjenja in spoštovanja besed zmanjkalo in solze so ga polile . . . Tudi jaz — tako primeroma je sklepal — sem prišel iz namena v Rim, da naša rokodelska društva priporočim svetemu Očetu, nasledniku svetega Petra, ki je ravno zadnjič s posebno vnemo in apostolsko skrbjo v znameniti okrožnici o zadevi rokodelcev pot pokazal, po kateri nam je hoditi, ako hočemo časno iu večno srečni biti. Ne bodem se povrnil iz večnega mesta prej, da blagoslovi sveti Oče nas in naše napore in naša društva in vse poštene rokodelce. Kdo ne bi bil ginjeu pri tako vneti besedi, ki iz dna srca prihajajoča mora seči vsakemu dobro mislečemu v globino srca? Nisem slišal vže davno tako lepo, tako navdušeno govoriti, kakor jo oni večer govoril kardinal Gruša. Z menoj vred jih je mnogo trdilo: da, to je pravi naslednik Kolpiugov, to je oče rokodelcev. Vedoč, da bodo tudi v naši slovenski domovini radostno brali rojaki te črtice, zato sem jih napisal. Srečno in veselo novo leto! A. K. Podobe iz življenja. 1. Kako je umrla »boginja pameti in svobode"? V spominskih listih nekega zdravnika brati je naslednja dogodba: Lepega poletnega večera leta 18** bil sem v okolico Neapolsko poklican k nekemu bolnemu gostilničarju. Bolezen ujegova ni bila nevarna, zato urno opravim svoj posel. Ko mislim že oditi, pove mi bolnik, da ima pod streho bolno žensko, popolno zapuščeno brez starišev in brez prijateljev, ki že več dni umira na svojem ležišču. Z gospodarjevim privoljenjem grem pod streho, da poskusim pri bolnici, ali ji je še kaj pomagati mogoče. Toda podobe, kakoršno sem zagledal, nisem se nadejal. Nesrečna bolnica ležala je na kupu slame na tleh in bila le za silo odeta. Obraz ji je bil mrlišk, oči upale, le redki zdihljeji so pričali, da še živi. Precej spoznam, da je tukaj pomoč prepozna; bila je namreč bolnica že nezavestna in smrt se je že napovedovala s svojimi znamenji. Sidem poleg nje, privzdignem ji nekoliko glavo ter ji stavim nekaj vprašanj. Naenkrat se vzdrami, spregleda, upre na-me svoje smrtne oči ter vzdihne s pojemajočim glasom: *Tako umira boginja pameti in svobode!" — Kmalo nato Ji glava omahne in nesrečnica umre. O tej ženski pozvedel sem pozneje še to-le: Bilo je kakih dvajset let pred njeno ravnokar opisano smrtjo, ledaj je divjala v Parizu grozovita prekucija. Uporniki so se polastili gospodstva ter hoteli vse prevrniti; popolno so skušali zatreti iz src Francozov katoliško vero; uničevali ®o celo znamenja, ki so spominjala na vero in cerkev. Odpravili so nedelje in praznike, spremenili teden v de-kado (10 dnij), celo Boga bi bili radi pahnili s prestola, ko bi bilo mogoče. Tako so napravili uporniki velik naroden praznik na Martovem polju v Parizu. Namesto pravega krščanskega Boga postavili so na oltar malovreduo žensko ter ji kot »boginji pameti in svobode" skazovali božjo čast. Ta ženska je kakih dvajset let pozneje tako žalostno umrla, kakor smo zgorej opisali. Bila je hči neke vojvodske družine iz Angleškega. S 17. letom je zapustila svojo domovino ter se podala s svojo sorodnico v Pariz. Seznanila se je z napačnimi načeli znanih upornikov Oondor-cet-a, Mirabo-a, Robespiera in drugih. Pri narodnem prazniku na Martovem polju so jo ti povabili, da je predstavljala »boginjo pameti in svobode". Pozneje se je poročila z nekim italijanskim grofom, ki se je pa malo tednov po poroki ločil od nje. Sram jo je bilo, da bi svojim sorodnikom v London naznanila svoje nesrečno stanje, zato se je vdala razuzdanemu življenju, propadala je veduo globeje in naposled nesrečno umrla — popolno zapuščena pod samotno streho. Pač svarilen vzgled za ljudi, ki se ne menijo za Boga in njegove zapovedi! 2. Sedanja mladina. V Liverpolu sta 6tala v začetku meseca decembra lanskega leta dečka Searon in Kravford, prvi osem, drugi devet let star, pred sodniki. Zatožena sta bila zaradi — umora. Zgodilo se je to tako-le: Searon je zvečer prepozno dohajal domov. Mati ga je grajala, a vse ni nič pomagalo. Zato mu nekega due skrije obleko, da ne bi mogel z doma. Deček pa vzame žepno ruto, se ž njo prepaše in skoro nag zbeži z doma. Drugo jutro posvetuje se s tovarišem Kravfordom, kako priti do obleke. Sklenila sta vjeti kakega dečka ter mu vzeti obleko. Dne 7. septembra dobita 7Ietnega dečka Ekleza ter sta ga pregovorila, naj se gre ž njima igrat k neki jami, kjer se je vsled deževja nabralo vode osem do deset palcev globoko. V to jamo porineta mlada zlobneža nič hudega slutečega dečka; Kravford stopi celo v vodo in poklekne dečku na glavo, toliko časa, da sirota utone. — Porotniki so imeli presoditi, ali sta si mlada hudodelnika bila svesta svoje krivde ali ne, ker sicer jih angleška postava ne obsodi. Porotniki so določili, da dečka nista vedela, kaj da sta storila, zato da nista odgovorna za umor. Izročili so ju v neki boljše-valni zavod. Kako da so se porotniki prepričali, da si dečka nista bila svesta hudodelstva, tega ne vemo; znano nam pa je, kako je cesarica Marija Terezija storila v nekem podobnem slučaju. Neki 71etni deček je pahnil v onem času z roba strmega grada svojo starejšo sestro zaradi nevoščljivosti, ker so sestri oče odrezali vselej večji kos kruha, kakor njemu. Pozvedovalo se je, ali si je bil deček svest svojega hudodelstva in cesarica Marija Terezija je ukazala, naj dajo dečku na izbiro cekin in jabelko. Deček precej zagrabi cekin in pusti jabolko. Ko ga vprašajo, zakaj ne mara za jabolko, rekel je, da za ta cekin lahko dobi ve- 2* liko takih jabolk. — Iz te poskušnje so spoznali, da deček dobro ve, kaj dela; da je torej tudi odgovoren za umor svoje sestre in zato so ga obesili. — Pomenljivo, da je že v prvi mladosti človeško srce zmožno tolike hudobije. Taki dogodki se slišijo le bolj od zapuščene, zanemarjene mladine, ki ni nič podučena v krščanskem nauku. Cim manj božjega v šoli, tem bolj je zato tudi razdivjana mladina. — Iz tega lahko sklepamo, kakšnih strašnih nasledkov je ljudem pričakovati od brezbožne ali zanemarjane vzgoje. — Gospodarske in Razmere delavcev v premogokopih. Žalostne so zlasti zadnji čas razmere po premogokopih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku itd. V sredi bude zime prejeujali so delavci s svojim delom ter hočejo s tem prisiliti delodajalce, da jim zboljšajo plačo. Koliko hudega zanese tako ustavljenje dela med uboge delavske družine, to ve le oni. ki med njimi živi. Ker je pri tem prizadetih zlasti tudi mnogo slovenskih delavcev, zato se nam zdi potrebno, to stvar natančneje pojasniti. Zastopniki premogo- in rudokopov imeli so na božičui dan in v praznik sv. Štefana v Gradcu svoj ehod. Na tem shodu so pojasnili svoje slabe razmere ter v gmotno in duševno korist svojih delavcev-tovarišev zahtevali marsikatere premembe. Med drugim tirjajo, da se v korist delavcev osemuruo deio razdeli tako-le: Prvi delavci naj delaio od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldne; drugi naj gredo na delo od 2. ure popoldne do 10. ure zvečer; tretji pa od 10. ur« zvečer do 6. ure zjutrai. Pogodba se mora tako skleniti, da sekači dobijo vsai po 1 g'd. 50 kr., odvoščki (forderer) pa vsaj po 1 tjld. 20 kr. Luč in kurjava v premojovih jamah mora se delavcem dajati brezplačno in dovoij za vsj potrebe. Delavci v družbenih stanovati jih kot stanovalci niso delavci, ampak stranke, torej je ž njimi ravnati, kakor z drugimi stanovalci. Odpoved dela se mora trideset duij poprej napovedati. Kadar je dvomljivo, ali naj se delavec odslovi ali ne, določi na] to zbor treh uradnikov in treh delavcev z nepristranskim načelnikom. Reči moramo, da se nam te zahteve delavcev ne zde prenapete. Pravica zahteva brezpogojno, da se delavcu da primerno plačilo, ker vsak delavec je svojega plačila vreden. Umestno se nam zdi tukaj omeuiti, kako piše papež Leon III. v delavski OKrož.nici v tem oziru; papež pravi; Dolžnosti, katere naklada cerkev posestnikom in delodajalcem, so te-le: Ne imej in ne ravnaj z delač. — V Mariboru. V založbi Katol. tiskovn. društva. Tisek tiskarne sv. Cirila. — Marljivi slovenski pisatelj dr. Kri-žanič podal je s to knjižico slovenskemu ljudstvu tudi za letošnje leto resno premišljevanje o peklu, iu sicer v vabljivi in domači obliki. Tvarino razdelil je na 19 odstavkov in posamezna poglavja osoM je z mnogimi mičuimi dogodki, kar bo kniižco posebno priporočalo ljudstvu. — V prvem poglavju g. pisatelj pojasni pomen in namen te knjižice rekoč: „Laoi in predlauskim mi je delalo veliko preglavice, kakoršni imeni bi naj dal svojima otrokoma, ki sem ju ob novem letu poslal romat po slovenskem svetu. Moral sem surivati pravi obraz iu nju nekoliko našemiti, drugače bi mi ju Ijudie ne bili lahko jemali pod streho. Ker sem torej ono leto pisal o smrti, oblekel sem jej lepo belo obleko in Bela žena je precej imela dosti snubačev, dočim bi suheri kostenjači gotovo pov-od duri zapirali. Lani pa sem sodbi dal skrivnostno ime Tekel ali Pravična tehtnica bož|a. Račuml sem immreč, da so vsi liudje kolikor toliko radovedni in da bo torej marsikdo prišel na skrivnem se tehtat in kukat, kam ga pravični jeziček obsoia, ali v pekel ali v nebesa, na sodbo bi mi pa nikdo rad ne prišel. In nisem se zaračunil. Letos pa svojega otroka nič ne zakrivam; paglavca vam pošljem golega med svet. Pišem namreč letos o peklu in svarim pred njim, iu zagrešil bi se zoper zdravo pamet, ko bi peklensko žrelo kakor si bodi zakrival Kdor pred volkom svari, ne sme mu jagnjetove suknjiče obleči, drugače bo volk tem več jagnjet požrl, ampak kdor vidi volka priti, mora na vse grlo klicati. Tako jaz naravnost povem, da letos o peklu govorim, o tistem peklu, katerega je božja pravičnost vstvarila in njegova jeza zakurila za vse, kateri s smrtnim grehom na vesti gredo s tega sveta." — Mi to knjižico vzlasti zaradi važne vsebiue in poliudne pisava prav iskreno priporočamo Slovencem v branje iu premišljevanje vz'asti sedaj v predpustnem času. (Vincencijeva družba v Tržiču.) Družba sv. Vincencija v Tržiču v podporo revežev razposlala je koncem leta računsko poročilo o svojem delovanju. Iz poročila povzamemo, da je konferencija podpirala na mesec povprek po 45 revežev. Dohodkov je družba imela 947 gld. 66 kr., troškov pa (za jedila, stanarino, podporo v denarjih, obleko in obu-tov) je bilo 881 gld. 34 kr. Ob koncu leta je torej imela 'blagajna 66 gld. 32 kr. gotovine. Vsi preblagi dobrotuiki tržiški, zlasti načelnik konferencije župnik č. g. F. Speudal zaslužijo iskreno zahvalo vsacega prijatelja revežev za tolik trud in požrtvovalnost. — Ali bi ne bilo prav in potrebno, ko bi se tudi po drugih večjih krajih napravile konferencije Vincencjeve družbe? Vzlasti tega društva imeBoma priporoča zadnje pastirsko pismo avstrijskih škofov, namenjeno katoliškim duhovnikom. (Iz Novega Mesta) se poroča, da je tamošnje katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Sv. Treh Kraljev dan imelo lepo društveno veselico. Vrli rokodelei so prav dobro peli in deklamovali, posebno dobro pa so predstavljali g. Kržiča igro »Pravda". Društvo si je oskrbelo tudi kulise, katerih so doslej zelo pogrešali pri predstavah. Bil je iep večer, ki udeležencem ostane v prijetnem spominu. Hvalo zaslužijo vrli pomočniki in društveni predsednik gospod dr. Marinko, kakor tudi g. prof. Vrhovec, ki rokodelce poučuje za predstave, in pevovodja g. P. O tok ar. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! (Iz Št. Jerneja) ua Dolenjskem se poroča: Ne davno se je čast. gosp. J. Piber peljal obhajat. Konj se splaši, gospod pade z voza in si izmakne rame, da mora ležati. („Mir") katerega je ustanovil pred enajstimi leti rajni „oče koroških Slovencev" Andrej Einspieler, izhaja sedaj trikrat na mesec v veliki obliki. Velike so zasluge, katerih si je vrli „Mir" pridobil v 10 letih svojega obstanka, na nemški meji neustrašeno braneč prav'ce slovenskega naroda po starem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!" Ker je „Mir" jako dobro uredovan in za koroške Slovence neprimerno velikega pomena, naj ga z marljivim naroče-vanjem podpirajo vsi slovenski domoljubi. „Mir" izhaja dni 10., 20. in 30. vsacega meseca, in stane za celo leto le 2 gld. (Na Dobrni) je g. Frohner, tamošnji graščak, dal ob Božiču med vbožce razdeliti raznovrstno obleko, obutje, rutice, nogavice, itd. (Z Dovjega) se nam piše, da so dne 6. t. m. ustanovili gasilno društvo, ki šteje že 29 članov. Načelnik je župan g. Jakob. Janša, njegov namestnik gospod Fran Jeglič. (Iz Sorice) se nam dne 15. t. m. poroča: Neki ogljar se je zjutraj ob 7. uri napravil od svoje kolibe, da bi prišel do maše domu, pa je rabil 6 ur, ko sicer rabi Ie l1/, ure. Včeraj pa so prinesli iz bližnjega Podbrda tudi to žalostno novico, da je na poti čez planino med Bohinjem in Pod-brdom umrl vsled oslabljenja nek človek iz Hudajužne in da je sin njegov, ki ga je spremljal, komaj živ prinese) to žalostno poročilo v Podbrdo. — Tudi v naši župniji je zima že pobrala svojo žrtev. Janez Jenšterle iz Davče je šel 7. t. m. v gojzc^, da bi dobil lesa za žlice. Ko Se vrača z lesom na rami domu, mu na s snegom pokritem ledu spodrsne, da pade z glavo na kamen, kamor ga j vso silo pritisne 80 funtov težka klada, katero je nosil. Še-le drugi dan so ga našli ter v nedeljo pokopali na Zalemlogu. N. v m. p. Dobili smo tudi novo šolo, o kateri kaj več prihodnjič. iNova hiralnica v Vojniku) ima prostora za 150 in v sili za 170 bolnikov, tem bode streglo S sester-usmiljenk, 6 strežnikov in 6 dekel. Poslopje se je postavilo z denarjem iz deželne blagajnice za 130 tisoč goldinarjev. Na lepem prostoru žali oko, ker so med hiralnico in veliko cesto postavili mrtvašnico. Protestant — katolik.) V občini Krasna na Ogrskem, v županiji Szildgy, je katoličan postal g. Nikolaj Gyulay. Skoz dvajset let je kot kalvinsko-protestantski ..duhovnik" opravljal svojo službo. Sprevidevši pa, da je katoliška vera prava vera, dal je zmoti slovo. V nekem časniku beremo, da je zavoljo tega moral pretrpeti veliko bridkosti. Toda spreobrnjenec ima trdno voljo in pa željo, da bi še kakor katoliški duhovnik s pridiganjem v katoliško cerkev vabil krivoverce in v krščanstvu vtrjeval katolike. (Ruski general — menih.) Baron Nikolaj je znan kot slavna oseba med vojaki na Ruskem. Bil je generalni poveljnik v Kavkazu. Izstopivši iz službe postal je ud cerkve katoliške, a čez nekoliko časa potem vstopil v samostan ,,Velika kartuza" na Francoskem, kjer je lani umrl kot menih. (Iz-pred sodišča.) V sredo 16. decembra m. 1. je stal pred tukajšnjim deželnim sodiščem 271etni urarski pomočnik Fran T kal a c iz Zagreba. Zaradi tatviue je bil že večkrat kaznovan. Nedavno se je splazil v hišo dt-žni-karja g. Rozmana v St. Vidu nad Ljubliano. Zasačili so ga, predno je mogel kaj odnesti. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe in sklenilo, da se nevarni tat po prestani kazni iztira čez mejo iz Cislitvanije. iDela nima na Dunaji) okoli 6000 pomočnikov črev-ljarskih, 2000 krojaških, 1500 tokarskih ali „drakšlarskih", 1100 natakarskih in 500 pozlatarskih. Število drugih siromakov-rokodelcev tudi ni majheno. („Influenca".) O novi bolezni slavni zdravnik župnik Kneipp tako-le poroča: Pred dvema letoma se je naenkrat stara bolezen prehlajenja pokazala pod novim imenom „influenca" aii „hripa", kakor so jo poprej imenovali. Takrat se je ta bolezen bliskoma širila po svetu, pobrala je tisoče ljudij, premnogim pa je zapustila v telesu bolezni, kateri so kmalu podlegli ali vsled pljučnice, jetike, vročniee itd. Tedaj se je Jnlluenca" napotila tudi k nam t Worishofen, a mi smo jo sprejeli .hladno'. Sli smo ji naproti, a ne s križem in zastavami, pač pa sškropilnicami, na-polnenim z vodo. To je pomagalo. Urno je od nas pobrala svoja kopita. Lotila se je nekega kmeta ter ga tako hudo prijela, da niti sedeti ni mogel. Takrat sem objavil nekaj naukov, kako naj ljudje ravnajo pri Jnfluenci". Kmet je to bral in tudi tako storil. Vzeli so namreč brisljo H prav debelega rezastega platna, namočili jo z mrzlo vodo ter i njo bolnika v gorki sobi drgnili po celem života in nato ga v pustelji dobro odeli. To so eno no5 storili tri- ali štirikrat. Zjutraj je bil bolnik popolnoma zdrav in je brez težave v hudem mrazn še tisti dan napravil precej dolgo pot. Ljudje so to zvedeli in ako je katerega .iDlIuenca" se lotila,storili so ravno tako in kmalu je ni bilo v našem kraju. Seveda je treba to storiti precej, ako se človek čuti bolnega. Kdor zanemarja to bolezen, shujša se mu v pljučnico ali vročinska bolezen in tedaj je smrtno-nevama. Pokažese pa ta bolezen s tem, da človeka glava boli, da se mu jesti ne ljubi, mraziga, trudnega se čuti, noge ima težke in spi zelonemirno. Ako čutiš ta znamenja na sebi, stori kakor sem jaz naredil in hitro se boš iznebil „iniluence.' Mene so hotele enkrat koze pobosti. Zanesli so jih k nam vojaki. Jaz pa, ne bodi len, ukažem prinesti k postelji škaf vode, večkrat se i njo dobro umijem in odrgnem, in v dveh, treh urah ni bilo za kozami ne duha, ne sluha. „Pri „influenci" se naravna goikota bori z vročnico, vsled katere človeka mrazi in ga zopet kuha vročina. Tej natorni gor-koti je treba priskočiti na pomoč, a ne z raznimi strupenimi pripomočki, ampak z vodo, ki dela gorkoto in tako premaga vročnico. Torej: Ako gori, gasite! Neumnost je, ne gasiti, ako gori. Dvakrat, trikrat se dobro umij, precej pride pot in kmalu boš zdrav. Ko bi pač mogel celemu svetu zaklicali: Ako pride »iotluenca1', krepico se ustavite. Vzemite vode, kakor sem jaz storil, in kmalu bodete zdravi! (Tržna cena v Gradcu.) Pšenica štajarska 10 gl. 80 kr., ogerska pa 11 gl. 60 kr., rž 10 gl. 60 kr. (ogerska 10 gl. 90 kr), ječmen 6 gl. 20 kr., oves 7 gl 10 kr., koruza 6 gl. 70 kr., koruza-činkvantinka pa 7 gl. 50 kr., hajdina 9 gl., to je cena najnižja, boljše blago je nekoliko dražje, teža se razumeva za 100 kilo. Iz slovenskih krajev se v Gradec spravlja mnogo kuretine, isto po Murskem polji kupujejo takoz.vani ,,kopundravilnosredstvo - Že mnogo desetletij so te kivgljice splošno razširjene, mnogl zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v kateri ni malo zaloge te,a izvrstnega domačega zdrav, 1». Teh 2''velja 1 škatljiea s 15 krogljicami 21 kr., 1 moj s b ikatljicain. 1 gld. 6 kr.. p,, „e. fiankovanei pošiljatvi po povzetji 1 gld 10 kr. - Če se naprej posije denar, velja s p^tnine prosto pošli jatri jo 1 zavoj kregtic t gld. 25 kr.. 2 zavoja 2 «1,1. 30 kr.. : zavoj, 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev I) gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne odpošlje. — Prosi se, da se zahtevajo izrecno __(JO-4) gg- J. Pserhoferja kri čistilne krogljice in gleda na to, da ima vsaka škatljiea na pokrovu navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudeči barvi. Balzam za ozebljlne J. Pset hoferja. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo (55 kr. Trpotdev sok, proti fcatarii, hripavosti, krčevitemu kašljti itd. 1 itekl. 60 kr. Ameriška maia za protin, 1 gl 20 kr. Praiek proti potenju n6g. Škatljiea 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo, 1 tlakon 40 k>„ s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenoa (Praške kapljioe), proti sprijenemu še odcu, slaboj prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr. Angleški čudežni balzam. 1 stekl. 50 kr. Fijakarskl prašek, proti kašlju itd. 1 Jkailj. 35 kr.. « frankovano pošiljatvijo (50 kr. T&nnooblnin - pomada, J. Pserhoferja najboljše sved-tvo za pospeševanje rasti las. 1 šk 2 gld. Univerzalni oblii, prof. SteudeU, sredstvo proti ranam, oteklinam itd.M lonček 50 kr., g frankovano pošiliatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna aol A. W. Bullrioh». Domače zdravilo proti posledicjm sl>bega pre-bavljonja. 1 pak. 1 gld. avstrijskih časopisih naznanjene tu- in ino- na zahtevanje Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še zemsko farmauevtično specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih no bilo v zalogi točno in po eeni preskrbe. IPV~ Pošiljatve po pošti zvrše se hitro proti predpošiljatvi zne«ka, večje pa tudi proti povzetju. Oe se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznioi), Je poštnina dosti nižja nego pri pošlljatvah ■ povzetjem. Zgoraj imenovano specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. PICCOLI-ju. mMM t nm Gonilniki zastonj in franko. 1 Največja zaloga šivalnih strojev I JAN. JAX, 1 LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-40) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrte se točno trajno in ceno. Žaga in mlin * Vrhpoljah, četrt ure od i Kamnika, z močno in $ _ stalno vodo, priročna za ♦ tovarno »ta naprodaj po zelo* ugodnih pogojih. — Ponudbe Tsprejcma po- ♦ sest 111 k Janez K a d Irec, Vrhpolje, p.' Kamnik. ; 6 tPITALIlE DLIOE S Konkurzna masa R. Miklavca y Ljubljani prodaja mnogo pod cenah blago za nakupno osno in po trdno določenih b moike in ienske obleke, belo blago, barhante, gra{e, Jopice in nmjrc, svilnate, volnene in platnene robee in nogovlce itd. (3-2) 6 tfITAI.HI ULICE B f®»ip mw&®m$m9 podobar v Gradišču pošta Št. Jernej tia Dolenjskem. Mnogo let deloval sem v p o d o b a r s k i stroki kot pomočnik, in delovodja po raznih deželah, ter si pridobil toliko izurjnost, » sera vstanovil sedaj lastno podobarsko delalnico ter se toplo priporočam č. g. duhovščini in eerkv. predstojništvom, bi me blagovolili podpirati z mnogimi naročili ter tako pospe««« d o m a o o obrt. - Izdeljujem vsa v to stroko spadajoča d*» » '-uvijujuiii vha v 10 strt lesa prav umetno ter po nizki «<»ni. 166 (S- u — ■v > , v . za irrf 7 n „ m i e< C 8.0 S ft S. "■> o. i« -• O n: ® Hi ! S : c « * . e «» - _ • —. -T OP TCO P[J N JS^ O -F 4k> a JI © o ta o ^ s (55 »e i x xx r xi r x s x x x x i x z z t r x i i xxxxx XXXI Ure budilnice, ki neizogibno človeka pripravijo, da vstane, po čudoviti nizki coni gld. 2-25, s koledrom gld. 3 05, sainosvetlcce 70 kr. ve«. Ura a kukavico, z bogato izrezljano omarico gld. 8, ura s knkavico in prepelico gld. 18 50, trpežnokovinske remontoir-ure, v ognju po-trebreno po fi gld , — ravno ta vrsta v srebrnem okrovu gld. 8, — srebrntt ura na sidro z dvojnim pokrovom gld. 12, — srebrno, i dvojnim pokrovom in koledrom gld. 17. (1400) (4—3) Ura za gospod« iz 14 karatnega zlata, odprta gl. 28. ura za gospode iz 14 karatnega zlata z d.ojniin pokrovom gld. 40, zakonski prstani iz 14 karatnega zlata po gld. 6, srebrni obročki v vsaki velikosti, gravirani in pozlačeni gl. 2 širji gl. H., trivratni granatni obročki gl 4. Križ iz 14 karatnega zlata gl. (i, večji gl.10. Granatni križ gl. 2. večji gl.3. Zahtevaj tovarniški cenik zastonj. tovarna za ure in zlatnino DUNAJ, I., Schottcnring 27. 14 karatno zlato. Prstan za dam« s pristno koralo, granatom ali c»me in s 5 biseri gld. 7. — 6 karatno zlato gld. 2'50. g**************^^ *$** JKT Seboi ssa » a glavo, "SS **** *.**** »vilnatl in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, kotonlna, ****** ******* ** hlače vi h a, volneno blago lepo, močno, dvojne iirokoatt, meter po 50 kr. ln viie. ** S M ** ** ** ** ** ** 11 q «2 «» ******* ******** *** *** *** *** *** *** *** Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim Sar bln^ona ^ v Ljubljani, Špitalske ulice 6 *** *** *** *** *** *** ct3 CD . S. ^ s: a Vi. s- § S *** *** *** K** *** *** *** *** V JLijU>Ul)Wltt, npiouosii,v u_*** £?^**** priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero ^GG** modnega in kramarskega blaga, ^^eD^C** -ft" """O'4« ___ fSC moftk« 4®»sk® oWok«. **** ;*****************M*** pleskar, laklrar In napisni slikar, 172 (2) v Ljubljani, na Bregu it. 6. »e priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi v lično izvršitev vseh ▼ njegovo stroko spadajočih del. posebej se priporoča gg. obrtnikom (.rokodelcem) v izvršitev imenskih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke. n 1 n « XX*KX*KXK*KXKK**tSK Barthel-ov izvirni (16-16) f? carbolineum $ najboljši, najcenejši lesni namaz. Njegove kakovosti nobeno drugo sredstvo ne prekosi. 5 klg. poštni zavitek gld. T50., 100 klg. gld. 161 - m loko Dunaj. Semensko varstvo zoper pšenični palei. 1 zavitek na 100 litrov 15 kr. — če se več Tzame, ceneje. Mast za hranitev usnja, naredi usnje nočno in trajno, varuje pred močo in mrazom.' ^ C. kr. patentovana kopifa g obvaruje kopita raznih boleznij. 1 kig. ploičinska pušice 80 kr., 5 klg. poštni zavitek gld. a-50, 100 klg gld. 40 — loko Dunaj. MIHAEL BARTHEL & Co. * Dunaj, Z., Kepiergaite 20. g (Ustanovljeno 1781.) (i5) * " Zalogo irrfota K brata Eberl-a v Ljubljani jf Dopisuje se slovenski. X H o rnmtKtmtasKmmmmHm Nova notarska pisarna^ ti — n P. n. občinstvu naznanjam, da sem namesto bivšega notarja g. dr. Rudeža bil imenovan notarjem, In da sem otvoril 231 pisarno v Križevniskih ulicah 6 kjer je tudi moj imenovani prednik uradoval. V Ljubljani, dne 8. januarija 1892. Ivan Plantan, c. k. notar. ►i Tvrdka Davorin Podlesnik v Radečah pri Zidanem Kostn priporoča dobra gabrova In bukova kopita, kakor tudi afcJT les za Škornje ~£S> (Stiefelhiilzer) po najnižji cen'. — Cenik na zahteranje zastonj. (180) (3-2) nizki ceni. IGNACIJ ZARGI niikl ceni. v LJubljani, sv. Petra cesta št. 4 priporoča svojo izborno veliko zalogo i, luuumumuiuvbu w»utoU, vsakovrstnega perila, kravat itd., blaga za S3T krojače in šivilje. Prodaja tudi prav po znižani ceni vsakovrstne zimske potrebščino, (m) (3-3) ST25* NajnovejSe živilo in ljudsko hranilo l^g za vse kroge največje važnosti X okusom in duhom pristne l>olmwto kave. . . , . Pa*ent v Y»?h državah oglašen, v več deželah že podeljen. Ne sme se zamenjati z žganim ječmenom, po^bSTorej d^e fabrikatl podobnega imena. - Prava kava je druga iu žkce razdražujoča pijača in Kathreiner-je va Kneipp-a sladna kava je najbolja. najokuaneja in najzdravejša dodaja, poleg tega je najoeneja, ker se je brez škode za okus lahko polovico pridene. Čista sladna kava Je izvrstna pijača posebno za ženske, otroke, krvi revne, na živcih bolne itd. itd. Olavna stvar Je priprava: zrna se zmeljejo ln 6 minut kuhajo. Nikdar se ne prodaje brez zavitka, temuč vselej v originalnih zavitkih z varstveno znamko, ki je zraven. l'rodajna cena: Zavitek a '/, kilograma 23 kr., zavitek blizu 200 gramov JO kr , zavitek bltzu 100 gramov S kr. Frana Katbreiiier-ja nasledniki v , , . , . „„ * Berolinu, Monakovem, na Dunaju. debelo prodaja za Ljubljano in okolico Janez Luckmaim v Ljubljani. Na drobno prodajejo vse kolonijalne In drogujenjskejprodajalnice. (D « Mai» bdajaUlj: Dr. ivaa Janeiič. Odgovorni urednik: A. Kaiaa. Tuka ..KatolUka TUkarea".