srce Otroško Vzgoja, marec 2023, letnik XXV/1, številka 97 17 Foto: Peter Prebil Govoriti o otroškem srcu pomeni govoriti o celotni otrokovi osebi, ki je na nek način v procesu temeljnega oblikovanja. Gre za eno izmed osrednjih podmen celostne vzgoje, ki poudarja gledanje na človeka kot celoto. V pričujočem prispevku bom svoja razmišljanja o otroškem srcu, srčnosti ter etiki povezala z delom filozofinje Mary Midgley, ki je izjemno pomembna tudi za področje vzgoje. Začela bom z orisom njenega razmisleka o živalskosti ter tem, na kakšen način je naša lastna živalskost del naše človeškosti. V tem smislu je pomembno, kako otrokom predstavimo živali in kako jih dojemajo. O srčnosti in vzgoji Živalskost in zverinskost Midgley se zavzema za spremembo naše- ga odnosa do živali ter zavrnitev nekaterih ukoreninjenih predpostavk oz. ovir, ki jih je naša kultura vzpostavila med nami in živalmi ter so lahko izvor našega nespreje- mljivega obravnavanja živali (Strahovnik, 2013). Med osrednjimi ovirami, ki jih je treba odpraviti, je naše razumevanje poj- mov čustev, razuma, jezika, prepričanj in antropomorfizma, ki ga spremlja, npr. da lahko razum obstaja neodvisno od čustve- nega življenja, da so čustva možna brez prepričanj, da razumevanje terja jezik, da ne moremo zatrditi notranjega zavestne- ga življenja živali, saj ne moremo vedeti, kako se zares 'počutijo' … Zavrniti je treba tudi poenostavljeno sliko moralnosti, ki izrisuje koncentrične kroge moralne pomembnosti glede na odda- ljenost od nas (našega kroga), s katerimi upada tudi zavezujočnost naših moralnih dolžnosti in predpostavka, da je sočutje omejeno na določeno količino, zato ga ni smiselno pretirano 'porabljati' za živali, saj ga potem ne bo nič ostalo za ljudi (Mid- gley, 1983). Kot eno izmed takšnih stranpoti oz. slepih ulic izpostavi tudi pravljice, v katerih na- stopajo živali. Te so pogosto orisane zelo enostransko. Volkovi so npr. razumljeni kot osamljene in krvoločne zveri. Njiho- vo dejansko življenje in obnašanje pa je bistveno drugačno; so socialne živali, ki so izrazito zveste, čiste, pogumne, vztraj- ne in spoštljive. Njihovi sicer redki med- sebojni spopadi se končajo s podreditvijo in ne z ubijanjem (za razliko od človeka). V pravljicah pa pogosto nastopajo njihove podobe, ki so takšne, kakor bi bile obli- kovane zgolj na podlagi redkih in bežnih soočenj pastirjev z volkovi, ki napadejo čredo. (Ne gre za to, da bi morali pravljice preoblikovati, ampak za to, da se zaveda- mo njihovih omejitev, ko gre za prenos izven okvira pravljic.) Zverinskost je torej oznaka, ki zverem pritiče v precej manjši meri kot človeku (Midgley, 1973). Mateja Centa Strahovnik, dr. znanosti, je raziskovalka in docentka na Teološki fakulteti v Ljubljani. Raziskuje na področjih teorij čustev, etike in geštalt pedagogike. Več let je sodelovala pri mednarodnih projektih. Trenutno vodi svoj raziskovalni projekt Kognitivna teorija čustev v kontekstu teologije čustev: telesni občutki, spoznanje in moralnost. Izvaja tudi izobraževanja ter delavnice za mladostnike, vzgojitelje in učitelje po načelih geštalt pedagogike. Človekova narava in napor mišljenja Ta uvid pogosto umanjka tudi pri pogledih na vzgojo, kjer je na primer živalskost, 'zve- rinskost' ali nasilnost vezana zgolj na vidik telesa in je človeški, razumni duši tuja. Po- doba človeka za Midgley ni in ne more biti zgolj črno-bela. Človek ni niti zgolj sebičen, niti zgolj agresiven ('volk' sočloveku), niti povsem svoboden, niti zgolj produkt svo- jega okolja, niti zgolj določen s temeljnimi nagoni. Je vse to in je celota; razumnost kot naša odlika ima svoj pomen in svoje mesto šele v odnosu do nas kot človeških živali ter do niza navad in praks, ki jih medse- bojno vzpostavljamo in gojimo (Midgley, 1979). Ta vidik pri vzgoji otroškega srca ne sme ostati zabrisan. Kadar torej otrok, npr. kot pravljični oz. zamišljeni junak v okviru zgodbe, ki si jo ustvari sam, išče svojo pot, ki je polna težkih preizkušenj ali pa prijetnih srečanj, je pravzaprav vsak element in lik, ki je v pravljici, sestavni del njega samega. srce Otroško 18 Vzgoja, marec 2023, letnik XXV/1, številka 97 Tema naslednjega žarišča: Pasti življenja Tako kot je lahko pogumni kraljevič, je lah- ko tudi zlobni volk. Način, kako otrok spre- jema, prepoznava oz. se odziva na te uvide, pa je lahko seveda tudi boleč. Boleč v smislu zavedanja, kadar želi nekaj spremeniti, ka- dar želi ravnati drugače, kadar ga nekaj ne osrečuje (zaveda pa se tudi, da s tem vpliva na okolico, ljudi okoli sebe). Razvijanje no- vih poti razmišljanja in možnosti za dejanja je namreč naporno (angl. painful thinking), a neizogibno, kadar želi otrok postati dru- gačen, boljši (Midgley, 1996). Naloga staršev, šole ali drugih pomembnih ljudi v življenju tega otroka je, da ga prepo- znajo v tej točki truda, ki je tako pomembna za njegovo spremembo. Njihova naloga je, da otroku nudijo podporo. To pomeni, da mu pomagajo iti skozi to bolečino na način, ki ga potrebuje (ne pa npr. tako, da delajo oz. rešujejo stvari namesto njega). Odrasli preko svojega sočutja, poguma in srčnosti pokažejo, da je tudi bolečina del življenja, a še zdaleč ni edini del življenja. Tako lahko otrok doživi in preživi bolečino (preko so- delovanja), ki ga preobrazi. Dobi nov obraz, postane nov, močnejši lik v pravljici. Otroško srce in srčnost Te misli lahko širše navežemo tudi na po- jem srca in srčnosti. Srce in srčnost nista med pojmi, ki bi jih pogosto srečali v eti- ki, če pa nanju naletimo, je to največkrat v pomenu pogumnosti. A srčnost sega onkraj tega. Zajema določeno plemenitost oz. srčno kulturo, kakor pravimo (Midgley, 1981). Pojem srce prej umestimo na polje medicine ali pa romantike. Po drugi strani brezsrčnost označuje predvsem neusmi- ljenost, a ni omejena zgolj na slednjo. Prav zlahka jo razumemo tudi kot sopomenko za neetičnost nasploh. In če je tradicio- nalno naša glava povezana z razsežnostmi razuma, namenov in zaznavanja, potem je srce v prvi vrsti povezano z razsežnostjo skrbi. Med obojim pa mora biti v okviru vzgoje vzpostavljen dinamičen odnos. Le na ta način lahko izključno pozornost na vidike avtonomije, samostojnosti in indivi- dualnosti dopolnimo z etično še bolj osre- dnjimi pojmi odnosa, skrbi za druge in zase ter moralne občutljivosti. Opustiti moramo podobo oz. model člove- ka kot samostojnega, neodvisnega moral- nega delovalca s pravicami in svoboščina- mi, ki se je oblikoval v razsvetljenstvu, in ga nadomestiti z modelom medsebojno odvi- snih in medsebojno povezanih živih bitij (ekosistema). Izbira med razumom in ču- stvi se na ta način pokaže kot lažna dilema, podobno kot se kot takšna pokaže izbira med človekovo naravo ter svobodno voljo. Prepletena mreža Ideja za učno dejavnost 1. korak: V prvem koraku učence prosite, naj izberejo eno žival in si jo zapišejo na li- stič papirja. Če želite dobiti raznolike odgo- vore, lahko vnesete dodatni pogoj, npr. ime učenca in ime živali morata imeti vsaj eno skupno črko (npr. Dejan – tiger). 2. korak: V naslednjem koraku morajo učenci najti oz. pomisliti na dve drugi ži- vali, od katerih so odvisne njihove prvotno izbrane živali (npr. kot vir hrane ali za ži- vljenje v simbiozi). Vsako od teh nadaljnjih živali naj zapišejo na ločen listič papirja. 3. korak: V tem koraku poiščite prazen zid ali veliko predstavitveno ploščo oz. plakat, ki jo lahko uporabite. Izberite učenko ali učenca, ki bo začel ta del dejavnosti (za izbiro lahko uporabite igro ali kakšno po- dobno dejavnost). Učenec naj nato položi košček papirja s prvotno izbrano živaljo na sredino in lističa z dvema drugim živalima naokrog na način, ki bi mu omogočil, da ju poveže z risanjem črte ali lepljenjem vrvi- ce med lističi papirja. Razloži naj, kako so povezane živali. Črta torej predstavlja med- sebojno povezanost in odvisnost. Ko prvi učenec konča, pristopi naslednji ter ponovi postopek. Če je ta učenec izbral isto žival, ne sme podvojiti njene prisotnosti, ampak uporabi obstoječi kos papirja, ki je že na tabli, in označi novo povezavo. Ta korak ponavljajte, dokler ne pridejo na vrsto vsi učenci, hkrati pa lahko vsi drugi učenci predlagajo risanje oz. dodajanje drugih črt, ki se jim zdijo primerne glede na pojav no- vih živali v mreži (npr. štorklje – žabe, ne- topirji – vešče). T udi vi jim lahko pomagate pri prepoznavanju medsebojnih povezav. 4. korak: Ko končate vizualizacijo mre- že soodvisnosti, izberite skupino učencev (npr. pet učencev), izmed katerih vsak dobi eno nalepko s človeško figuro. Vsakemu naročite, naj izbere eno žival, ki je v mreži in od katere smo ljudje odvisni, ter obnjo prilepi nalepko. 5. korak: Učence nato povabimo, da v mre- ži poiščejo možne primere živali, ki nima- jo medsebojnih (neposrednih) povezav z ljudmi. Nato lahko skupaj štejete, kakšno je največje število korakov, ki ločujejo do- ločeno žival od medsebojne odvisnosti s človekom. 6. korak: Zaključite lahko s splošno razpra- vo o pomembnosti dobrobiti živali in naši soodvisnosti z njimi, ki vključuje tudi našo dobrobit (Strahovnik in Centa, 2020). Kratka biografska notica Mary Midgley (1919–2018) je bila izjemno vplivna in pomembna britanska filozofinja, katere delo se umešča predvsem na področje etike, vključno s celim nizom tem in proble- mov, s katerimi se ukvarja praktična etika (odnos do živali, varovanje okolje idr.). Med drugim je študirala tudi etologijo oz. vede- nje živali ter bila ostra nasprotnica teorije Richarda Dawkinsa o sebičnem genu. Sku- paj z Elizabeth Anscombe, Iris Murdoch in Philippo Foot je tvorila t. i. oxfordski kvartet, to je skupino filozofinj, ki so se šolale in de- lovale na Oxfordu in so vsaka zase ter skupaj po drugi svetovni vojni pomembno preobli- kovale moralno filozofijo. Literatura • Midgley, Mary (1973): The Concept of Beastliness: Philosophy, Ethics and Animal Behavior. Philosophy 48, str. 111–135. • Midgley, Mary (1979): Brutality and Sentimentality. Philo- sophy, 54(209), str. 385–389. • Midgley, Mary (1981): Heart and Mind: The Varieties of Moral Experience. London: Routledge. • Midgley, Mary (1983): Animals and Why They Matter. Athens: University of Georgia Press. • Midgley, Mary (1996): Can Education Be Moral? Res Publica, 2(1), str. 77–85. • Strahovnik, Vojko (2013): Živalsko vprašanje: med trpljenjem in statusom nečloveških živali. Dignitas, 57/58, str. 206–227. • Strahovnik, Vojko; Centa, Mateja (2020): Živali in mi – mi kot živali. Učno gradivo. Projekt Beagle.