iliîiSSlIÏJÏSl	11	
		
12. mart 1979-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Kar po domače...
i
Igra. ki se odigrava že kar predolgo in ki prehaja že v nesramnost, ker Canberra smatra, da more ljudi voditi za nos. ker pač podcenjuje inteligenco narodov Avstralije in se obenem zaveda ravnodušnosti Avstralcev, istočasno gleda na emigrante kot državljane drugega razreda a domorodce tretjega, bi bila komedija če bi časi ne bili takor esni. Tako pa je žabigra.
Zda je že skrajni čas. da federalna vlada pokaže svoje sposobnosti o kateri do sedaj še ni niti sledu. Politični vrtec v Canberri je Avstralijo v primeru z drugimi državami, ki so na isti gospodarski ravni kot Avstralija, med katerimi je Avstralija najbolj bogata, privedel v sramoten gospodarski in v tešak mednaroden položaj vsled nekaterih prehitrih izjav posameznikov.
Gospodje v Canberri se igrajo mačke in miši. slepce in "musical chairs" kar bi bilo po naše "glazbeni stolčki". Do zdaj se je ta igra ponovila menda že sedem—krat. Vsak so odpeli svojo pesem na prvem stolčku potem pa stekli na drugi stolček, na katerem za enkrat še vedno pojo isto pesmico: "Repa, korenje, slabo življenje, a za ministra zlata kanistra." Finančni minister, ki se mu je ministrovanje pod g. Fraser-jem upiralo tako, da se je o njemu izrazil kot so se doma slabo vzgojeni starši usajali na še slabše vzgojene otroke kar na ulici. Po domače povedano mu je rekel "pankrt", kar je celo avstralsko dnevno časopisje objavilo. Kaj takega bi se nikdo ne smel dovoliti. Če bi odstopil da rekoč je grazier. kar je po naše gojitelj govedi in kar je resnica, bi minister za finance ostal brez stolčka. Vsaj tako bi bilo misliti, ker resnica ni žalitev.
Ker pa so politiki ljudje debele kože. nima niti smisla zamišljali, da je minister za finance, da bi se izognil tožbi, moral prositi ministrskega predsednika za odpuščanje in se vrniti na svoj stolček, da bi mu s tem javno
pokazal pokorščno. Vrnil se je na svoj stolček, za dobrobit Liberalne stranke, ki se nekaterim politikom zdi veliko več vredna kot debrobit avstralskih narodovo. Tega se zaveda vsak slepce ko otipava pokojnino, in upokojenci brez prihrankov. Kajti samo pokojnina je premajhna za življenje in previsoka za smrt. Povprečni upokojenci so danes odvisni od pomoči požrtvovalnih sodržavljenov. Vsaj tako je v Avstraliji, kjer danes vladajo konzervativci, katerih vera je: "Liberalci verujejo, da je človeku dovoljeno prištediti kar zasluži". Tako je že 1. 1920 pisal politični mislec Ramsay Muir. Torej naj človek živi od tega kar ukrade?
Naj navedem še eno šalo, na račun ministrstva za emigracijo, ki brez pomoči požrtvovalnih državljanov emigrantov kateri po službi v večernih urah odhajajo na konference, ki jih sklicujejo razni oddelki tega ministarstva vsled pomanjkanja znanja o etničkih zadevah, ne bi moglo delovati niti za silo kot deluje sedaj. Minister za emigracijo, g. McKellar, na podlagi Galbally-jevega poročila nudi vsaki etnični skupini po 5000 dolarjev pomoči pod pogojem, da vsaka tek skupin napiše za ta denar prošnjo podprto ne z običajnimi delovnimi programi ampak s tako izvanrednimi predlogi, da bi se s pomočjo teh emigranti "postavili na noge". To ni nič drugega kot izkoriščanje emigrantskih talentov po najnižji ceni s strani visoko plačanih. In to ravno danes, ko se federalni vladi tresejo tla pod nogami.
Tistim politikom, ki na tako milosten način nudijo pomoč emigrantom, ki so svoj čas postavili na noge Avstralije, katere voditelji se danes vrte kot muke v nočniku, bi rekla le tole:
"You should not put your foot where such a foot should not be put". Po doma: "Ne skačite sami sebi v usta".
Pavla Gruden
Zaposlen vsak drugi Slovenec
Če podatki ne ležejo, potem je lansko povečanje števila zaposlenih v SR Sloveniji največje v dosedanjih letih tekočega srednjeročnega programa
Če se bodo pokazale ocene slovenskega zavoda za statistiko kot točne je bilo konec leta 1978 v Slov eniji v družbenem sektorju, torej v združenem delu, 752.495 zaposlenih. Potamtakem bi bilo te število za 31.592 zaposlenih ali za celih 1,4 odstotka višje, kot je bilo zaposlenih decembra 1977. Hkrati pa bi bilo to največje letno pov ečanje zaposlenih v tem prednjeročnem obdobju.
Sicer pa je zavod postregel z dokončnimi podatki šele za enajst-mesečje. Po teh podatkih je bilo novembra lani v Sloveniji 748.590 zaposlenih, kar je za 27.687
zaposlenih ali za 3,9 odstotka več. kot jih je bilo novembra 1977. Opozoriti velja, da znaša razlika med novembarskini in napovedanim decembrskim
povečanjem skoraj 4000 zaposlenih, kar je za december kot nesezonski mesec izredno visoko. To si je težko ra/lagati drugače, kot s lem. da bo decembra statistika obračunala zaostanek, ki se ji je bil nabral med letom.
V SLOV EN 1JIJ E TR EN LINO ZAPOSLENO KROG 800TISOČ LJUDI
Seveda pa je celotno število zaposlenih v Slovniji še precej večje in se. koi kaže. že suče okrog 800.000. Ne gre namreč pozabiti, da je k zaposlenim v družbenem sektorju treba prišteli še okrog 12.000 obrtnikov in nekaj tisoč zasebnih šoferjev, okrog 18.300 delavcev, ki je zaposlenih pri teh obrtnikih ter nekaj tisoč zaposlenih v milici in vojski. Potemtakem je zaposlen že skoraj vsak drugi od 1.87 milijona prebivalcev republike, kolikor so jih bili našteli novembra lani. To pa je ena najkrepkejših stopenj zaposlenosti tudi v
svetov nem merilu.
Kljub doseženi tako imenovani polni zaposlenosti pa se zaposlovanje iz leta v leto nadaljuje s stopnjo, ki je precej v eeja. k< >t pa jt > zagotovlja letni naravni prirastek prebivalstva republike.
Če predpostavimo, da traja 20 let od rojstva do tedaj, da sc nekdo zaposli, potem bi se moralo v Sloveniji od leta 1971 do konca lanskega leta zaposliti 132.451 delavcev. Tolikšen je namreč znašal osemletni republiški naravni prirastek, ki je po tej predpostavki dozorel za zaposlitev. V resnici pa seje v tem času samo v družbenem se k tor j u pbVečalo šte v i lo zaposlen i h za 209.795 ljudi. Razlika med tema dvema zneskoma znaša 77.344 zaposlenih, ki so se potemtakem v tem času zaposlili v Sloveniji od drugod. Ker pa se celoten naravniprirastek ne zaposli ves in ne ves v družbenem sektorju, je ta razlika še za nekaj tisoč zaposlenih večja.
Novice in zanimivosti
ZAUPANJE ISKRI
KRANJ—Na mednarodni licitaciji, ki jo je razpisala skupnost JUGEL, so izbrali med številnimi in uglednimi sveto-vnoznanimi podjetji slovensko podjetje iskra za izključnega dobavitelja elektronske opreme pri uresničevanju druge gradbene stopnje za 400 kilo-voltno električno omrežje "Nikola Tesla".
Iskra je dobila naročilo za profesionalno elektronsko zaščito in tako imenovane elektronske statične števce. To so povsem v Sloveniji razviti aparati in naprave na temelju najnovejše mikroelektronske tehnologije. Aparature je Iskra patentirala in so že sedaj vzbudile veliko zanimanje v tujini zaradi izjemnih tehničnih rešitev in karakteristik, ki so boljše kot pri podobnih izdelkih tujih uglednih proizvajalcev.
Pogodbo v vrednosti 43 mi lijonov dinarjev sta podpisali JUGEL in Iskra te dni v Beogradu. Naprave bodo vključene v visokonapetostno jugoslovansko omrežje v tret-
jem tromesečju naslednjega leta.
V IZOLI IZDELUJEJO
IMENITNE IGRAČKE
IZOLA-Več kot 1609-članski kolektiv Mehanotehn-ike iz Izole je izredno usmerjen v izvoz. Tako so lani izvozili za 10 milijonov dolarjev izdelkov, za letos pa načrtujejo povečanje izvoza za 20 odstotkov. Kljub konkurenci, ki vlada na svetovnem trgu med proizvajalci igrač, pa je Izolčanom uspelo sicer z veli-koserijsko proizvodnjo. Za določenimi proizvodi je Mehanotehnika v samem svetovnem vrhu. Na področju tehničkih igrač (telefoni) so največji proizvajalci na svetu, prav tako tudi v proizvodnji fliperjev, med največjimi pa so tudi v proizvodnji miniaturnih železnic. Lani so izdelali 400.000 fliperjev. Namizni fliper, s katerim so na svetovnem tržišču dosegli precej uspeha, so že kopirali v •Hongkongu.
OBNOVLJEN DOM V PLANICI
PLANICA—Planico obiskuje pozimi in poleti veliko turistov in smučarjev, toda dom v Planici je bil že nekaj let zaprt in je propadal. Dom je bil pred leti last hotelskega podjetja Gorenjka z Jesenic, toda zaradi slabega poslovanja in vzdrževanja so morali dom zapreti in ga tako prepustiti propadanju. Lani so dom začeli popravljati. Obnoviti so morali precej prostorov, popravili pa so električno	napeljavo, vodovodno omrežje ter centralno kurjavo. Vse prostore so tudi na novo prep-leskali in pobelili. Dozidali so tudi del lesenih prostorov, ki so bili že v precej slabem tanju. Pred kratkim sd dom ponovno odprli. Planica je tako dobila spet svoj prepotrehni objekt, ki so ga najbolj veseli . smučarski skakalci in ostali ljubitelji doline pod Poncami.
RAZSTAVA DEL
EDVARDA KARDELJ A
LJUBLJANA—Več kot 460 eksponatov, kolikor sta jih na razstavi Edvard Kardelj-znanstveno in publicistično delo zbrala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in
Narodna in univerzitetna knjižica, priča o izjemno ustvarjalnem življenju Edvarda Kardelja.
Razstava, ki so jo slovesno odprli te dni v Ljubljani, seveda ni mogla zbrati vseh prevodov, ki jih je bilo v svetu deležno zlasti zadnje njegovo delo "Smeri razvoja političnega	sistema
socialističnega samoupravljanja", ob razpravi "Socializem in mir" doslej največ prevajano Kardeljevo družboslovno delo. Skrbno urejena razstava popelje obiskovalca skozi čas Kardeljevega ustvarjanja od leta 1932, k pomembnemu predvojnemu delu "Razvoj slovenskega narodnega vprašanja" (1939) in številnim brošuram iz tega časa vse do temeljnih del naše sedanje družbene ureditve in družboslovne misli.
Z mislijo na to veliko delo, "ki nam je vsem zaupano kot dragocena dediščina, da bi jo varovali in razvijali", je razstavo odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik Janez Milčinski. V njegovem spremstvu so si razstavo ogledali številni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, člani SAZU, predstavniki Univerze in mesta Ljubljane.
PONIŽANA MAH
kaj dela. Na koruzi živi. Pa jo je usekal v lice, kakor da jo je golob posral. Scanje iz njihovega gnezda na cesto smrdi", so se zmrdovale.
Za mednarodni Dan žena, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca, je Pavla Gruden napisala črtico z enim nadaljevanjem. Beseda je o ženi-materi, postavljena v dobo med vojnama, dogajanje; med ljudmi najnižjega sloja, takozvanega "lumpenproletarijata". Takih bednih ljudi danes ni več. Takih socialnih razlik, vsaj tako perečih že dolgo ni, vsaj pri nas ne. Vendar borba za večjo enakopravnost žena v svetu se nadaljuje, v tej ali dugi obliki. Našo slovenski pisatelji so posegali v take in podobne teme in to: Cankar, Kranjec, Prežih, Mavser v delu Kaplan Klemen in drugi. Žrtev socialnih razmer je bil mladi nadebudni pesnik Murn-Aleksandrov. Takih in podobnih ponižanih mater je bilo pri nas nešteto, tako v mestih kot na podeželju, bede in siromaštva tudi. Misli in besede so morda trpke, vendar je prepričajoče pokazala sliko takratnega življenja ponižanih mater in žena!
"Pa ne samo to", so se posmihale v mehke roke, kadar so jo ugledale na , trgu, kjer je med stojnicami počasL/ rinila s pošvedranim otroškim vozičkom skozi gnečo mereč na V korenje, krompir in čebulo, ki so med barantanjem padali pod mize obložene s poljskimi in vrtnimi predelki. Tudflpinače in listov z
zeljnih glav se ne bi branila. Da bi \e--j trda prede. Blagoslovi jim otroke, nekaj padlo.	h čeprav jih menda nimajo tako rade
. ti, ki si zaščitnik
v Ljubljani, verna slika Urednik
... in odpusti nam naše dolge kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom ... se je branila pred poželjivimi pogledi na polne košare. Saj vendar niso te ženske krive če mi
t/
"V Trst gleda, a Dunaj vidi", so se dregale s komolci v mastna rebra predmestne babnice s polnimi košarami in ritmi, in vmes kresale (X) koščenih prstih zanemarjenih otrok, ki so se posebno pred velikimi
prazniki priklatili, bogve iz kakšnih lukenj, na živilski trg. Izmakali so iz košar kuharicam in gospodinjam vse kar se je daiqj Tokrat sicer niso i /apelj nastopali prazniki, bili so slabi časi.y ^D
Rekli so. daje padla borza.
romarjev in voznikov, menda si zaščitnik tudi teh ubogih kmetic, ki pred zoro vstajajo in porivajo svoje vozičke par ur hoda-morda še več-, da bi meščani imeli kaj jesti. Pa se spomnijo tele gospe, je modrovala sama s seboj, da pred enajsto uro ne bodo kupovale ničesar, češ. da se • potem skoraj vse zastonj dobi.
Lahko je bogatim. Oni že zgodaj zjutraj pošljejo svojo služinčad na trg, in ta pobere vse kar je najboljše. Sveža jajčka in vroče žemlje imajo bogataški otroci ža zajtrk. Moji pa. včasih niti koruznega kruha I nimajo. Ježiš. se je ustrašila. Kako vendar govorim., Nevoščljivost je eden poglavitnih grehov. Vendar bi vse na svetu storila, da bi tudi moji otroci imeli tek zijtrk. In še boljši. Kaj boš storila, se je posmehovala sama sebi. saj niti'pisati ne znaš. In stresla je z glavo.: da se znebi tako visokih želja, ki človeka samo v greh zapeljujejo.
'vokrat jezackhnana. Le dobro

poglej tisto nagnušno liso. Bog že ve
kot je treba. In usekaj me po jeziku, če me bo zlodej še naprej tako motil, je prosila s trpkim srcem^_
"Prekleta sodrga beraška. takšni so, kot da jih podgane ponoči ščipajo. ušivci". so se stresali polno vampi in treskali po poniževanih otrocih, ki so jo z naglice preizkušene revščine brisali na drugo stran trga puleč se za ukradeno jabolko ali hruško, in kazali osle pazniku.
"Le počekajte, hudiči", je ta kričal tjavdan. "Ušesa vam bom navil kot uro". Sicer mu jih je bilo žal, saj so bili krastavi od umazanije. Zavil jeTmesarnicam. Tam mu je vedno kaj dobrega padlo za pod zob. ker je gledal kam drugam ali pa se je celo zgubil kadar so se babe pritoževale na slabo vago.! Poglej, tisto revo. si je mislil. Leto za letom isti voziček. Je že tak od tistih smrkavih otrok kot otroški grob. Ona pa jih vozi kot da so najlepši na svetu. Saj bi tudi za njo lahko dobil kakšen košček mesa pa se ne ^jjeplača. Jaha se kot zajklja. Če nima
v glavi naj ima med nogami, je zamahnil kot da se otepa muh. Letos ima kar dva. Se je menda res s hudičem spečala.
Dober človek je, se ji je zdelo, da te poglavce ne preganja. Revčki, bogve kakšne matere imajo. Škoda, da niso moji. Bili bi pridni. Pomagali bi mi doma in radi bi se imeli med seboj. In v nebesa bi prišli, saj si rekel, da naj pustijo nedolžne otročiče k Tebi... Sveti Jožef, usmili se nas. ji je kar samo od sebe uhajalo. Sveti Florjan, zaščiti nas pred ognjem. Naš dom je srečan. Kakšen dom, ji je zavrelo. Brlog je. V predalih mi spijo; štirje v eni postelji, midva pa na tisti ozki tam pri zidu, ki je tako moker, kot da smo na dvorišču.
Le kaj ga je zdaj preneslo iz Amerike ko je povsod revščina. Prej je vsaj pakete pošiljal. Umirat je prišel k meni. to je. Tista njegova invalidnina je komaj za enega, kaj šele za dva> Ježešmarija. se je zgražala sama nad seboj. Še misliti več ne znam brez hudobije. Naj bom vesela, da nisem sama. in da me sploh hoče s tako kopico otrok. Sam je kriv, saj sem ga leta in leta čekala. si je pritrjevala med tem ko je ocenjevala položaje za naval reveževpoenajsti.
... bogve. če je zložil tisto dračje. ki sva ga prinesla včeraj / Golovca. Suho je. Če pa kurim / mokrim lesom se mi otroci od kašlja davijo, je ljubeče pogledala v dvojčka, ki sta
se gomotala v zveriženem vozičku.
S cerkvene strehe so se razleteli golobi kot da je usarilo iz puške. Odbilo je enajst. Zaskrbelo jo je če je plenice obesil ko je tako lep dan. Najstarejši je. na njega se lahko zanesem. Ko bi ga le božjast ne metala. Če bi bil kot je treba, bi šel golobe lovit.... O. odpusti mi otrok, saj ne vem kaj govorim, se je pomikala proti tistemu zidu za škofijo, kjer so mlekarice držale svoje stojnice. Privezala je voziček k stojnici prijazne mlekarice. Potegnila je izpod dvojčkov moker kos vojaškega koča in ga zamenjala s suhim.'. Kruh! Ga ja nisem pozabila, je s strahom tipala po globokem žepu. ki ji je na notranji strani krila segal skoraj do roba. Zagledana v oguljene kapic? čevljev, je s sredico pomočeno v mleko pitala dvojčka. Sama je žvečila skorjo.
Bog ne daj. je molila, da bi me zdajle začeli tisti poglavci preganjati. Za jezno kretnjo si je še bolj zadrgnila vozelj na ruti. Če danes zgrabijo voziček, naj ga kar v Ljubljanico zapode. Moj Bog. kaj govorim, se je ustrašila, gledajoč na levo in desno kakor zbegana ptica.
(Nadaljevanje prihodnjič)
10 - Naše Novine-12. mart 1979.
Na grobu moje majke
Bilo je tojednog jesenjegdana, kada je lišče padalo sa grana; Gusta je magla polje oba vila, nevidljiva kišica zemlju je vlažila. Stojim kraj grotei svoje majke i sam zaklonjen zavesom magle; Nesretan u mračnoj tišini, bejah sam naovom svetu...
Učini mi se kao da čujem tihi glas, od nekud iz velike dubine, Ili možda sa velike višine. Taj glas mi kaže:" Ne mogu ti doči sine"! Prenuh se iz razmišljanja: "Da li me vidiš majko premila"?!-Umrla si tako iznenada, jer i sama bila si još mlada.
Kada si mi majko preminula, bila mi je tek peta godina; Samo što si blizance rodila, umesto radosti, ti si-umrla! Sudbina teod nas rastavila, kada si nam najmilija bila; Naša gnezda behu ohladena, svi te zvasmo al' odziva nema.
Blizančiči, bata i sestrica, suze teku sa njihovih lica; Kao ptiči, tek na svet nastali, i odjednom bez majke ostali. Sunce če maglu rasterati... kako da savest zadovoljim-Da otkrijem tu čudnu tajnu smrti, što raskida od srca satkane niti!
Gledam ovu kamenuoznaku, simbol svih grobova sveta, Što pritiska napadene duše, sve jedno,čoveka ili malog deteta. Kada bude došlo proleče, ozeleniče sve šume i polja; Kada olista drveče, zapevat če ptice svih vrsta i boja...
Oživeče trava i priroda, procvetače raznobojno cveče-Samo jedan cvet procvetati više nikada neče, Zasaden za uvek u grobnoj tišini podzemnoga mraka; Taj najdraži cvet je moja nesretna i voljena preminula majka.
Ponovose prenuh... koje li jeovodoba dana ili noči?
Oprosti mi majko, sada moram poči. Zbogom, i počivaj mirno ...
Ostavih grob i u njemu majku, sa nadom daču ponovo doči;
Otišaosam, ali mnogodaleko, u zagonetnu tudinu-
Krijem sečanja izdetinjstva, a majčin grob i sada počiva u samoči.
Žovorad Jovanovič
Črnogorsko kulturno-umetničko društvo
"NJEGOŠ"—SYDNEY
Dana 17. marta 1979. godine, u 8 p.m. EAST TERACE, BANKSTO WN (sala grčke pravoslavne crkve) organizuje prvu zabavu u ovoj godini sa sledečim programom:
1.	SMOTRA NARODNE RADINOSTI, gde če biti izloženo preko 80 eksponata: gobleni, rezbarje, slike, stoljnaci, grnčarija, narodne nošnje i dr.
2.	KULTURNO UMJETNIČKI PROGRAM "Pleme Kuča u narodnoj pjesmi i igri". Posle ovoga nastupiče folklorna grupa.
3.ZABAVNAI	NARODNA MUZIKA. Ovdje smo pripremili više iznenadenja za sve mlade i stare posjetioce. Po prvi put medu nama če se pojaviti zabavni V.I.S. Jug-oetnika "ŠPIRIT'. Pored ovoga sastava koji če uveseljavati mlade posjetioce, stanji če imati priliku da uz narodni orkestar čuju i jedno novo ime, koje je nama svima poznato sa radio Novog Sada. O kome se radi?— Dodite čujte-je (čujte-ga) i uvjerite se!
I 'osnuje folklorni ansambl KUD " Vuk Kradžič"
U/odličnu kuhinju, hladna piča i izvrsnu muzikuovo če vam ostati sigurno nezaboravno.
Uki/3.dolara.
UPRAV A C KUD"NJENOŠ"
i TR1BINA ČITALACA BBF^^fTg
Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu'
Volesmose
Volesmo se kao niko u šarenom, poljskom cvetu. U treptaju, toplog sunca u nočima budnih snova u jutrimaplavetnijem... Volesmo se na valima u žuboru reke života, u vetru olujnom, u hladu brestova.
Volesmo se, u zalazu sunca u poslednjoj oborini, u plačnome jeku zvona, u putovanju iznad mirisnih polja. U ispračaju poslednjegdana...
Volesmo se, u putanji, zvezde vodilje, u zradma sunčanog putokaza, u vrtovima belih Jjiljana. U suzi praštanja, i umiranja. U vječnosti ljubavi, življenja ^
DanaVukovič
Bila si u snu
Gledao sam Te sinoč, iako u snu, bila si tužna, usme bi povremeno zadrhtale kao da žele reči neku toplu riječ, ali, glas nije izlazio iz njih... ...bila si u snu.
Gledao sam Te i ponavljao, spavaj, spavaj mila moja, spavaj i odmori srce svoje mladoitužno,
jer znam da sve što si proživjela može se nazvati samo ružno. StogaiusnuTvojlik bješe prekriven tugom, a ipak tako nježan i mio uokviren kosom plavom i dugom. Ni u snu ne nestaje Tvoja ljepota, ni u snu se ne gasi
toplina tvogaoka.
A.G.Marčok
Divnojeselomoje
Dok rječica tiho žubori
nad njom se savile zelene grane
žalosne vrbe, ljeske, i divlje trešnje,
kraseih cvetovi beli,
nad rosom jutra, miriš treperi...
Beograd
NEMO J DOČI
Nemoj doči!
Jer snovi moji u gustom raju ne lete više k tebi kao nekada.
Nemoj doči!
Jer se od mene do tebe može samo
mostom dugeproči,
Nečudoči!
Jer se kraj tebe pati,
Nečudoči!
Jer si ti kao sunčevo plameno ostrvo odvojena sjajem od celog sveta, Nemoj doči!
Jer se od tebe do mene može samo srebrnom i strmom stazom ptice, Nemoj doči!
Jer mostovi, reke i staže kojima ljudi hodaj u oko tebe obilaze, Nemoj doči?
Jer meni ne može biti lepo ilakovoleti kratko— samo jedan dan.
Obala protkana proljecem belim durdevkom i plavom ljubicom na brežuljku je selo moje, u lugovima slavuji poje ~
Divni zeleni bregovi,
zarasli vočem i vinogradom;
cestom se spajaj u, veselim selom i gradom
"odivnasi"mila.
Samo da imam ko lasta krila,
često bi preletjela okeana,
do voljenogsela, i vinograda.
Dana Vukovič
NAŠA VESNA
Vitko ti telo sa dva obla boka, Usme ti zore što se stalno smeše, Smeda i krupna dva ti bistra oka, Nežna si i čedna, mnogi če da greše.
Je li to gordost ili prkos ljuti, II' neka strepnja devojko mila? Toliko si ljubavi, što se samo sluti, Tako duboko u sebi skrila.
Sva si sa žarom kada te ko sretne Sdvadeset Ijeta tad procveta mašta. Svet osvajaš čarom svakog ko te sretne. Simpatična Vesna spremna da oprašta.
Branko Malikovič
Branko Malikovič
MOJCALE
Koliko te volim Kadbiznaočale Pa te zato molim Shavtitobezšale.
Životsimičale Znatno ulepšao Zasrecu mene malog Srce si mi dao.
Zatopevušimti Kopčela na cvetu Više čute voleti Od svega nasvetu.
Branko Malikovič
Raširio svoja široka pleča
na dve reke, na krv svoju što iz daljine
dolazi neke. Prostro se onako beo i veličanstven i čuti,
čuti i doziva sečanja na njega
svojomlepotom Doziva starim lipama što mirišu
ipokojimaptšu, nožem.
I moji su nadimci na njima, a nadimke sam
davao svima. Smešne, lepe, čak ružne,
gledajuči ive tužnei nožem, u Lipi usecao nadimke kvadratne, nadimke kružne. Pa onda ulice kratke i duge, parkovi, klupe,
tramvaji i pruge radnjice, radnje i koještarije druge idanituge, Svejejoštamo i mi to znamo, a ovde smo i čutimo, mislimo, sudaramo sečanja i lomimo ih pa ih onda volimo i ponovo sastavljamo kao dragu iscepanu sBku što želimo da sačuvamo
ajošjetamo
i čeka, i grad i reka čeka, čeka ~
ČedaPERNJAKOVIČ

SEČANJA
Kada sam u detinjst vu bio bolestan neznam od čega Moj stricodavno več mrtav našalio se Da ču umreti i dao mi od zlata jabuku.
AK ja tada nišam umro nišam ni sada Več sam poterao stado prema drugom nebu I dug je moj put bio i sada još uvek traje
Neznam gde je moj otac tada bio sada je mrtav Ako je radio u Kninu donosio mi je beo hleb On je bio kamenodelac bez premca ugradio je sunce u kamen
On je isto tako ugradio ptiču i oko u kamen I sigurno mi nečete verovati ako vam kažem Da je ptica poletela a oko zalutak) u plavetu
Moja majka je tada bila mlada žena I nestrpljivo je očekivala očev povratak Čekajuči privijala mi je na obraze suze i poljupce
I predvečerja je ulazila u tor da muze nabreklo stado A ja sam se penjao na raskiimanu ogradu I divio se plodu trava što su se penile u zdeli
Zatim je sumrak padao na sve mrtvo i živo 1 ja sam za stolom večerao sa ocem i majkom I mladom sestram jer se brat još nije bio radio
A onda sam odlazio da spavam u grubi dečji krevetac
Gde bi sanjao obične dečje snove
Odlazeči da lutam u bleštavi zvezdani beskraj
Jovo Miloš