TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	TeIefon	št-	2552-	Ljubljana,	v	soboto,	7.	februarja	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	15.
Zunanja trgovina Jugoslavije leta 1930 inv desetletju 1921-1930
Pravkar je priobčila generalna direkcija carin podatke o uvozu in izvozu v mesecu decembru in s tem vred seveda tudi podatke za vse preteklo leto 1930. V primeri s prejšnjimi leti dela statistični urad zunanje trgovine Sedaj zelo hitro, kar moramo z veseljem pozdraviti. Včasih smo na te podatke čakali skoraj pol leta.
Primerjajoč podatke za leto 1930 z onimi za leto 1929, vidimo, da je eks-port Jugoslavije v letu 1930 padel proti leto 1929 za 1142 milijonov din. ali za 14,4°/o, import pa za 035 milijonov ali za 8'4“/o. Eksport je znašal 6780-1 mil. din., import 6960’1 mil. din., bilanca je bila torej pasivna za ne ravno veliki znesek 180 milijonov dinarjev. Vsa zunanja trgovina, import in eksport, je padla po vrednosti za 1777 milijonov dinarjev "ali za 11-45 odstotkov; znašala je 13.740 milijonov dinarjev proti 15.517 milijonom v letu 1929. Tudi po tonah se je trgovina v letu 1930 zmanjšala; dočim je znašala v izvozu leta 1928
4.530.000 ton, je narasla 1. 1929 na
5.330.000 ton in je padla v 1. 1930 na
4.730.000 ton ali za ll*2°/o; v uvozu je znašala leta 1928 1,560.000 ton, 1. 1929
1.670.000 ton, 1. 1930 1,510.000 ton, to je 9-5°/o manj kot leta 1929.
Leta 1929 je bila naša zunanja trgovina aktivna za 827 milijonov din., lani je bila pasivna za 180 mil. din. A obe polovici preteklega leta nista bili enaki; dočim je izkazala prva polovica napram prvi polovici 1. 1929 še aktivnost 373 mil. dinarjev,-gre ves deficit na rovaš druge letne polovice. V prvi letni polovici smo izvozili še mnogo blaga (koruze itd.) iz leta 1929.
Najvažnejša postavka našega izvoza v preteklem letu je bil stavbni les, ki smo ga prodali kljub depresiji za 1157 mil. din. (leta 1929 za 1398 milijonov). Koruze smo prodali za 548 mil. din. (273), pšenice samo za 474 milijonov (1229 mil. din. v letu 1929), jajce za 512 milijonov (454), bakra je bilo eks-portiranega za 480 mil. (449), goveje živine za 318 (280), sadja za 291 (126), prašičev za 285 (334), rud 258 (182), svinjskega mesa 228 (264), cementa 152 (164), drobnice 118 (113), perotnine 114 (44) itd. Največ smo uvozili bombaževih tkanin, za 648 mil. din. (1. 1929 za 708), nato bombaževega prediva 498 (481), strojev 466 (575), volnenih tkanin 337 (360), kož in usnja 238 (215), električnih predmetov 201 (186), premoga 198 (227), surovega petroleja 153 (117), kave 132 (223) itd. Ko dobimo natančni seznam, priobčimo vse podatke.
Zagrebški »Morgenblatt« pristavlja k podatkom o naši zunanji trgovini v letu sledeče: Vršiti se mora ojačena propad ffanda za jugoslovansko blago, ki se pa »bora v vedno rastoči meri prilagoditi zahtevam svetovnega trga in poostre-nim konkurenčnim pogojem. Dalje ne-Prestano iskanje in obdelovanje novih Prodajnih trgov, energično uveljavljanje izvoznih interesov napram Srednji Ev-r°pi, ki v Jugoslavijo še zmeraj tako obilno izvaža. Vse te smernice so jasno podane -za jugoslovansko trgovsko politiko v tekočem letu, zlasti glede na bodoče nove trgovske pogodbe in druge trgovsko-politične dogovore, bodisi da bo Jugoslavija nastopila sama ali pa v zvezi z drugimi državami, ki imajo enake interese.
V sledečem podamo še pregled o razvoju jugoslovanske zunanje trgovine v vsem desetletju 1921 do 1930; najprvo izvoz in uvoz v milijonih dinarjev, nato
aktivnost ali pasivnost in slednjič še razmerje uvoza do izvoza, pri čemer je
uvoz Leto	= 100. Izvoz.	Uvoz + ali —		Uvoz	Izvoz.
1921	2461	4122	- 1661	100	vfl 60
1922	3691	6445	- 2754	100	57
1923	8049	8310	- 261	100	97
1924	9539	8222	+ 1317	100	116
1925	8905	8753	+ 152	100	102
1926	7818	7632	+ 186	100	102
1927	6400	7286	— 880	100	88
1928	0445	7835	— 1390	100	82
1929	.7922	7595	+ 327	100	104
1930	6780	6960	— 180	100	97
Ta	seznam	je zelo	poučen. Absolutno		
je bila naša zunanja trgovina največja v letih 1924 in 1925; štirikrat je bila aktivna (1. 1924, 1925, 1926 in 1929, najbolj 1. 1924), šestkrat pasivna (najbolj 1. 1922 in nato 1921). Razmerje izvoza do uvoza je bilo najslabše 1. 1922, nato 1921, potem 1928, 1927, 1923 in 1930; preteklo leto 1930 je bilo v tem oziru podobno letu 1923. Najboljše je bilo razmerje 1. 1924, nato 1929, potem 1926 in 1925.
Jugoslovanske bilance.
banka, torej dva državna zavoda. Poštna hranilnica izkazuje ugoden razvoj, kar se pozna zlasti v dviganju prometa in v pomnoženih vlogah. V bilanci Narodne banke je padla bilančna vsota od 152 na 13-8 milijard Din. Med aktivnimi postavkami se je kovinsko kritje znižalo od 381 na 286 mil. Din, pri čemer se računi dinar v zlati pariteti. Menični portfej je narastel od 1300 na 1400 milijonov Din, zahteve do države so padle od 4150 na 4020 milijonov. Med pasivnimi postavkami je treba omeniti močni padec giro-računov od 1250 na 667 milijonov Din. Obtok bankovcev je padel od 5800 mil. Din na koncu leta leta 1929. na 5400 mil. Din na koncu leta 1930. in se je potem še nadalje znižal. Bruto-dohodki so se znižali od 131 na 124 milijonov, čisti dobiček od 28-2 na 25-8 mil. Din, državni delež od 42‘2 na 38'7 milijonov.
Orl zasebnih bank so priobčili doslej svoje bilance le manjši podežeini zavodi, ki ne kažejo v primeri z letom 1929 nobenih bistvenih sprememb. Stabilizacija v bank a r st v u se kaže tudi v bilancah manjših zavooov, ki se šunijo proti pomnoženim gospodarskim tezkočam svoje kmečke klientele z nadaljnim po-ostrenjem pogojev. Leta 1930 je bila ustanovljena cela vrsta manjših baim. Kmalu bodo priobčene tudi ~-.ance velikih bank, ko jih poslovanje v p ret e k-lem letu ne kaže nobene živahnosti. Nobena postavka se ni mogla zvišati. Efekti so se mogli le težko spraviti v denar in povzroča njih prodaja bankam mnogo (skrbi; industrijske vrednote so v 'preteklem letu na borzah občutno padle. Zopet slišimo o nerazmerju med notranjo vrednostjo industrijskih delnic in njih ocenitvijo med občinstvom. Ko se bo konjunktura zopet poživila, kar je pričakovati prej ali slej, se bodo tudi tukaj razmere obrnile na bolje.
Industrijskih bilanc doslej še ni dosti; niso sicer neugodne, a slike o splošnem položaju industrije si iz njih še ne moremo napraviti. Gotovo je bila pa lani tudi v industriji konjunktura slabša kot
1.	1929.
Zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode.
Ker je prejelo naše uredništvo že ponovno vprašanja glede dopustnosti uporabe geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode, opozarjamo ponovno vse naše čitatelje na naslednja obvezna določila:
Po zakonu o konvenciji o trgovini in plovitbi med kraljevino Jugoslavijo in Francijo, sklenjeno dne 30. januarja 1929. v Parizu (Uradni list št. 249 iz 1929), je v, ČL 13 vsaka zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode prepovedana. To velja v prvi vrsti za nazive vinogradskih proizvodov n. pr. šampanjec, konjak itd. (naštete v Uradnem listu št. 242 iz leta 1930.), če niso res originalni. Omenjeni zakon je »topil v veljavo 15. maja 1929. in se je naša vlada obvezala, da bo v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, po zakonu postopala. Ta rok je potekel s 15. novembrom p. 1.; na to j ponovno opozarjamo producente in prodajalce vinogradskih proizvodov, da se izognejo zakonskim posledicam, ki so predvedene za slučaj zlorabe originalne nazive francoskih vinogradskih proizvodov. Originalne nazive smejo torej vpo-rnhljati le za originalne francoske vino-gradske proizvode, ki pa morajo imeti listino o izvoru. Take listine morajo po
na, ki se uvažajo iz Francije.
SVARILO PRED NESOLIDNIMI INOZEMSKIMI IMPORTERJI.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča trgovcem in eksperterjem jajec (in perotnine, da sta prišla iz inozemstva v Jugoslavijo trgovca Otto II. in Eduard II. z namenom, da delata 'kupčije z jugosl. ekspoirterji (jajca ih pe-rotnina, zlasti v Srbiji). Zavod opozarja, da sta ta dva trgovca uničila Mil nekaj ju gostov, ek šport erj ev.
* * *
NARAŠOAN.E INSOLVENC.
Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je v januarju t. 1. registriralo 38 konkurzov in nič manj kakor 55 prisilno poravnalnih postopanj, skupaj torej 93 insolvenc (lani v januarju 63 konkurzov). V decembru preteklega leta je bilo 59, v novembru pa 67 insolvenc. Na posamezne banovine odpade naslednje število konkurzov in poravnav (v oklepajih število konkurzov v januarju preteklega leta): dravska banovina 7 -j- 11 (8), savska 6 + 12 (4), vrbaska 0 (2), primorska 2 4-0 (2), drinska 3 -f- 5 (13), zetska 2 -(- 0 (1), donavska 10 -f 22 (8), moravska 4 -j- 4 (8), vardarska 2 + 0 (9), Reo-grad, Zemun, Pančevo 2 + 1 (7). Ze v preteklem letu smo opazili naraščanje števila konkurzov in poravnav zlasti v dunavski, savski in dravski banovini, ki je, v januarju prišlo še bolj do izraza. V dunavski banovini, ki je zaradi agrarne krize težko prizadeta, je bilo v prošlem mesecu zabeleženih 32 insolvenc, to je štirikrat toliko, kakor v januarju preteklega leta: v savski banovini se je nasproti lanskemu januarju število insolvenc povečalo od 4 na 18, v dravski pa od 8 na 18. Zanimivo je pri tem, da je imel Beograd v preteklem mesecu ;le 3 insolvence nasproti 7 v lanskem januarju.
Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Iz seje Gremija trgovcev v Ljubljani.
V petek 30. januarja 1931 se je vršila širša seja ljubljanskega gremija trgovcev, ki je bila polnoštevilno obiskana-Predsedoval je načelnik veletržec gosp. Ivan G reg o rc , ki je v svojem poročilu govoril zlasti o krizi, ki je zavladala v ljubljanski trgovini, iz katere ne vidi nobenega izhoda. Poročal je izčrpno 0 banskem proračunu in se dotaknili novih davščin, ki nalagajo našemu gospodarstvu občutna bremena. Nadalje je poročat tudi o kuluku. Posebno izčrpno poročilo je podal o pripravah 'inestnega proračuna in o predlogih, ki jih je gremij predložil mestnemu magistratu za dimljenje sedanje uvoznine za posamezne stroke. Kakor znano, je 'mestna občina prejela okroglo 18 milij. Din na mestni uvoznim in bo v letošnjem proračunu vpoštevala težnje ljubljanskega trgovstva ter pri posameznih strokah omilila tarifo, kakor tudi uradno poslovanje. Opozorit je tudi na zakon o nadzorstvu živil in njega pravilih, ki poostruje dosedanje običaje prodaje in-so bili sprejeli tozadevni sklepi v zaščito posameznih strok, ki se bodo predložili mestnemu magistratu v upoštevanje.
Glede gremijalnega šolstva je odbor na predlog načelnika šolskega odbora veT.etržca g. Kavčiča sklenil izključiti iz šole dva vajenca, ker ne zadoščata učnemu uspehu. Nadalje je odbor odobril sklep šolskega odbora, da bo enkrat mesečno na predlog fcnezoškofij-skega oirdinarijata prevzel mrs. dr. Ujčič predavanja na gremijalni šoli. Prva taka predavanja so se že vršila in se je z zadoščenjem ugotovilo, da so vajenci in vajenke pazilo sledili izvajanjem predavatelja. Sklenilo se je tudi, da se bo polleg tega vršilo tudi predavanje? o lepem vedenju, o čemer bo predaval prof. Šest in sicer enkrat na mesec za vse razrede gremijalne šole.
Glede predloga, ravnateljstva gremijalne šole, da bi se uvedla poučna predavanja po posameznih strokah, je odbor rešitev tega vprašanja odložil na poznejši čas. Odobrilo se je poročilo vodstva, da se sklep prvega semestra tekočega šol. Seta vrši 20. februarja t. 1. v veliki dvorani Trgovskega doma.
Nato je odbor vzel z odobravanjem na znanje sklep Zveze trgovskih gremi-jev glede starostnega zavarovanja, trgovstva itd. Iz tajniškega poročila je razvidno, da se je ustanovila sekcija lesnih trgovcev, v odbor so bili izvoljeni gg. Fr. Hainrichar, Ernest Hieng, Fran Škrbec in Aleksander Friderich. Načelnik sekcije je inž", g. Joško K o b i, ki je istočasno tudi načelnik osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev. Glede izpremembe pravilnika o oznamenovanju sodov se je doseglo izjpremennbo v toliko, da se smejo označbe lastnika soda postavljati tudi na dno, na katerem so uradne označbe.
Glede predstavite Zveze prodajalcev tobaka in monopolnih predmetov v Beogradu, ki prosi, da bi smeli malo-prodajalci tobaka prodajati tudi pis. materija!, je odbor soglasno odobril sklep sekcije trgovcev s pis. potrebščinami, da se Zvezi prodajalcev tobaka oziroma njenim članom ne dovoli prodajati pis. potrebščin.
Na vlogo sekcije trgovcev s kurivom, ki se je piritožiča proti tatvinam premoga na glavnem in gorenjskem kolodvoru, je odbor sklenil opozoriti direkcijo drž. železnic in naprositi jo, da pod-vzame vse potrebno, da se preprečijo tatvine, ki povzročajo interesentom
Zagrebški dopisnik »N. Fr. Pr.« piše: Kakor v prejšnjih letih sta od velikih finančnih zavodov objavila doslej svojo bilanco le Poštna hranilnica in Narodna
carinskih predpisih spremljati vsa vi-
znatne škode. Ugotovilo se je, da je zmanjkalo samo pri enem vagonu do 700 kg premoga.
Ponovno je odbor odobril predlog načelstva, da se predloži poštni upravi prošnja za otvoritev poštno - telegrafskega urada v bližini dolenjskega kolodvora. Znano je, da se je ljubl jansko predmestje v industrijske m in trgovskem oziru znatno razširilo in da od Sv. Jakoba trga do Hudnika ni nobenega postnega urada. Stara porazdelitev teli uradov sedanjim prometnim potrebam absolutno ne odgovarja. Za to zadevo se je zainteresiralo tudi bansko upravo, mestno občino in Zvezo trgovskih gremijev. Glede nabave pis. potrebščin po mestni občini ljubljanski se je vzelo dcpis mestnega načelstva na znanje in ga odstopilo Sekciji trgovcev s papirjem in pis. potrebščinami v razpravo.
Z ozirom na reorganizacijo prodaje kruha je odbor soglasno Sklenil sporočiti mestnemu načelstvu, da morajo sedanje pravice trgovcev špeceristov in z delikatesnim blagom ostali neokrnjene, na drugi strani pa ninua odbor ugovora, če vrši mestno načelstvo strogo kontrolo nad vsemi prodajalci kruha. O trgovcih - zel ja r jih je mestno načelstvo sporočilo svoje stališče, katerega je vzel odbor na znanje.
Posebno poglavje je tvorilo vprašanje telefonskih razmer v Ljubljani in bo g remi j z ozirom na pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri zadnjem snežnem inetežu, zainteresiral merodajne kroge na vse nedostatke in predlagal, da se pomnoži število telefonskih govorilnic, poveča sedanjo telefonsko centralo, izmenja tel. vode z bakreno žico, kakor tudi, da se napelje še en telefonski vod za pogovore z Beogradom, ker je ta preobremenjen z državnimi pogovori. Nujno potrebna je remedura v brzojavnem prometu, ki se ne vrši direktno, temveč s posredovanjem drž. centrale v Zagrebu, vsled česar utrpe brzojavke po dve do tri-urno zamudo. Modernizacija uprave se mora izvršiti v najkrajšem času, ker ne gre, da morajo čakati naročniki po štiri tedne na premestitev telefonov ali po več mesecev na zgradbo telefonskih naprav. Važna zahteva bo, da se letne naročnine odmerjajo na podlagi govorilnih števcev in ne na podlagi uvrstitve v kategorije. Po tem poročilu je odbor prešel na razpravo o predlogih za priredbo pridobnine za leto 1931., ki jih je moral predložiti davčni upravi za mesto Ljubljana. S predlogom o višini čistega dohodlka v posameznih strokah, ki so ga dosegli ljubljanski 'trgovci, je odbor v vlogi na davčno upravo ugotovil težak položaj ljubljanskega trgovca v minulem letu, zlasti opozoril davčno upravo na padanje cen in popuščanje konjunkture in da stoji celo naše gospodarstvo pod pritiskom tega pojava. Posebno je opozoril davčno upravo na občutno (konkurenco inozemskih in domačih trg. potnikov, ki preplavljajo celo Dravsko banovino in obiskujejo privatne stranke ter sklepajo naročila. Končno tudi, da posegajo industrijska podjetja v nadrobno prodajo in tako po-ostrujejo konkurenčni boj. Opozorilo se je nadai’je tudi na nabavljatne zadruge in konzume, ki prodajajo nečlanom itd.
Odbor je razpravljal še o drugih perečih vprašanjih ter je g. načelnik zaključil sejo ob 11. uri zvečer.
Mednarodne borze prijaznejše.
Po slabem razpoloženju o prvi januarski polovici se je pojavil v sve-tovnoborzni kupčiji v tednu cd 17. do 24. jan. tendenčni preokret. Pod vplivom mednarodne denarne likvidnosti in s tem omogočenega znižanja obrestne mere v Švici in Holandiji ter v izgledih na obrestno znižanje tudi v drugih državah se je v imenovanem tednu razvilo skoraj na
vseh mednarodnih borzah deloma krepko gibanje navzgor, pospešeno ne v zadnji vrsti po kritni potrebi spekulacije na baise. Ugodno na tendenco na evropskih borzah je vplivalo tudi krepko poživljenje v Newyor-ku. Razen borze v Milanu, ki pa pač ni bila sledila splošnemu padanju v prvi januarski polovici, so borze svoje tečaje okrepile. Podamo seznam:
KONEC’ GOTOVINE V RUSIJI.
Smo že parkrat pisali o tem. Sedaj beremo iz Moskve: Centralni odbor in centralna kontrolna komisija komunistične stranke v Sovjetski Rusiji sta sklenili, da se osnujejo takozvane »zaprte zadružne prodajalne«, ki bodo preskrbovale izključno le delavstvo določenih tovarn in podjetij. Blaga pa delavci ne bodo dobiili za gotovino, temveč proti izkaznicam, ki bodo stopile na mesto delavskih mezd. Takšne prodajalne bodo osnovali najprvo v podjetjih z več kot 5000 delavci. Pozneje bodo novo ustanovo razširili na vso državo. ■ 2e duimping - prodaje Rusije, od žita gor do kovin, so vzbujale strah za njeno vrednoto; Rusija si je hotela na vsak način preskrbeti inozemskih deviz. Gornje poročilo nam pravi, da se tudi to ni posrečilo ter da se bliža ruska vrednota neogibni katastrofi.
Konec 1927 = 100	Začetek 1929	Začetek 1930	Konec 1927 = 100	17. jan. 1931	24. jan. 1931
Berlin	113 6	77 1	Berlin	43 3	44-8
London	102 6	85-5	London	46-9	50 0
Pariz	1568	1347	Pariz	86-1	95-7
Bruselj	133-8	82 0	Bruselj	54-7	57-3
Amsterdam	104-5	808	Amsterdam	52-9	53-3
Stockholm	109-5	81-4	Stockholm	63-7	66-4
Curih	1010	78-5	Curih	66-8	69-4
Dunaj	91-4	78 2	Dunaj	58-1	586
Budimpešta	109-2	79-0	Budimpešta	58-9	601
Praga	1083	94-8	Praga	73-4	76-4
Milan	1240	« 94 2	Milan	79-9	79-5
Newyork %	137-3	115-6	Newyork	81-3	84-6
Iz tega seznama dvanajstih borz			(konec 1927 =	= 100), se je v imeno-	
izračunjeni skupni indeks mednarod -			vanem tednu	dvignil za	nekaj nad
nih borz, ki je bil teden		prej padel	4 odstotke na	66-3. S tem se je pri-	
za 2-15% na	rekordno globino 63'7		bližal stanju	predbožičnega tedna.	
Gospodarski položaj Avstrije.
Mesečno poročilo Avstrijskega zavoda za konjunkturno raziskovanje nam pravi, da položaj in neposredni izgledi avstrijskega gospodarstva še niso nič boljši kot so bili pred mesecem dni. Dalje pravi poročilo: »Vseeno se zdi, da padanje v zadnjih tednih ni bilo več tako hitro kot prej. Kot pred enim mesecem se mora pa tudi sedaj še povdariti, da se more iz tega sklepati samo na nehanje v padanju konjunkture in nikakor še ne na skorajšnji preokret v smeri gibanja; torej moramo zaenkrat računiti še z nadaljnim trajanjem depresije. Konsolidacija mednarodnega glavnič-nega trga, na katero smo pred enim mesecem opozorili kot na neobhodni predpogoj splošne okrepitve, se menda polagoma prikazuje, in sicer od
Cene na dražbi »Divja koža« v Ljubljani.
Na dražbi >Divje kože« v Ljubljani dne ‘26., ‘27. in 28. januarja 1931 so bile dosežene sledeče cene:
Kune zlatice 635—850 Din, kune belice 600—770, veverice 3,
lisice poljske 230—275, lisice gorske 250—350, lisice gorske glave 400, jazbeci 85—95, dihurji 125—160, podlasice bele 27 podlasice rujave 4, mačke domače 3-50, mačke divje 100—120,
„ vidre 550—770, srne 15—20, zajci domači 1-30, zajoi divji 7*10,
V nekaterih slučajih, kjer je bilo blago v lozih povprečno slabe kakovosti,
tam kože niso dosegle gori navedenih cen.
'Prihodnja dražba se vrši (lne 23. marca 1931.
Današnji številki smo priložili prospekt »Modre ptice«, v katerem vabi na naročbo svojih publikacij, ki izidejo v letu 1930-31. Ker slove vse knjige, ki jih izdaja »Modra ptica«, ne samo po svoji visoki umetnostni vrednosti, temveč tudi po njih vzorni opremi, je založba »Modra ptica« splošno priljubljena in jo najtopleje priporočamo. V vsako hišo knjige »Modre ptice«.
Občni zbor Jugoslov. Narodne banke
se bo vršil 8. marca. Na dnevnem redu je tudi volitev šest novih upravnih svetnikov.
Direkcija državne rečne plovbe je
glede na težke izvozne razmere za žito sklenila, da zniža tarife za prevoz žita v inozemstvo za vse vlačilce od 1. febr. do 31. marca t. 1.
strani trga trdnoobrestljivih naložnih vrednot.« Poročilo opozarja, da se za-počasnitev v gibanju navzdol kaže zlasti v dejstvu, da je v zadnjih dveh mesecih brezposelnost bistveno počasneje naraščala kot prej in da število brezposelnih izven Dunaja ni ve J tako močno naraslo, kot bi bilo to sezijsko utemeljeno. Vidi se, da se je zimsko naraščanje izvršilo deloma že v jeseni. — Iz vsega poročila zveni tiho upanje, da se bo vendarle v doglednem času obrnilo vsaj nekoliko na bolje. In dogodki prav zadnjih dni — zbližanje z Ogrsko, o čemer nam je poročalo dnevno časopisje — to upanje tudi zares opravičujejo. Enkrat mora priti do konca v padanju, čeprav traja depresija še naprej. To velja seveda tudi za druge države.
fonudbe.poupnScuaitia
Tvrdka Hans Romer, Ulm a. Domni,
Olgastrasse 1, se zanima za razpečavanje blaga ua svojem področju kot zastopnik na lasten račun.
Za uvoz sira in masla v Solun se za-niinia jo:
V. & I. Kiourtsides, Rue Alexandre le Grand 6;
Holivatos & Tsigaridas, Rue Rongotti
3;
Grigoirios K. Grigorides, Rue AUe-xandre le Grand 33;
Dimitrios Kontses, Rue Alexandre le Grand 34;
■Kckinos Stavros, Rue Victor Hugo 1;
Jean Kirzalis, Rue Oldmpion Diaman-di 16;
Pantelis, Papadopouilios, Rue Alexan-dre le Grand 22;
Vassilios P. Hartsides, Rue Alexan-dre le Grand 22 b;
Agop Piscoulian, Rue Dan gl i 4;
Philipos Petrides & Cie, Rue Alexan-dre ile Grand 4;
Freres Hadji-Gogou, Rue Salaminos,
Freres Papacostas, Rue Metropole;
A. Hristianopoulos, rue Egypte 3;
^emetre Petsios, rue Verrias 6;
Savas Tsotsos, rue Olimpion Diannan-di 18.
S.juhluut^lu \wia
Tečaj 6. februarja 1931.
Povp raže vanj e Pin
Ponudbe
Din
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold.
Berlin IM ...........
Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengci
Curih 100 fr.........
Dunaj 1 Šiling .... London 1 funt .... Newyork 1 dolar . . .
Pariz 100 fr.........
Praga 100 kron .... Trst 100 lir.........
13 4775
7-9576
56-505
167-49
29682
22-785 13-5075 79113 9 9014 109590 7-9898 275-69 56-705 22" 39 168-29 299-96
9owm!U\
Monopolni dohodki od 1. aprila do 30. novembra 19:30 so nesli 16L2 milij. Din, to je 26 milij. Din veš kot je bilo proračun je no.
Za jugoslov. tobak je dobila uprava državnih monopolov stalna odjemalca v čslov. in poljski tobačni režiji, bodisi da kupujejo ali tobak sam ali pa tudi jugoslov. tobačne izdelke. Za tekoče leto se obeta prodaja ca. 20 milij. leg tobaka. Zlasti je treba zgraditi dobra nova skladišča.
Tekstilne tovarne v Jugoslaviji se smejo ustanavljati v bodoče te s popolnoma novo opremo; ta odlok trgovskega ministra je naperjen proti in izem-ccm, ki hočejo preložiti svoje obrate v Jugoslavijo.
Jugoslavija je dobila iz Avstrije v preteklem letu za 169-6 milijonov šilingov blaga, prodala ga je pa v Avstrijo za 182-4 milijonov; torej je bila njena trgovska bilanca v prometu z Avstrijo za 37-4 milij. šil1.', pasivna.
Privil. Agrarna banka si bo zgradila lastno paCiačo, ki bo uporabna že v jeseni. Bančni aparat obsega že 200 oseb. Nov jugoslovanski parnik z imenom Prestolonaslednik Peter« si je nabavila v Angliji »Jadranska Plovidba«. ima samo en razred.
Vprašanje pomorskih kreditov je menda pred končno ureditvijo. Razposlane so zadevne vprašalne poTe.
Izvoz zaklanih prašičev iz Jugoslavije v Bordeaux preko Soluna narašča dnevno. Živahno je tudi povpraševanje po živih prašičih in sicer po pitanih.
Virovitica bo dobila elektriko in se vršijo zadevna pogajanja z združenimi centralami Zagreb - Karlovac, s Falo iu 'tudi z vir ovit iško centralo.
Pogajanja glede ustanovitve poljskega premogovnega sindikata so se pričela v Katovicah. Sindikat naj uredi domačo in inozemsko prodajo in naj uvede strogo organizacijo.
V Nemčiji prodira ameriška petrolejska produkcija čimdalje bolj in so pokupili Amerikanci tudi zelo veliko sveta, kjer bodo iskali premog.
Cosulicheva družba v Trstu bo pričela zopet z izplačilom dividende; za leto 1930. je dividenda določena s 60%.
Britanski inlini bodo morali v bodoče primiešati pri imletvi g,atove odstotke pšenice iz britanskega imperija.
Societe Generelae de Belgique bo razdelila dividendo 256 frankov (lani 540).
Konferenca agrarnih eksportnih držav se bo pričela 23. t. m. v Parizu. Da’je se bo 26. t. iin. sestal v Parizu llčlanski odbor, ki nnu je bila evropska konferenca naložila proučevanje razdelitve bodočega žitnega previška.
Švedska Narodna banka je znižala obrestno mero na. 3%.
Število konknrzov v USA je doseglo v preteklem letu rekordno višino 3316 proti 2759 v letu 1929.; tu ipa še niso vštete bančne insolvence.
Brezposelnih v Poljski našteje uradna statistika 341.000, kar je 30% vseli obrtniških delavcev.
Zaščita označbe »svila« v Italiji je sedaj uradno določena, da ne bo zamenjav s tako zvano umetno svilo.
Obtok bankovcev v Avstriji je v zadnjem izkazu Narodne banke naveden z 979 milijoni šiMngov, kritje s 77-9%.
Cena srebra v Londonu je z 1213/i« pence dosegla novo rekordno baisse. Nadaljnji razvoj se presoja v Londonu pesimistično.
Pasiva banke Austric, nad katero je sedaj trgovsko sodišče v Parizu proglasilo konkurz, znašajo poldrugo milijardo frankov, dočim je aktiv samo za 150 milijonov frankov.
Avstrijski sindikat kalija je znižal cone za 6%, upoštevajoč težki poiložaj avstrijskega poljedelstva.
Nove B-deliiice Švedske vžigalične družbe so polno podpisane in skoraj vse prevzete od starih delničarjev.
Ceno bencina v Nemčiji so tamošnji koncerni v borbi proti ruskemu bencinu zopet znižali in stane 1 1 bencina v Berlinu sedaj faktično 24 pfenigov. Pričakuje se, da bodo tudi ruska skupina in dobavitelji romunskega bencina cene znižali.
Tok zlata v Franciji.
Francoski finančni minister Ger-main Martin piše v »Paris-Midi« o zlatih zalogah Francije: »Francija ni nikdar sistematično nabirala zlata. Mi dotoka zlata ne moremo preprečiti. Bilanca Francije je bilanca upnika, in to je vzrok gibanja zlata.
Mi naredimo vse, da ta pojav preprečimo. Francoska banka ima s Fe-deral Reserve Bank of New Vork najnižjo obrestno mero na svetu, 2ft/o. Prav zato se trudi, da odvrne od pariškega valutnega trga nov dotok zlata in kaže s tem svojo pripravljenost do mednarodnega sodelovanja. Zdi se, da je prišla ura za študiran je temeljev široke mednarodne kreditne politike. Francija je pripravljena dovoliti kapitala potrebnim državam dolgoročne kredite, v kolikor se da to združiti s potrebno zaščito francoskih varčevalcev.«
Francija nikakor ni nespravljiv in drezajoč upnik in bi bila eden najbolj aktivnih činiteljev mednarodne solidarnosti. Sedanja francoska vlada študira ta problem z vso skrbjo.
Kar se tiče borzne reforme, se mora s strogo zakonodajo preprečiti, da bi se privarčevani denar delavstva porabljal za špekulativne manevre na borzi. Za takšne borzne operacije bi morali biti solidarično odgovorni vsi člani borze. — Slednjič govori finančni minister o milijardnem projektu za odstranitev gospodarske krize. Pri tem se ne sme pozabiti na rezerve zakladnega urada, ki bi se mogle pozneje porabiti, če bi se finančna kriza postrila in bi se proračunski dohodki zmanjšali.
u
Velika razstava perutnine se vrši od 22. do 27. t. m. v Vel. Becker eku. Pojasnila daje Zbornica za TOl v Velikem Bečkereku.
Dunajski pomladanski velesejem se vr§i od 8. do 14. marca 1931.
Veletrgovina .
fR. Šarabon
v £jubljani
priporoma	‘~
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in
deželne pridelku, raznovrstno
rudninsko vodo.
Jl ustna pražarna za katto In mlin za dišave z električnim obratom
C' <*rnk.
’( * n tt
NAČRTI ZA MOBILIZACIJO AMERIŠKEGA DENARJA.
Glede mobilizacij© zlatih rezerv Amerike za odstranjen]© svetovne, depresije se vršijo sedaj pogajanja med Mac Garrahem, predsednikom Banke za mednarodna plačila, Hooverjem, Mello-n°lri in Meyerjem, predsednikom Fed. Re'S. banke v Washingtonu. Sliši se, da Se bo izvedla skupna akcija U. S. A. in Anglij©. Posebne pomisleke je povzročila različnost zlatih rezerv v posameznih državah. Visok ameriški uradnik je dejal, da more avtoritativno zagotoviti, da Anglija z lahkoto dobi v U. S. A. kredit v vsaki poljubni višini. Da se odstrani stagnacija na svetovnih denarnih trgih, povpzročena vsled plačevanja vojnih dolgov, je predložil newyorški bankir Bertron, znan mednarodni bančni strokovnjak, predsedniku Hooverju načrt novega, razmerno izgrajenega mednarodnega sodelovanja.
Vpisala se je naslednja f i r m a :
Sedež: Ljubljana
Besedilo: Breznik & Fritscli.
Izstopil je družabnik Fritsčh Oskar, in je edini lastnik firme sedaj dosedanji javni družabnik Breznik Venceslav, trgovec v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 7, ki bo tvrdko samostojno zastopal in podpisoval tako, da pristavi pod besedilo tvrdke — Breznik & Fritisch — ki jo spiše svojeročno, svoj lastnoročni podpis »V. Breznik«.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. Firm.
29 Rg A II 237/2.
*
Sedež: Bled.
Besedilo: Mulej & Comp. lesna industrijska in trgovska družba.
uoratni predmet: trgovina z lesom.
Izstopil je javni družabnik Papler Alojzij. Vsled tega je prenehala javna trgovska družba.
Besedilo firme odslej: Valentin Mulej,
Sedež: Bled II.
Lastnik: Valentin Mulej, Bled 11. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., due 10. januarja 1931. (Firm 7 — Rg A V 40/5.)
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri naslednjih firmah:
Sedež: Maribor.
Besedilo:	Oblastna	hranilnica	mari-
borske oblasti.
Besedilo firme se spremeni v »Hranilnica Dravske banovine Maribor«. Okrožno kot trgov, sodišče v Mariboru, dne 8. januarja 1931. (Firm. 11/31. Rg.
A lil 109/8).
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Peter Angelo, družita z o. z.
S spremembo družabne pogodbe z dne 2o. novembra 1930. spremenila se je družabna pogodba v odstavku 9. in 10.
Uru/.oa ima dva poslovodji, ki jo kolektivno zastopata.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. (Firm. 39 Hg C III 270/5.)
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Minerva« Arhar & Kosem.
Izstopil je javni družabnik Arhar Anton, vstopil pa je javni družabnik Roji-na Josip ml., industrijalec v Ljubljani, Aleksandrova cesta 3.
Pravno razmerje družbe in besedilo tvrdke ostane neizpremenjeno.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931.
(Firm. 3 — Rg A VII 33/2.)
Sedež: Tržič.
Besedilo: Tovarna lesnih lepenk Charles Moline.
Izbriše se dosedanji lastnik tvrdke Charles Moline, vpiše pa novi lastnik Ernest Schalilgruber, industrijalec v Slapu pri Tržiču.
Izbriše s prokunistinja Elizabeta Wright Moline.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., due 10. januarja 1931. (Firm 28 — Posam. I 242/7.)
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Amerika« Company, Karol Robaus, družba z omejeno zavezo.
Vpiše se novoimenovani poslovdja inž. Miglič Ernst v Mariboru, Koroška cesta št. 24.
Družbo na zunaj zastopata odslej dva poslovodji, ki podpisujeta tvrdko na ta način, da vsak izmed njiju na katerikoli način natisnjenemu ali kogarkoli naoi-sanemu besedilu tvrdke samostojno pristavi svoje ime.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru. dne 22. januarja 1981. (Firm 39/31 — Rg C I 82/10.)
Živahno delovanje Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani.
Iz poročila društvenega tajništva.
V zadnjem »Trgovskem listu« smo poročali o poteku letnega občnega zbora Diuštva trgovskih potnikov in zastopnikov, ki se je vršil pod predsedstvom agilnega g. Janka Kreka prosto nedeljo v prostorih Trgovskega doma. Naj iz živahnega delovanja te vzorne organizacije slovenskih potnikov in zastopnikov podamo še nekaj zanimivosti, o katerih je poročali društveni tajnik g. Andrej Sturm. V svojem obširnem poročilu je med drugim navajal:
Ugodnosti na drž. prometnih ustanovah.
Je to zadeva, ki se je obravnavala menda še na vsakem občnem zboru in tudi skoraj na vsaki odborovi seji. Stvar se vleče že leta in leta in vendar končno lahko smelo trdim, da je v lanskem letu zadeva že precej dozorela. V zadevi smo bili povabljeni na konferenco v | Beograd in Zagreb. Beograjske konference se nismo udeležili, pač pa zagreb- : ške, ki se je vršila dne 16. aprila 1930. Te konference se je naše društvo udeležilo s sledečimi delegati:	Predsednik
Krek, blagajnik Gril in kot tajnik društva moja malenkost. Na konferenci se je sklenilo, da se v zadevi postopa sporazumno z v^eniii tremi društvi trg. potnikov in zastopnikov v državi. To je bilo gotovo potrebno, kajti kakor so bile vse naše pismene vloge brezuspešne, ravnotako so bile deputacije beograjskega kakor zagrebškega društva v Beogradu depo sprejete in tudi samo z lepo besedo odpravljene.
Vse naše vloge so šle potom ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Priznati moram, da smo tu naleteli na popolno razumevanje in zainteresiranost tudi Zbornice same za to akcijo. Zbornica nas je v začetku avgusta lanskega leta obvestila, da se v drugi polovici avgusta vrši zasedanje tarifnega odbora pri ministrstvu saobračaja v Beogradu in nas je pozvala, da stavimo konkreten predlog, katerega bo na konferenci podpiral tajnik Zbornice gosp. Ivan Mohorič, ki je član tega tarifnega odbora. Tozadeven predlog smo seveda lakoj odposlali tudi zagrebškemu in beograjskemu društvu v svrho enotnega postopanja. Ti predlogi so se obravnavali najprej na predkonferenci tarifnega odbora, katere so se udeležili tudi delegati zagrebškega in beograjskega društva. Naslednji dan pa je pnišel predlog na dnevni red, kjer je zastopnik drž.
! uprave izjavil:
j V toku razprav v tarifnem odboru se j je slišalo, da ima zagrebško društvo baje 4000 članov in da bi prišlo za četo državo cca 5000 trgovskih potnikov v poštev, kar se je seveda železniški upravi zdelo mnogo in je imela takoj pomisleke iradi finančnega efekta, ki bi ga imelo znižanje vožnje za železniško blagajno. Naš zastopnik zbornični tajnik g. Mohorič je tem številkam oporekal, češ da ne morejo biti točne, da je število potnikov mnogo manjše, vendar pa točnih podatkov takrat še ni mogel navesti. Obrnili smo se nato na sorodna nam društva v Zagrebu in Beogradu iin tako smo po ponovnih urgencah pri teh dobili natančno statistiko, ki izkazuje: Zagrebško društvo šteje v resnici okoli 3000 Slanov, toda od teh je le nekako 750 rednih, ostali pa so podporni, ustanovni in častni, kateri ne bi prišli v poštev kot potniki ali zastopniki in tudi ne potujejo v kupčijske svrhe. Beograjsko društvo pa ima 120 rednih, naše pa 116 rednih članov. V vsej kraljevini ima mo toraj organiziranih nekako 1000 trg. potnikov in zastopnikov. Ako prištejemo še neorganizirane, katerih bo v celi državi približno 500, dobimo okroglo številko 1500 potnikov, ki bi prišli v poštev za vožnjo po železnicah po znižani tarifi. Vpoštevati pa je treba tudi to, da so v to število vnešeni tudi vsi potniki, ki potujejo z lastnimi vozili in bi na kakšno ugodnost na železnici najb-rže ne reflektirali, oziroma se je ne posluževali. Hudi so v tern številu vsi potniki, ki potujejo samo v najbližjem okolišu svojega podjetja in železnice sploh ne uporabljajo.
Železniška uprava jo v prvi svoji izjavi popolnoma odklonila vsako ugodnost za trg. potnike in zastopnike ter nun kovčege, češ da bo znizala ceno predplatnih kart, tako da se bo vsak 'potnik lahko posluževal predplačilnega listka za področje posamezne železniške direkcije ali pa tudi za celo državo. Glede kovčegov pa je izrazila uprava pu.malek ca sc bo v njih prevažalo blago kot trgovska roba in ne samo vzorci. Naši zastopniki so se pri tej priliki sklicevali na ugodnosti v drugih državah in citirali določbe iz tujih tarif ter zahtevali, da se sličen sistem uvede tudi pri nas.
Naj večja ovira vsemu pa je to, da po obstoječih trgovskih pogodbah z Avstrijo in drugimi državami mora železniška uprava dati vsako vozno ugodnost, ki bi jo dovolila domačim trg. potnikom in zastopnikom, pod istima pogoji tudi vsem inozemskim trg. potnikom, ki so podaniki držav, is katerimi nas veže trgovska pogodba. Število potnikov pa je jako veliko in ni v interesu našega gospodarstva, da se z znižano vožnjo njihovo število še bolj pomnoži in od te strani še pojača konkurenca našim domačim trg. potnikom odn. zastopnikom.
Kakor sem že enkrat omenil, nas v tej zadevi zastopa zbornični tajnik gosp. Mohorič, ki vodi v smislu naših pismenih in ustmenih direktiv započeto akcijo naprej, od katere ne bodemo odnehali, dokler nas 'rezultat ne bo vsaj deloma zadovoljil. Bodite uverjeni, da je zadeva v pravili rokah in da jo vodi preizkušen in vedno nam naklonjeni zbornični tajnik, za kar se mu ob tej priliki za vso njegovo dosedanje prizadevanje iskreno zahvaljujem.
(Konec prihodnjič.)
Glede dobave 510.0(10 železniških pragov se vrši 14. t. ni. razprava pri gen. direkciji državnih železnic v Beogradu. Gre posebno za opremo onih prog, kjer naj bi se uporabljale iz Nemčije na re-paracijski račun dobavljene lokomotive.
Dobave: Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
10.	februarja t. 1. ponudbe giede dobave delov petrolejskih svetiIjk, — Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubjani sprejema do 12. februarja it. 1. ponudbe glede dobave papirja in (lepenke. — Prometno - komerciijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3200 komadov nalučnikov, 15 železnih dvokolesnih vozičkov ter glede dobave 1 železne samokolnice. — (Predmetnii pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 12. febr. t. 1. ponudbe glede dobave raznega platna; do 16. februarja t. 1. glede dobave 60 komadov pljuvalnikov, 200 komadov ključavnic, oevi, matic, pločevine, železa, žice, jekla, smirka v prahu, karbolineja, manometrov, vijakov, žebljev, delov plinskih cevi itd. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 40.800 kg moke. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 17. febr. t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 kg imoke. — Direkcija državnega rudnika K aika n j sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe gl.ede dobave 20 komadov pip iz medi. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave orodja, traonikov, jermen iz usnja ter glede dobave jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 preciznega šestila. — Dne 14. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave materijama za zapornice; dne 16. februarja t. 1. pa glede dobave vijakov, žebljev in rajnega drugega materijah«. — (Predmetni Oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
%
žBrzoiavi: SKrispercoloniale JCjubljana -1—1 cGele/bn št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Častnih: Josip Verlič
Veletrgovina koloni-	Zaloga	špirita,	raz-
'alne robe. ‘Velepra-žarna kave. Mlini za dišave
‘Gočna postrežba
nega žganja m ko-/7\ .i	,	o	o	njaka.	Mineralne
UJunajska cesta 33 voje
‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
KarioteS.n. »AGRIPPA«
v obliki knjige
MUDI:
Pridobitev na času Naj večjo sigurnost Najhitrejšo kontrolo Popoln red
Prihranek na prostoru	t
Ugodno shranitev knjig v ognja- , varnih blagajnah,
ODSTRANJUJE:	J
Napačno odložitev in zmešnjavo Izgubo listov Napake' !’
Zamudno iskanj^	,
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
M. TIČAR, LJUBI#!*
Prospekti brezplačno!
KLIŠE) I
vse/i vrsl por ^/ografijafu ah risbah, if v' r it uje n aj s crl id n e/še ftliiarna
ST •D E U
L1UB LIANA
OAIMATINOVA15
Carinsko posredništvo
fustf Piščanec
se je preselilo
v Pražakovo ul. 13
(poleg Zadružne banke)
Priporoča se za vsa ca r « n sko - sir okov na dela
= Za jugoslovanski patent št. 5676 od 1. oktobra 1927 na:
( . tOBOLJiflUJE SPRAVE ZA ČEŠLJANJE I I PUNJEUE DUVANA ZA URADU CIGARETA"
§|| se iščejo kupci 'Sli 'odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na:
S ing. Milan Šuklie. ljubi ana. Bee hovnovaul.2
St S Trgovski list
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA -ffUEOORCICEVA 23
se priporoča za naro' čila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knji gev brošure, cenike štatute, tabele i. t.d
SPEDICIJSKO PODJETit
R. RANZINGER
Tikfoii št 20-60	LJUBLJANA
prevzema vse ▼ to itroko spadajoče posle. L a * ta o iklidiiie z direktnim tirom od glav. kolodvora , Cirilske sMadtsti. Nistni trošarin prosto skladlJca. Carinsko po-sridwiR)e. Privoz pohlitvi s pehl«vin'ml vozovi I" »vtornobill
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
- r vf-i';v , im v na	ve :	*~~r*	■	  •	1	w
Kreditni zavod za trgovino, in industrijo
Ljubljana, PreSernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kr odit Ljubljana >-t m Telefon itev.: 2040, 2457, 2948 j Interurban: 2706, 280«
>	Peterson	International	Banking	Codo
Obrestovanje vlog, na*up In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borsna nerollla, predujmi In, krediti vsake vrste, eskompt In lnkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safedeposHI Itd.
ZUNANJA TRGOVINA U. S. A. NA NIVOJU LETA 1922.
Vodja ameriškega urada za zunanjo in don'a5o trgovino (Bureau of Foreige and Domestic Commerce) piše, da je svetovna gospodarska kriza potisnila zunanjo trgovino USA v preteklem iletu dol Jia nivo posebno neugodnega leta 1922. Ekspert Amerike je padel I. 1980. v primerni z (letom 1929. ipo vrednosti nekako za tretjino, po kvaliteti za 15%. Sicer se kažejo znaki pripenjajočega se povratka ik nomnajlniro ra-zrneram, a nikakor se sedaj še ne more določiti čas 'zopetnega dviga ameriške zunanje trgovine. Gotovo pa je, da bo zunanja trgovina USA prej ali slej prekoračila svoj prejšnji obseg. Sploh se vsepovsod bere, da je globinska točka gospodarstva vob-če že prekoračena.
TRŽNE CENE V MARIBORU t dne 1. februarja 1931.
Govedina: 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, II. 14—16, III. 8—12, jezika •svežega 20, vampov 5—11, pljuč 5—8, ■ledvic 16—18, možganov 20, parkljev 4 do 5,. vimena 8—10, loja 2-50—10. Teletina: 1 kg teletine I. Din 22—35,
11. 12—20, jeir 20—25, pljuč 16. Svinjina: 1 ikg prašičjega mesa Din
14—24, sala 17—18, črevne masti 10 do
12, pljuč 8—12, . jetr. 8—12, ledvic 20 do 24, gtiav.e 8—10, nog 8—10, slanine sve-
že 14—17, papricirane 20—24, prekajene 20—24, masti 18—20, prekajenega mesa 16—94, gnjati 26—-34, prekajeni :i nog 6—8, prekajenega jezika 28—34, prekajene glave 10.
Drobnica: 1 kg ovčjega mesa Din 10 do 14.
Klobase: 1 kg krakovskih klobas Din 32—40, debrecinskih 28, brunšviških 17 do 28, pariških 25—28, posebnih 25 do ‘28, safalad 25—28, hrenovk 28—30, kranjijikih 34—36, 1 kom. prekajenih 4 do 5, 1 kg mesenega sira 28, tlačenk 20—24, salame 80—100.
Konjsko meso: 1 kg konjskega me.-a
I.	Din 10, II. 5.
Kože: 1 kom. konjske kože Din 150, 1 lig goveje kože 10—11, telečje 18, svinjske 8, gornjega usnja 65—95, podplatov 60—65.
Perutnino: 1 piščanec majhen Din 15 do 20, večji 25—35, kokoš 30—-15, raca 30—40, gos 70, puran 60—80, zajec majhen 10—15, večji 25—40,
Ribe: 1 .kg krapov Din 22, ščuk 25, morskih rib 16—40, polenovke 12—18.
Mleko, maslo, sir, jajca: 1 1 mleka Din 2—š, smetane 12—14, 1 kg surovega mašila 36, čajnega masla 48, masla kuhanega 44, ementalskega sira 60—80, polementalskega 20—24, trapistnega 26 do 34, grajskega 30, tilsitskega 30—32, parmazana 80, 1 kom. sirčeka 3—6, 1 jajce 0-65—1 ‘50.
Pijačo: 1 1 vina novega Din 0—14, starega 16—24, piva 9, 1 steki, piva 5 do 5'50, 1 sodček ipiva (25 1) 150, 1 1 žganja 36—44, ruma 36—56, sadjevca
4—5, 1 pokalica 1/50—2.
Kruli: 1 kg belega kruha Din 4‘50, črnega 1, 1 žemlja 050.
Sadje: Jabolka Din 3'50—10, 'pasušenih sliv 10—12, 1 limona Of-O—O-75, 1 oranža 0-75—2*60,	1	kg	rožičev 6—8,
smokev 7—12, dateljnov 40, mandeljnov 42—56, orehov 8, iiuščenih orehov 30—32, rozin 14—1’4, maka 12—16.
Špecerijsko blago: 1 kg kave I. Din 40—00, II. 44—70, pražene I. 50—06,
11.	44—86, čaja 70—£50, soli 2*75, popra celega 44—60, popra mletega 44—60, cimeta 52—61), paprike 30—60, testenin 7—12, marmelade 18—40, pek.meza 10, medu 14—20, sladkorja v prahu 13—14, sladkorja v kristalu 11-50—12, sladkorja v kockah 13—13*S0, kvasa 34—40, škroba pšeničnega 12—20, škroba riževega 16—24, riža 4—19, 1 1 kisove kiline 45 do 50, ktiea navadnega 1*50—2, kisa vinskega 3—8, olja olivnega 17—38, olja fmčnega 11—12, špirita denat 7—12,
1 kg mila 13—18, sode 1'80—2, ječmenove kave 8—14, cikorije 17—24.
Žito: 1 kg pšenice Din 1*50—2-50, rži 1*40—2, ječmena 1*40—2, ovsa 1*60 do 2*20, koruze 1*20—2, prosa 1*25—3, ajde 1*35—2, fižola 1*40—2, grah a 13—14, leče'11—14.	"
Mlovski izdelki: 1 kg pšenične moke OOg Din 3-10—3*50, 0 3*05—3*50, 1 2-95,
2 2-85—3, 4 2-70—2-80, 5 2-55—3, 6 2*35 do 2*75, 7 1*60—2*50, ržene moke I. 2-85 do 3*10, II. 2-45—2-80, prosene kaše 3 do 4*50, ječmenčka 3-50—14, otrobov 1 do 1-75, koruzne moke 1*50—2*25, koruznega zdroba 2*40—4, pšeničnega zdroba 3*35—4-50, ajdove moke št. 1
5-40—6-50, 2 3-50—6, kaše 4—6.
lin. i	.	i	i	i	—■	■■■■	  |	.....
Moifoz Grosuplje
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljub![ani
Krma: 1 q sladkega ali kislega sena Din 75—80, .otave 65—70, ovsene, pšenične ali ržene slame 55—60.
Kurivo: 1 kub. m trdili drv Din 120 do 145, mehkih drv 90—110, premoga trboveljskega 40—45, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0"75—1, 1 liter petroleja 7, bencina 7—12, 1 kg karbida 7, sveč 14—16.
Zelenjava: 1 kom. endivije Din 1—3, 1 kupček regrata 1, motovilca 1, radiiča 12—14, 1 glava zelja 2—3, ohrovta 0*50 do 3, 1 kom. karfijola 6—16, 1 kupček špinače 1, 1 šopek peteršilja 0*25, I kom. zelene 1—3, 1 šopek zelenjave za kuho 0*25, 1 kg čebule 2"50, česna 16, 1 k o ni. pora 0-25, 1 kupček korenja 1, pese rdeče 1, 1 kom. repe 0-25, kola rab e 0-25 do 0*50, 1 kg krompirja 0*75—1*50, hrena 14, zelja kisKega 4, repe kisle 2
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 13 konj, 16 bikov, 195 vodov, 375 krav in 14 telet, skupaj 613 komadov. — Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 27. januarja 1931 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 7—8, ipoldebeli voli 6*25—6*75, plemenski voli 4-50—5, biki za klanje 7—7-50, klavne krave debele 5—6*50, krave za klobasarje 2—3*25, molzne krave 4*25—5, breje krave 4*25 do 5, mlada živna 7—8*50, teleta 7—8. Prodanih je bilo 285 komadov, od teh za rzvrrz v Avstrijo 27 komadov, v Italijo 85 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 18—20,
II.	vrste 16—18, meso od bikov, krav, telic 8—14, telečje meso I. vrste 22—35,
II.	16—20, svinjsko meso sveže 14—24.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.