Zgodovinsko
dejanje
Ob vsaki obletnici zmage nad fašizmom moramo ponovno povedati: Skupaj z vsem naprednim svetom v boju za obstoj in pravičnejše življenje je v vrstah zmagovite protifašistične koalicije stal tudi slovenski narod.
Slovenski narod, organiziran v OF, katere ustanovitev praznujemo letos petintride-setič, je v množičnem ljudskem narodnoosvobodilnem gibanju sledil Komunistični Partiji, ki se je v najtežjih trenutkih usodne preizkušnje borila za resnične interese naroda. Komunistična Partija, zvesta interesom delavskega razreda, je množicam nenehno razkrivala pravo perspektivo njegovega boja. Tako je omogočila, da se v tem boju v polni meri uveljavlja volja in neizčrpna ustvarjalna moč delavskega naroda nasploh. Kot organizacija, ki je združila vse, kar je bilo v našem narodu pozitivnega za borbo Proti okupatorju in za zmago nad njim, je OF razkrila živ-'ienjsko moč, pogum, svobo-doljubnost, nesebičnost in zrelost naših delovnih ljudi.
Politična enotnost okrog osvobodilnega gibanja združenih množic je omogočila, da se je v celoti in do konca 'zpolnil v temeljnih točkah OF slovenskega naroda jasno 'ormutiran program, ki je že 194l.iet-a zmogel popeljati slovenski narod na pota na-c[onalne in socialne osvoboditve.
OF ni nastala sama po sebi v trenutku, ko je fašistična svojat vrdla čez meje ko i® nastal položaj brezizhod-
nosti, v katerega je Jugosla vijo pripeljala korumpirana politika meščanskih strank. Nastala in ostala je, ker je imela svojo trdno podlago v enotnosti in povezanosti delavskega razreda z naprednimi sloji delovnih ljudi v tesnem sodelovanju komunistov z drugimi demokratičnimi silami znotraj slovenskega naroda. Narodnoosvobodilno gibanje z oboroženim bojem je sam temeljnih političnih priprav KP. Te so omogočile, da je oborožen odpor že zgodaj in to v letu 1942 prerasel v vseljudsko vstajo na Slovenskem.
OF je bila zgodovinsko dejanje osveščenih množic slovenskega ljudstva. Tisto pa, kar je dajalo toliko moči OF, boju in revoluciji in kar je zagotovilo zmago, je bila predvsem široka prostovoljna udeležba množic v tem boju. OF je nastala iz življenjskih potreb zasužnjenega in razkosanega naroda. OF je omogočila našemu narodu, da da se je organiziral in usmeril v borbo za svojo nacionalno in socialno svobodo.
Današnja uveljavitev človeka kot nosilca odločitev o sadovih lastnega dela, kot sa-moupravljalca, delegata itd. je samo logično nadaljevanje te poti in takšne usmeritve. Podružabljanje politike odpira realno perspektivo samoupravne aktivnosti tisočev delegatov, članov samoupravnih organov, aktivistov družbenopolitičnih organizacij, mladine in vseh delovnih ljudi. To je tudi najboljši odgovor tistim, ki bi želeli umazati našo re-
Kamen Avtotehne ob žici okupirane Ljubljane
volucijo. Dobro nam je namreč znana ta navidezna zaskrbljenost za demokracijo tistih sil, ki se že na samem začetku OF niso vključile vanjo. Še več, šle so v nasprotni tabor in tam so še danes — na drugi strani meje.
K tem in takim dejstvom
iz časov ustanovitve OF se vračamo, ko danes združeni v SZDL, v pogojih razvitega samoupravljanja in novih razsežnosti socialistične samouprave, razmišljamo o značaju in nosilcih naše oblasti, o perspektivah našega razvoja.
★
★
*
*
★
*
*
*
*
BRALCEM IN SODELAVCEM GLASILA, AKTIVISTOM DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, ČLANOM SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN VSEM DRUGIM

čestitam®
1. MAJU — MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA IN K PRAZNIKU USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA
★
★
★
★
★
★
★
UREDNIŠTVO
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
********************************************************************************
1. maj
Zadnja tri desetletja so v zgodovini naših narodov najdaljše obdobje miru in varnosti. Obdobje, v katerem so naši delovni ljudje z delom, polnim samoodpovedo-vanja, ustvarili novo socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo. Lahko smo ponosni na te dosežke, na te nove pridobitve naše družbe, na nove načine urejanja našega gospodarstva, se pravi na nove materialne odnose, na nove pristope in gledanja naše kulture, oziroma vsestransko preobrazbo tudi v tem pogledu. Skratka, ponosni smo na vse, kar smo dosegli pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu.
Rekli bi lahko, da smo dosegli nivo, ki nam ustreza, s katerim smo zadovoljni. Pa ni tako, vsaka dobro organizirana družba stremi za napredkom, za boljšo ureditvijo, za boljšimi odnosi. In ker je napotilo k temu naša nova ustava, slavimo letošnji prvi maj v znamenju borbe za njeno uresničitev in za uresničitev sklepov X. kongresa ZKJ. Prvi maj slavimo torej v znamenju graditve družbenih odnosov, ki omogočajo, da delavski razred in delovni ljudje lahko v celoti uresničujejo zgodovinske cilje naše socialistične revolucije. S tem se odpirajo tudi nove možnosti za razvoj države v popolno enakopravnost naše skupnosti. Današnji mednarodni razvoj v celoti potrjuje zgodovinske odločitve naše povojne borbe in edino pravilno pot, ki smo jo prehodili, in ponosno lahko rečemo, da je velika opora sodobnim težnjam narodov sveta k zbližanju, miru in socializmu. Politika neuvrščenosti, h kateri je znaten delež prispevala aktivnost Jugoslavije, daje svoj poln prispevek k naprednim stremljenjem, odpravi blokov in druge razdelitve sveta. Pa tudi k materialnemu in kulturnemu napredku vseh narodov, ki se zato zavzemajo.
Na žalost pa se danes svet še vedno srečuje z raznimi političnimi in go-gospodarskimi pritiski.
Da, celo take, ki žele oživiti fašizem. To pa ogroža svetovni mir.
Zato se moramo še naprej boriti, če hočemo biti taka opora narodom, ki so nas take sprejeli do sedaj in da tudi sami obdržimo, kar imamo.
ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA IN MEDNARODNE SOLIDARNOSTI
Mala ustava
ALI ZAKON O ZDRUŽENEM DELU (1.)
Ko smo sprejeli našo novo nila v družbeno prakso in v ustavo leta 1974, smo istočas- njej zaživela.
•	Če TOZD ne more zagotoviti OD in predvidenih sredstev za razširitev materialne osnove dela ter za redno poslovanje, mora sprejeti odgovarjajoči program ukrepov.
•	OZD, kamor sodi taka TOZD, je dolžna v skladu z načelom o solidarnosti izkazovati gospodarsko in drugo pomoč.
•	OD delavca se določa glede na tekoče in minulo delo, dalje na osebni prispevek, ki ga daje k povečanju dohodka TOZD. Osnove in merila za delitev OD morajo biti določene s samoupravnim sporazumom, ki pa ne more biti v nasprotju z družbenim dogovorom.
•	Prispevki delavca pri delu se ugotavljajo zlasti glede na: zahtevnost dela, odgovornost pri delu, pogoje dela, delovni učinek, prihranek pri delu in porabi delovnega časa.
•	OD je dejansko akontacija. Dokončni obračun pa se sestavi ob sklepnem računu TOZD, ki mora biti v pismeni obliki s pregledom zneskov izločenih za skupne, splošne in družbene potrebe. Izloči se lahko največ polovica za preživnino, največ tretjina pa, če gre za druge obveznosti.
zorimo na priporočilo, da poleg izčrpne in če hočete načrtne razprave o zakonu o združenem delu v našem podjetju že v samem tem času začnemo pripravljati in uveljavljati osnutek zakona v praksi. Tako bi lahko zbirali zanesljive predloge, kako spremeniti, odnosno prilagoditi posamezne konkretne rešit-
Gre zato, da mora vsakdo spoznati in dojeti bistvo idejnopolitičnih temeljev zakona o združenem delu, da bo lahko ocenil in preveril samoupravne rešitve, oblike razvoja proizvajalnih sil, družbenih odnosov, sporazumevanja, pridobivanja in delitve dohodka.
Drugič pa zato, da opozorimo na možnost nastopanja med razpravo. Posebno tam, kjer bo razprava povezana z zahtevami, da se lastno obstoječe stanje spremeni. S takimi tendencami, idejno nasprotnimi, je treba družbenopolitično obračunati.
Nesmiselno in otročje pa bi bilo misliti, da bo zakon o
•	Posebno poglavje novega zakona govori o odgovornosti delavca pri opravljanju delovnih obveznosti. Delavci so medsebojno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih nalog in drugih obveznosti v združenem delu.
•	Novi zakon priznava tudi denarne kazni. Take kazni je mogoče izreči za: kršitev delovnih obveznosti, discipline, malomarno — neredno — nepravočasno opravljanje delovnih obveznosti, neupoštevanje ukrepov za varstvo pri delu, zlorabo položaja, Izdajanje neresničnih podatkov, povzročanje nereda ali pretepa, kršitev poslovne, vojaške in druge skrivnosti.
no tudi določili, da moramo posamezna področja in sicer tista, ki so za celotni družbeni razvoj temeljnega pomena, natančno obdelati s takozva-nimi sistemskimi zakoni. Mimogrede povedano teh je 19. štirje med njimi so že sprejeti. Vsi sistemski zakoni globalno urejajo tri temeljna področja družbenih odnosov v naši sredini. Prvič, odnose socialističnega samoupravljanja, drugič sistem in funkcijo družbene lastnine ter problematiko delitve.
Med novimi sistemskimi zakoni je vsekakor najpomemb-
Prvič predvsem zato, da vse delovne ljudi Avtotehne opo-
združenem delu sam po sebi pomenil povečanje dohodka ali pridobivanje privilegijev. Bo pa priložnost za nova angažiranja k boljšemu materialnemu položaju in dohodku. Saj je Mara napisal: »Družba ne bo našla svojega ravnotežja, če se ne bo sukala okoli sonca dela.«
Treba je torej poskrbeti, da dobijo delavci razumljiva pojasnila in odgovore na sleherno vprašanje. To pa je verjetno naloga sindikatov v našem podjetju.
UREDNIŠTVO
•	Osnutek zakona določa, da so delavci v združenem delu ljudje, ki delajo s sredstvi v družbeni lastnini v organizaciji združenega dela.
•	Delavci imajo pravico in obveznost upravljati delo in poslovanje OZD, odločati o združevanju dela in sredstev, o dohodku in razporejanju istega za osebno in skupno porabo.
•	TOZD ne more obstajati samostojno izven sestava delovne organizacije.
•	TOZD Je osnovna oblika združevanja dela in sredstev, v njej se ustvarja in izkazuje dohodek.
•	OZD je samostojna samoupravna organizacija, ki jo zestavljajo TOZD neposredno povezane.
nejši zakon o združenem delu ali kakor ga še drugače imenujejo »delavski zakon«, odnosno »mala ustava«. V aprilu mesecu bo obdelano besedilo sprejeto kot zakonski osnutek, nato pa dan v šestmesečno razpravo. Po vsej verjetnosti pa bomo to »malo ustavo« sprejeli 29. novembra letos.
Velja poudariti, da so v zakonu o združenem delu direktno izražene temeljne rešitve naše nove ustave. V njem so tiste ustavne rešitve, ki pomenijo revolucionarni korak v krepitvi in širjenju socialističnih samoupravnih odnosov. Z njim se delavski razred postavlja v položaj, v katerem bo neposredno odločal o pogojih in sadovih svojega dela in o razširjeni družbeni reprodukciji. Ta zakon, ko bo sprejet, je eden izmed tistih, s katerega izvajanjem se bo naša ustava močno zakoreni-
Zakaj v našem GLASILU pišemo o tem novem zakonu?
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Spomladi po navadi ugotavljamo splošno utrujenost. Letos tako utrujenost povezujemo tudi z epidemijo, ki je ta čas v zraku.
Vedno več je ljudi, ki hitro podležejo spomladanski gripi ali utrujenosti. Zakaj? Kar poglejmo se! Ob nedeljah se strpamo v avtomobile, odpeljemo nekaj kilometrov ven Iz mesta, poležemo po livadah In se najemo čevapčičev. Docela nepravilna In negativna rekreacija. V ponedeljek smo celo bol Jutrujenl kot prejšnji petek.
Jejte vitamine, pomaranče, limone. Gibajte se čim več na svežem zraku. Če ste slabokrvni, sl pripravite velik zrezek in skledo regrata.
Spomladansko slabo počutje je pogostejše pri ljudeh, ki sedijo v pisarnah, In pri gospodinjah. Prvi se premalo gibljejo, druge pa si naprtijo preveč spomladanskega čiščenja.
Ja, glede čiščenja še tole: Kitajci spomladi skoraj nič ne jedo In pijejo samo čaje. Eno je pa res; tisti, ki pozimi veliko smučajo, spomladi nimajo težav z utrujenostjo. Spomladanska utrujenost je pa lahko tudi izgovor za lenobo. Letošnja epidemija itneresantno zajema le ožje kroge ljudi. Npr. »kolektiv«, v katerem vsi zbolijo, medtem ko so v kolektivu čez cesto vsi zdravi.
Pa še drugič kaj.
ZDRAVNIŠKA POSVETOVALNICA
naše TOZD
Danes TOZD IV.
Elektronika, Maziva, Industrijske naprave, Uvoz-lzvoz
Dolgo ime ima ta naša četrta TOZD. Mnogo jih je v Av-totehni, ki jo poznajo, gotovo pa jih je tudi mnogo, ki jo le malo poznajo. Organizirala se je takrat kot ostale štiri. Napravljeni so bili izračuni, pregledane so bile številke, razdeljeno je bilo premoženje in pokazalo se je, da so delavci v oddelkih Avtotehne, ki niso mogli »spadati« v nobeno drugo TOZD, sposobni za samostojno življenje, za organiziranje v temeljno organizacijo združenega dela in za sa-
mostojno samoupravno delovanje. Na zboru delovnih ljudi so ustanovili svojo temeljno organizacijo združenega dela, sprejeli sporazum o združevanju in nekoliko kasneje tudi svoj statut. Postopoma so sprejeli še ostale samoupravne akte, ki urejajo njihovo družbeno-gospodar-sko in družbeno-politično delovanje, ob njihovem izvajanju in vključevanju v družbene in samoupravne institucije pa člani TOZD polagoma dozorevajo in preraščajo v resnične samoupravljalce družbenih in gospodarskih dogajanj, v katerih živijo.
Formalno gledano je predmet poslovanja četrte TOZD razmeroma enostaven: zastopanje in prodaja blaga tujih firm, vzdrževanje konsignacijskih sladišč rezervnih delov In tujih izdelkov, opravljanje servisne dejavnosti, realizacija uvoznih in izvoznih poslov pa še notranje-trgovinsko poslovanje in opravljanje raznih storitev. Razvoj še ni prišel tako daleč, da bi delavci TOZD zmogli z vso močjo in zagonom poseči koordinirano na vsa tista področja, kjer so v smislu statutarnih določil in drugih samoupravnih ter družbenih aktov dane možnosti za uspešno uveljavljanje. To pa postane razumljivo, če ob enostavnosti predmeta poslovanja spoznamo njegovo vsebino. In kaj torej predstavlja to vsebino na osnovi 24 zastopniških in konsignacijskih pogodb s tujimi partnerji? Zelo bogata je in pestra. Realizacija dohodka iz tega programa zahteva mnogo dela. Naj naštejem le najvažnejše:
RCA Corporation, ZDA — oprema za televizijske hiše in elektronske komponente,
Gabrijel Erzin, direktor TOZD IV
STORNO, Danska — radio-telefonski sistemi in aparature,
FISCHER, ZRN — elektronska vezja,
CANON, Japonska — kalkulatorji, računski stroji, foto in kinokamere ter fotokopirni stroji,
AKAI, Japonska — akustič-no-elektronski aparati za sprejem in reprodukcijo,
IKEGAMI, Japonska — vi-deoelektronika in televizijske naprave zaprtega kroga,
Pitney Boves — adresirni, frankirni in stroji za embalirati je,
Briiel & Kjaer, Danska — aparature za merjenje hrupa,
VALVOLINE OIL CO. — ZDA — motorna olja, industrijska, turbinska, transformatorska in druga olja ter masti, protizmrzovalna in antiko-rozijska sredstva,
B. ZIPPERER, ZRN — avtomobilska dvigala za servisne in mehanične delavnice,
Storno
DAIKIN Corporation, Japonska — klimatske naprave in aparature,
GENERAL	MOTORS
SUISSE, Švica — diesel motorji, allison avtomatični menjalniki in rezervni deli,
Alfred Wirth & Co„ ZRN — vrtalne naprave za naftna nahajališča, rudarstvo in vodnjake,
AGFA-GEVAERT, Belgija — rentgenski filmi za potrebe industrije,
BALTEAU, Belgija — industrijski rentgenski aparati in priprave,
INSTITUT Dr. FOERSTNER. ZRN — aparati in naprave za fizikalne in magnetne kontrole materiala,
ISOTOPENTECNIK Dr. SAU-ERVVEIN GMBH, ZRN — aparati za kontrolo materialov in gamagrafijo,
NOSBUESCH K. G., ZRN — rentgenski aparati za kontrolo materialov.

Manj važna zastopstva, ki tudi še tvorijo vsebino predmeta poslovanja TOZD IV, nisem omenjal. Potrebno pa je omeniti, da konsignacijska skladišča navedenih zastopstev oskrbujejo koristnike z rezervnimi deli — pa tudi s končnimi izdelki — in s tem bistveno dopolnjujejo dejavnost plasmaja na posameznih zastopniških področjih.
Za vzdrževanje naprav in opreme delujeta v TOZD IV servis elektronike in servis diesel motorjev, kjer si delavci TOZD prizadevajo, da bodisi pri koristnikih na terenu, bodisi v delavnicah odpravljajo napake in okvare na aparaturah in motorjih in Jih tako znova usposabljajo za njihovo normalno delovanje.
Realizacijo sklenjenih uvoznih in izvoznih poslov pa opravlja uvozno-izvozna ekipa delavcev v TOZD. Ne vedno in ne lahko. Ne vedno zato, ker kljub principu »n. sol. o.«, še vedno ne samo naša temveč tudi druge TOZD mnoge posle prepuščajo drugih zunanjetrgovinskim OZD in ne lahko zato, ker ob sedanji zunanjetrgovinski situaciji tudi delavci uvoza ne morejo realizirati
Canon
več, kot je družbeno upravičeno. Vse navedeno delovanje naše TOZD — in odtod 'udi dolgo ime — se odvija v štirih oddelkih:
—	oddelek Elektronika, ki vključuje servis elektronike,;
—	oddelek Maziva;
—	oddelek Industrijske naprave, ki vključuje servis die-sel motorjev in
—	oddelek Uvoz-lzvoz.
Tako, to bi bilo v glavnem
vse. Malo bolje nas sedaj že Poznate. Še bolje pa bi nas spoznali, če bi vam mogel — a prostor ne dopušča — posebej predstaviti vse naše sodelavke in sodelavce. Nekateri — oni bolj glasni, odločni in hrupni — so vam znani, nekateri — skromni, jihi in zadržani — pa so se izmaknili vaši pozornosti. Pa hič hudega. V nadaljnjem delu in v bodočem sodelovanju bo še priložnost, da se Seznanimo.
Vseh skupaj nas ni veliko. Oseminšestdeset nas je. V servisnih delavnicah, v konsignacijskih skladiščih in na delovnih mestih za pisalnimi mizami, kjer se bolj ali manj uspešno, bolj ali manj prizadevno in bolj ali manj vestno trudimo za uspeh naše TOZD. 2al vedno ni vse tako, kot bi moralo biti. Veliko je težav, s katerimi se spopadamo pri
hašem delu. Reševanje pa ni Vedno enostavno, lahko in hitro. So težave, ki izvirajo iz utripa sedanjega časa, so te-2ave, ki izvirajo iz preteklo-1 sJi, so pa tudi težave, ki iz-virajo iz osebnega nerazume-I vanja in tudi iz neznanja. Navdaja me močno prepričanje, da je ob zavzetem sodelova-
nju in ob resničnem razumevanju te stvari možno urediti, čeprav sedanji trenutek ne omogoča preveč optimističnih izgledov.
Podatki iz zaključnega računa za našo TOZD za leto 1975 (Glasilo št. 3) so pokazali relativno dober uspeh.
Relativno v odnosu do ostalih TOZD Avtotehne. Je pa ta uspeh naše TOZD v primerjavi z letom 1974 neugoden, ker smo z rezultati skoraj stagnirali, razen pri stroških in osebnih dohodkih, ki smo jih znatno presegli. Ker pa to velja za vse TOZD v Avtotehni, menim, da je to za vse ostale, kakor tudi za našo TOZD zaskrbljujoče dejstvo. Če upada realizacija, če upada dohodek, ne morejo rasti osebni dohodki, ne morejo rasti skladi. Gotovo je, da moramo izboljšati racionalizacijo poslovanja, izboljšati prihraneh na stroških, povečati vestnost in natančnost pri delu, dvigniti prizadevnost in iniciativnost v poslovni operativi ter doseči bistveno boljši izkoristek delovnega časa, kar vse je v tesni povezavi s prejšnjimi ugotovitvami. Delavce TOZD IV vabim, da poleg svojih osebnih problemov in težav tudi o povedanem vsaj malo in dobronamerno premislijo. Dalje pa je važno in gotovo še nekaj: v letu 1976 je treba doseči bistveno boljši poslovni uspeh kot v letu 1975, pri čemer bi omenili samo to, da bodo sedanje načrtovane naloge morale biti presežene, če naj poleg siceršnje izboljšave po-
slovnih rezultatov dosežemo tudi pomembno korekturo osebnih dohodkov v okviru celotne OZD Avtotehna.
Takšna situacija pa nam narekuje odgovor na naslednji vprašanji:
Kaj sedaj?
Kaj za naprej?
K vprašanju, kaj sedaj?
Vemo, kje smo. Splošna gospodarska situacija za našo dejavnost ni najbolj ugodna. Glede na že prej omenjene okolnosti in težave nam sedanji trenutek narekuje:
—	razumevanje vseh delavcev TOZD za izboljšanje dosedanjega delovanja na njihovih delovnih mestih;
—	razumevanje vseh delavcev TOZD za opravljanje delovnih dolžnosti tako, kot to zahtevajo zakonske določ-
be in strokovne zahteve za vsako posamezno delovno mesto;
—	skrajno varčevanje na vseh področjih in pri vseh vrstah stroškov;
—	izvajanje določb vseh samoupravnih aktov vključno z določbami stabilizacijskega in akcijskega programa AT;
—	zagotovitev vestnega, prizadevnega in poštenega delovanja vseh delavcev TOZD v smislu družbenopolitičnih norm;
—	kvalifikacijsko selekcijo delavcev v TOZD in po potrebi prestrukturiranje in prerazporeditev;
—	izvajanje operativnih in poslovnih akcij tako, da lete ob vsestranski angažirano-
sti delavcev ter v danih objektivnih okoliščinah in ob ustrezni strokovni obdelavi pripeljejo do najboljših poslovnih rezultatov;
—	zagotovitev delovnega reda in discipline, ki jo zahtevata sedanja situacija in normativni akti TOZD in AT.
K vprašanju, kaj za naprej?
Vsi, pa tudi delavci TOZD IV smo seznanjeni z osnovnimi postavkami družbenogospodarskih gibanj naše državne skupnosti. Prav tako pa tudi s smernicami razvoja naše republiške skupnosti v obdobju od 1976 do 1980. Glede na te okvire so za dejavnost naše TOZD bistvene naslednje ugotovitve:
—	uvoz opreme bo prila-gajan deviznim in dinarskim možnostim;
—	uvoz široke potrošnje bo zadrževan;
—	uvoz repromaterialov bo v okviru možnosti prilagajan potrebam proizvajalcev;
—	uvoz rezervnih delov bo moral biti v pretežni meri zagotovljen;
—	izvoz bo moral intenzivneje naraščati;
—	sodelovanje z državami v razvoju in z neuvrščenimi se bo moralo pospeševati in večati;
—	poslovno povezovanje s proizvajalnimi organizacijami bo treba razvijati;
—	vzdrževanje gospodarskih stikov in odnosov z vzhodnoevropskimi državami je treba gojiti in razvijati naprej.
Ob razumevanju prej navedenih ugotovitev pa se samo po sebi ponuja vprašanje: Kje pa je v taki sedanji situaciji in v takih pogojih mesto naše izrazito zastopniške TOZD?
Pri odgovoru na to vprašanje se moramo predvsem zavedati, da proces stabilizacije in izgradnje naše samoupravne družbe postavlja tudi našo TOZD v drugačne pogoje delovanja, kot je to bilo še pred leti. Delavci TOZD že sami opažajo, da je minil čas lahkotno utečenega poslovnega uveljavljanja, ko so zaključki in posli (seveda uvozni) — potem, ko je bilo »osvojeno« tržišče — pritekali po inerciji in tako rekoč sami od sebe. Intenzivnost takega enostranskega uvoznega delovanja, je morala nujno privesti do znanih in velikih disproporcev v zunanjetrgovinski bilanci države in prav tako nujno je zato družba tudi na tem področju morala nastopiti z ukrepi za spremembo smeri takega delovanja in razvoja. Zato je tudi odgovor na zastavljeno vprašanje kar jasen: o mestu naše TOZD v sedanji stvarnosti in o vrednotenju dela vseh njenih organizacijskih enot bo odločalo družbeno priznanje, tj. družbena potreba in družbena korist njenega delovanja. To pa je hkrati tudi izhodišče za program razvoja, poslovno politiko in tekoče operativno de-
lovanje naše TOZD in vse OZD.
O tem, kolikšna je uspešnost delovanja TOZD IV in vse OZD Avtotehna, pa so podatki v zaključnem računu za leto 1975 (Glasilo št. 3) precej zgovorni.
Potrebni bodo veliki napori in potrebno bo veliko dela, če naj bodo ti rezultati v letu 1976 boljši. Zaznamujemo prve znake uspešnosti glede realizacije izvoza za naše zastopane partnerje.
r
Pokazali so razumevanje in zanimanje in v teku je obdelava mnogih specifikacij za izvozne ponudbe. Delo je otežkočeno, ker se proizvodne organizacije počasi odzivajo, zlasti pa je otežkočeno usklajevanje velikih razlik v cenah. Bomo videli!
Pred zaključkom sestavka, bi želel omeniti še tole:
V povezovanju med trnn-vino in proizvodnjo je TOZD IV zaznamovala pomemben uspeh. S proizvodno organizacijo IZOLIRKA v Ljubljani je naša TOZD sklenila samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev. Zbori delovnih ljudi obeh organizacij so sporazum. že sprejeli in bo s podpisom predstavnikov obeh organizacij ta sporazum v kratkem stopil v veljavo. Predmet sporazuma je dolgoročno medsebojno sodelovanje, delitev dela in rizika ter Združevanje sredstev proizvodnje DO in prometne TOZD na področju proizvodnje in prometa antikorozijskih premazov »TECTVL« v Jugoslaviji. Za danes toliko, več pa takrat, ko bo sporazum »zaživel«. Mnogi delavci IZOLIR-KE, mnogi delavci DSSS Avtotehne in mnogi delavci TOZD IV pa so vanj vložili veliko dela in truda — zato se jim prav lepo zahvaljujem.
In ob zaključku:
Vse delavce TOZD IV vabim, da se zavzeto in prizadevno vključijo v proces ustavnega preoblikovanja odnosov v naši družbeni skupnosti in da to dejstvo, ki smo mu vsak dan znova priča, sprejmejo kot napotilo za prav tako zavzeto in prizadevno opravljanje delovnih
dolžnosti na svojih delovnih mestih.
Izražam posebno priznanje vsem delavcem TOZD IV, ki se v občutku pripadnosti Avtotehni in TOZD IV tudi v sedanjih neugodnih okoliščinah vestno, prizadevno in zavzeto vključujejo v delovne napore našega kolektiva. Ob vzajemnem in poštenem sodelovanju bomo gotovo dosegli uspehe, ki bodo omogočili, da bodo deležni zasluženega priznanja za svoje delo.
GABRIJEL ERZIN dir. TOZD IV
»Pa smo dočakali«. Ali kakor bi temu dejal kdo drug, »Led Je prebit«!
Oglasila se Je ena izmed mnogih naših tovarišic. Sicer res s kratkim člankom in z zelo svojstveno vsebino. Nič zato, čeprav bi se našel kdo s pikro pripombo, da morda naše GLASILO postaja nekakšna revija.
No, v uredništvu smo drugačnega mnenja. Pozdravljamo korak naše Erike vsaj Iz dveh razlogov. Prvič, da je, če lahko tako rečemo, dokazala, da tudi ženska more sodelovati v našem časopisu. Le ojunačiti se je treba in vsebinsko počasi prehajati tudi na druga polja naše (če hočete) ženske problematike. Drug razlog pa, po našem mnenju, zajema širši problem sedanjega časa In ta je »onesnaženost okolja«. Če je tovarišica Erika mislila to, potem je zadela. Če namreč preživimo tretjino našega življenja na delovnem mestu, zakaj si ga ne bi olepšali — in v Avtotehni, verjemite nam, se to da.
2e Marx je dejal: »Za življenje ni dovolj samo kruh, ampak tudi rože!«
UREDNIŠTVO
Pri delu človeku stroji deloma odvzemajo najtežja dela. Včasih je za tako delo potreben le pritisk na gumb. Pri tem pa pozabljamo, da je današnja tehnika napravila človeka občutljivega, nervoznega...
Negativni vplivi napredne tehnike so danes večji kot so bili včeraj. Boriti se moramo z raznimi njenimi negativnimi pojavi — hrupom, cestnim prometom, prahom, itd.
Ravno tako kot je treba pri načrtovanju mest misliti na parke in zelenice, je treba pri urejanju delovnih prostorov misliti na rože In zelenje, ki ustvarjajo prijetno počutje delavca v delavnici in pisarni.
erika Železnik
Ob razglasitvi rezultatov — Levo: Končan J. — desno: Zvone
Ogrinc
Rože na delovnem mestu
Ljudje, ki delajo v pisarni in delavnici, so »odrezani od narave«. Kdaj so bila pota do narave tako dolga kot danes? Večkrat slišimo izjave, da je tehnika sovražnik narave in dopušča ustvarjalnemu delu le uporabne, abstraktno logične funkcije. V tem je nekaj resničnega.
Rože na delovnem mestu učinkujejo pozitivno na vse delavce. Strokovnjaki pravijo temu pozitivni vpliv okolja. Na rože in zelenje v delovnem okolju gledamo danes kot na psihološko upravičeno zahtevo. Cvetje in zelenje lahko kot posebni aranžmaji izpopolnjujejo delovne prostore.
Rože v prostoru pomenijo mnogo več kot nakit, slike so več kot samo okras. Vse to pa pove človeku, da ostane človek, čeprav poleg njega ropotajo stroji, če se prižigajo kontrolne luči in zvonijo signali ali telefoni.
Pust in monoton prostor deluje na ljudi, ki v njemu delajo, kot kletka ali celo zapor. Zelo malo je potrebno za ureditev takih delovnih prostorov, kjer bi ljudje lahko delali in se pri tem prijetno počutili.
Rože, zelenje, prikupne oblike, prijetne barve, vse to lahko naredi zelo veliko in tega se moramo zavedati. Povsod je obilica odličnih primerov, kako je treba prijetno urediti delovne prostore.
OBVESTILO TOZD IV
— GAMMAMAT Tl do 100 Ci, lr-192, GAMMAMAT TK do 100 Ci, Co-60 oziroma 100 Ci, lr-192, GAMMAMAT R10 In R 30, GAMMAMAT M 6 in M 18.
Razstavljamo:
GAMMAMAT Tl, TK 100, M 18, Z 6, R 10, dodatno opremo in aparate za merjenje sevanja.
4.	VVILHELM NOSBUESCH KG, Dusseldorf, ZR NEMČIJA:
pomožna oprema in naprave za industrijsko radiografijo in radiografske laboratorije: črke, penetrametri, kasete, folije, negatoskopi, densitometrl, kompleti za razvijanje in sušenje filmov, aparati za dozimetrijo.
Razstavljamo:
negatoskope (aparati za pregled filmov), laboratorijski pribor, naprave za razvijanje filmov, aparate za dozimetrijo.
5.	INSTITUT DR. FOERSTER, Reutlingen, ZR Nemčija:
aparati na principu magnetnih, induktivno-magnetnih in vrtinčastih tokov:
grupa DEFECTOTEST (Defectomat, Defectovar, Defec-toherm),
grupa MAGNATEST (I, IMP, VRH), Rotomat, Circo-graph, Elastomat, Sigmatest, Isometer, Monimeter — za preiskave kovinskih polizdelkov in izdelkov, za merjenje mehanskih in magnetnih karakteristik, kompletne avtomatske naprave s kontrolnimi aparati za metalurške in proizvodne linije.
Defektoskopija
Tako kot v letih 1970, 1972 in 1974 sodelujemo in razstavljamo na VII. MEDNARODNEM SEJMU VARJENJA od
18. do 23. 5. 1976 v Zagrebu, v okviru Zagrebškega velesejma — paviljon 8, razstavno mesto 4, z našim zastopniškim programom DEFEKTOSKOPIJE z naslednjimi re-nomiranimi firmami:
1.	BALTEAU S. A., Beyne-Heusay (Liege), Belgija:
Industrijski rentgenski aparati za radiografijo in radio-skopijo:
— BALTOSPOT 100 — 330 kV, normalni in panoramski;
— BALTOGRAPHE 50 — 400 kV, normalni in panoramski;
— BALTOBLOC 100 — 200 kV, BALTOSCOPE, AVTO-RAY;
—	ultrazvočni aparati: UFD.2M, UFD.2AM, UFD.1;
—	merilci debelin: SONATEST TE/10 A in TE/10 D.
Razstavljamo:
ultrazvočne aparate UFD.2M, UFD.2AM, UFD.1,
merilce debelin SONATEST TE/10A in TE/10D,
rentgenske aparate BALTOSPOT BR 160/5 in GR 300/5 P.
2.	AGFA-GEVAERT N. V., Mortsel (Antvverpen), Belgija:
rentgenski filmi za industrijsko radiografijo, STRUCTU-RIX D2, D4, D5, D7, D10, z ali brez svinčene folije, v formatih in Rollpacu, kemikalije za razvijanje filmov, avtomati za razvijanje filmov.
Razstavljamo:
IC-System — aparat in Pribor, Parocol Guardian Com-pact — avtomat za razvijanje filmov.
3.	ISOTOPEN — TECHNIK DR. SAUERWEIN GmbH, DUsseldorf, ZR NEMČIJA:
defektoskopi in oprema za gamagrafijo z lr-192 in Co-60:
Razstavljamo:
Ferritgehaltmesser 1.053, Magnetoscop F 1.067, Magne-toscop H 1.580, Sigmatest T 2.067, Isometer 2.082, Monimeter 2.094, Defectometer 2.164, Magnatest Qs 3.204, Te-voxtest 3.205, Magnatest VRH 3.222, Magnatest I 3.610.
Na sejmu bodo strokovnjaki naših navedenih principalov in vam bomo nudili kompletne tehnične in komercialne informacije o celotni produkciji navedenih firm.
Na našem razstavnem prostoru bodo razstavljeni eksponati tekoče proizvodnje in novosti naših principalov z možnostjo demonstracij določenih aparatov.
Na relaciji: SARAJEVO—LJUBLJANA
(I NATRAG?)
Javljam se za riječ
Konstituisanje AVTOTEH-NE kao organizacije udruže-nog rada na principima No-vog ustava stavilo je pred stručne službe i organe upravljanja niz složenih za-dataka oko izrade normativnih akata za uskladivanje medusobnih odnosa.
Nastale kvalitetne promje-ne u odnosima, zahtjevaju i odredenu izmjenu shvatanja kod ljudi, u smislu ponašanja kako u horizontalnom, tako i vertikalnem pravcu.
Samoupravni sporazumi i druga prateča regulativa, logično ne mogu obuhvatiti i nijansirati sve odnose i situacije koje stvara, uslovno rečeno: proizvodni proces i svakodnevni život, tako da je ostalo dosta prostora u me-dusobnim odnosima za ličnu inicijatrvu i dobru volju.
Ako je več u ljudskoj psihologiji prisutno (makar i ne-svjesno) više simpatija za prava i beneficije, a manje za obaveze, dužni smo osobno a i udruženo odupirati se takvoj pretpostavci ukoliko nečija samovolja ili nekorek-tan odnos, osporava usvojene dogovore ili tuda prava.
Povod za ovaj natpis je »Samoupravni sporazum o udruživanju u radnu organi-zaciju preduzeča AVTOTEH-NA« (sporazum) i »Privreme-no uputstvo o poslovanju predstavništava unutar AV-TOTEHNE« (uputstvo).
Medusobna veza ova dva dokumenta zahtjeva i slije-deče obrazloženje:	OOUR
(TOZD) udruženi u Avtotehnu obavljaju svoju poslovnu dje-latnost na široj teritoriji SFRJ preko svojih predstavništava. Načelne odredbe o uredenju odnosa sa ovim dislociranim jedinicama su da-te u Sporazumu (čl. 103 do 106), a vezu sa normativnim aktom koji detaljno reguliše ovu materiju čini član 106 koji glasi:
»Posebna pitanja u vezi sa Poslovanjem predstavništava regulišu potpisnici medusob-nim sporazumima«.
Medutim, do danas nisu uradeni takvi sporazumi, pa da bi se stanje unekoliko saniralo, generalni direktor je koristeči ovlaštenja po čl. 82 Sporazuma, donio Uputstvo, koje relativno i uslovno kon-cizno reguliše odnose kako unutar predstavništava, tako i odnos ovoga prema matičnoj kuči. Koliko i kako se drži-mo ovog uputstva, svakako zavisi od slučaja do slučaja i svi detalji se ne mogu generalizirati.
Dakle, bilo bi interesantno ovu temu eksplicirati u dva suštinska pitanja.
1. Djelatnost predstavni-Stava je produžetak djelatno-sti udruženih OOUR-a, kako u poslovnem, tako bi trebalo biti i u samoupravnem pogledu. Radnici predstavništava (referenti) rade na problema-'ici tehničko-komercijalne pri-fode i logično bi bilo da svo-ie radne zadatke uskladuju Prema poslovno) politici i strategiji svojih poslovnica i
OOUR-a u Centrali, i da za svoj rad njima odgovaraju.
To bi bilo sve tako, da ne postoje odredena ograničenja administrativne prirode, koja mogu da budu znatan otpor efikasnijem djelovanju. Prije svega da napomenem da su radnici predstavništava udru-žili svoj rad preko DSSS, prema sistemizaciji i rješenji-ma o postavljanju na radna mjesta. Iz toga se može izvu-či zaključak da je DSSS ne samo transmisija, več i na-redbodavac i kreator poslovne politike u predstavništvi-ma. Uostalom i citirano Uputstvo sadrži odredbe u tom smislu. Na sve ovo bilo bi interesantno znati odgovore na slijedeča pitanja:
— Ko su zapravo naredbo-davci radnlcima u predstav-ništvima, OOUR-i na čijoj problematici ovi rade ili DSSS preko rukovodilaca predstavništava? Dva svakako ne mogu biti.
— Da li rukovodioci predstavništava mogu fizički i stručno da vladaju proble-matikom svakog OOUR-a, i njihovih poslovnica, odnosno da ažurno kontrolišu izvrše-nje svih operativnih naloga?
Vjerovatno se njihove duž-nosti ne mogu po toj problematici svesti na potpisiva-nje pošte, i prikupljanje iz-veštaja več i na neposredno učešče u rješavanju problematike po pojedinim OOUR-ima.
— Zašto rukovodioci predstavništava nemaju status ru-kovodnih radnika (prema Sporazumu) što bi im omo-gučilo da budu u toku i na izvoru informacija, kako bi se izbjegli nesporazumi i proiz-voljni postupci.
— Nisu li ovi dobili Uput-stvom suviše široka ovlaštenja, koja im omogučavaju i samovoljne postupke?
Ako negdje takvih postupa-ka i nema, zato medutim postoje svi preduslovi radi ne-razvijenog samoupravljanja i otsutstva radničke kontrole. (Manja predstavništva).
— Kako po liniji samoupravljanja povezati radne ljude iz predstavništava sa organima upravljanja unutar OOUR-a?
Usamljenih primjera te veze ima, ali da li su i oni u
duhu sa normativnim aktima, odnosno da li radnik jednog OOUR-a može biti delegiran u organe upravljanja drugog OOUR-a?
2. Koncepcija organizacije djelatnosti Avtotehne na ši-rem području SFRJ preko predstavništava svakako je ekonomski i društveno oprav-dana. Efikasnost takve dislocirane jedinice izmedu osta-log zavisi i od uslova koji to omogučavaju, a isto tako i od količine, brzine i kvaliteta razmjenjenih poslovnih informacija.
To je inače svakom pozna-to, i da bi se u tom smislu postigli zadovoljavajuči rezultati potrebni su znatni napori svih zainteresiranih. Do sada uloženi napori nisu dali potreban nivo, pa je u tom smislu Uputstvo dalo konkretne smjernice za akciju, i to ne kao kampanju, več kao djelatnost sa stalnim konti-nuitefom.
Medutim, i ova zadnja ini-cijativa nije mnogo uticala na naše navike.
Navodim nekoliko činjeni-ca:
— Sjedište OOUR-a se na-lazi u Ljubljani, koji raspola-že potrebnim sredstvima za rad, posjeduje potrebnu ad-ministraciju, skladišta, servise, statistiku, kadrove i isku-stvo.
— Sve poslovne informacije na relaciji Avtotehna— OOUR — Principal — predstavništva se slivaju u stručne službe OOUR-a (RZZS).
— Predstavništva (i sam naziv kaže) ne mogu imati poslovni potencijal kakvim raspolaže Centrala.
Iz ovih uzgred navedenih činjenica može se lako izvu-či zaključak da je potrebno stvoriti takav mehanizam koji če omogučiti transfer kvalitetnih i brzih informacija na relaciji OOUR — Predstavništva. O torne na kraju govori i tačka 6 Uputstva.
Konačno, dužni smo u našim kontaktima sa poslovnim svijetom imati jedinstven na-stup, pod jednakim uslovima. Prikupljanje poslovnih poda-taka jeste uložen trud i zasluga, ali ne može biti niči-je vlasništvo i monopol.
Bilo bi u svakom slučaju rasipanje snaga (a da ne go-
- ••
*
Zlom noge. Nesrečnega Igorja šulina nesejo na »ratrack« za prevoz v dolino
vorimo o utisku) da se kod poslovnog partnera pojavlju-jemo po istom pitanju sa dva ili čak i više mjesta.
Mislim da niko nema pravo davati sebi značaj (a nekoga stavljati u inferioran položaj) zadrževanjem informacija o poslovnim dogadajima na području gdje se radi o zajedničkom interesu dviju ili više strana. Na sreču, takvi postupci su u manjem broju u odnosu na slučajeve dobre i korektne saradnje svih dije-lova naše privredne organizacije. Smatram ipak za duž-nost da napomenem da sa svim raspoloživim sredstvima nastojimo ukloniti i sve usamljene primjere komotnog ponašanja pojedinaca u današnjo) dosta složenoj situaciji u kojoj posluje naše pre-duzeče.
Kao rezime ovog svog priloga žello bih pozvati na dalj-nju akciju sve odgovorne ru-kovodioce, stručne i samoupravne faktore da se brže sporazumijevamo i popunimo prazna mjesta u našim aktima, što manje privremenim upustvima, a što više samoupravnim sporazumima. Samo na taj način čemo izdife-rencirati medusobne odnose,
dati pravu osnovu samoupravljanju i svakom članu kolektiva dati mogučnost da se vlastitim saznanjem uključf u razmatranje svakog pitanja od interesa za kolektiv pa i pojedinca. Konačno ne treba zaboraviti da u radnoj organizaciji nema tog pitanja na koje svaki njen član ne može dobiti zadovoljavajuči odgovor.
DRAGOLJUB ZEKIČ * * *
NAPOMENA REDAKCIJI:
Ukoliko ovaj članak ne bi mogao biti objavljen u ovom obliku ili pod ovim naslovom, stojim Vam na raspolaganju da se dogovorimo o svakoj eventualnoj izmjeni. Na Vaša pitanja ču rado odgovarati, a sve primjedbe za zahvalnošču primiti i pažljivo razmotriti.
Zahvaljujem na pažnji i ustupljenom prostoru.
* * *
Kao što vidite objavili smo čitav članak, kako bi onaj koji mora nešto odgovoriti, imao zato bolju mogučnost. Nadaj-mo se da če zainteresirani uočiti ispod naslova takozva-ni »podnaslov« — (i natrag).
Uredništvo
Na cilju, po srečni vožnji — »keep smiling« Balentin M.
Ženski del tekmovanja: Urgelj N. v stilu »caro«
Tudi padci so bili. Cajhen M. — kar je, je!
mi med seboj
Uredništvu Glasila!
Nimam pni roki pisalnega stroja (pismo je pisano na roko o. u.), zato moje drugo pismo pišem tako. Hvala za odgovor — objavljen v številki 1/76. Čeprav mi niste potrdili prejema fotografije s sejma (štand AVTOTEHNE), upam, da ni romala v koš. Zato vam danes odstopam barvni negativ, posnet na dan žena 8.3.1972 — ženskega dela Avtotehne — Zagreb. Tovarišice na sliki imajo v rokah bonbonjere s cvetjem, na glavah pa kape — VAL-VOLINE. Čeprav so od takrat minila 4 leta, je prav, da se s to sliko spomnimo na dogodek ob letošnjem osmem marcu.
Dozvolite mi, da dalje pišem hrvatski, jer želim opisati u kratkim črtama skrom-nu proslavu dana republike u prostorijama predstavništva Zagreb u Jurišičevoj ulici. Dakle 28.11.1975 saku-pili su se svi članovi u Zagrebu (osim unutranje trgovine iz Petrinjske ulice) i priredili malu zakusku — na ko-ju su pozvani i trojica zadnjih penzionera: Duro Feigel bivši šef predstavništva, Jože Petkovšek skladištar Bosch, Tatjana Kramar samost, teh. kom. referent.
Nakon prigodnog govora šefa predstavništva druga Švager Ivana za dan republike, imenovani se toplim rijočima obratio i navedenoj trojki i u ime kolektiva svakom penzioneru predao dar i cvi-ječe. Bili smo ganuti, što su kolege sakupili novac, da si svatko kupi prigodan dar.
Na toplim riječima i znaku pažnje još jednom zahvaljujemo i ovim putem. Kako je moj hoby fotografiranje, to sam naravno i taj dogadaj ovjekovečila. Prilažem dve fotografije koje zajedno daju sliku čitavog kolektiva u Zagrebu.
Manjkaju Ivan Galič (bole-stan), Inge Slama (na dopustu), Tatjana Kramar (fotografirala) i svi 'iz Petrinjske ulice (bili na dužnosti).
Na oporavku sam na Pohorju, pa sam eto nakon šet-nje po snjegu odlučila, da u
V januarski številki »Glasila« letošnjega leta smo v tej rubriki med drugim zapisali: »V stikih bralec — Glasilo je 2 : 0 za upokojence.« Danes je rezultat že 5:0 za upokojence (KJE STE, AKTIVNI ČLANI?), zahvaljujoč pismom tovarišic Tatjane Kramar iz Zagreba, Neve Perko iz Ljubljane in Neve Radetič z Rijeke, ki jih v celoti objavljamo.
toploj sobi napišem ovo pismo. Ujedno želim zahvaliti, što naš sindikat nije zabo-ravio za osmi mart — dan žena — nas žene penzione-re, jer smo dobile poklon — bonove za din 300.—.
»Gtasilo« sedaj redno dobivam in se zato zahvaljujem. Vse najboljše še naprej — bodite vsi pozdravljeni.
TATJANA KRAMAR
Cenjeni tovariši!
Iskreno se zahvaljujem za darilo in vso pozornost ob osmem marcu — dnevu žena.
Vaše »Glasilo« prav rada prejemam in čitam s prijetnim občutkom, da ne pozabljate tudi na nas upokojence. Z željo za čim večji uspeh v vašem delu
Vas tovariško pozdravljam.
NEVA PERKO
svoje službenike ni nakon što su oni u penziji.
Sa zahvalnošču primam re-dovito i vaše »Glasilo«, koje me vrlo interesira i pratim sa zanimanjem sva zbivanja u preduzeču.
lako s malo zakašnjenja, čestitam svim ženama Avtotehne sve veče uspjehe, a to isto i oijelom kolektivu.
Još jednom srdačna hvala i drugarski pozdrav.
NEVENKA RADETIČ
Sindikalna
organizacija
Avtotehne!
Najlepše Vam zahvaljujem na Vašoj pažnji i daru za dan žena 1976. Želim Vam mnogo uspeha u radu i lijepo Vas pozdravljam.
S poštovanjem
IRENA MAČEFAT
Cenjeni drugovi!
Preko vašeg predstavništva u Rijeci primila sam bon za 300 dinara kao vaš poklon za dan žena. Toplo zahvaljujem na daru (koji sam več izkoristila) i neobično mi je milo što sam pripadala takvom preduzeču koji ne zaboravlja
Ni kaj dodati. Lahko samo ponovno ugotavljamo, da ostali »aktivni« bralci Glasila še nismo uspeli poslati uredništvu kratkega pisma, v katerem bi povedali, kaj nas v časopisu moti, kaj manjka itd. No, strpnost je lepa čednost in prepričani smo, da bomo tudi to doživeli. Na koncu smo dolžni še odgovor tovarišici Kramarjev!. Vaša fotografija — štand Avtotehne na sejmu — ni romala v koš, temveč v skromno fototeko Glasila. Nismo je pa v rubriki Avtotehna na sejmih uporabili. Samo naši nespretnosti je pripisati, da nismo potrdili prejema, če želite, vam fotografijo tudi vrnemo.
Iste napake pa ne bomo storili danes. Hvala lepa za negativ in dve fotografiji, ki jih v tej številki tudi objavljamo. Upamo, da ste si na Pohorju pridobili novih moči in zdravja, kar še vnaprej želimo vam, tovarišici Nevi Perko, Nevenki Radetič in vsem ostalim. Prepričani smo, da
se bomo videli na »dnevu Avtotehne«, o čemer je bilo govora v številki 3/76.
Pa še to: Pismo smo prejeli 15. oziroma 18. 3. 1976, ko je redakcija VSAKE ŠTEVILKE GLASILA že zaključena in se objava ali odgovor zavleče za mesec dni. Vse,
ki nam bodo še pisali, prosimo, da v bodoče pošljejo pisma do 8. v mesecu, če želijo, da o njih spregovorimo isti mesec.
še enkrat iskrena hvala in nasvidenje.
UREDNIŠTVO
TIK PRED TISKOM — PA ŠE TO!
Spoštovano
uredništvo!
Izkoristil bi rad izdajanje našega časopisa GLASILO in zato pošiljam iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Avtotehne ob praznovanju praznika dela l.maja.
Drugače bi pa rad napisal, da mi dnevi v vojski dokaj hitro tečejo in kmalu bo napočil trenutek, ko se bom vrnil nazaj v Avtotehno z novimi močmi in tako pomagal pri uresničitvi zadanih planov. Obenem bi se rad zahvalil tovarišu Pavlici Dušanu
za preživete prijetne urice z njim, ko me je 27. in 28. marca obiskal.
Zahvaljujem se tudi za redno pošiljanje časopisa, ki ga takoj preberem od prve do zadnje strani. Mislim, da si je naš časopis zastavil popolnoma pravilno pot obveščanja in želim uredništvu v nadaljnjem delu mnogo uspehov.
S tovariškimi pozdravi Vaš kolega — vojak
SENČAR CIRIL
Z naše strani pa v Vašem imenu, dragi bralci, lepa hvala in prijetno počutje.
KULTURNA RUBRIKA — DANES IN NIKOLI VEČ!
že od vsega začetka obstoja našega časopisa želimo v iiredništvu vanj vnesti »Kulturno rubriko« z željo, da preko nje govorimo o kulturi med nami, da objavljamo kulturne dosežke naših članov itd. Ker pa nam ni uspelo pridobiti nikogar, ki bi se s to dejavnostjo v uredništvu bavil, je odziv skromen, odnosno slučajen. Tako je tudi objavljena pesem priromala v uredništvo verjetno slučajno. Zato smo tudi naslov napisali tako pesimistično. Upamo pa, da. smo se zmotili.
Uredništvo
TO JE LJUBEZEN!
Tu si!
Gledam te in srečen sem.
S teboj sem!
Čutim te in srečen sem.
Nisi tu!
Mislim nate in srečen sem.
Sam sem.
Živim le za trenutek, ko bom s teboj in srečen sem. čutim nekaj, nekaj, kar je čudovito, kar vem, da čutiš tudi ti, to je Ljubezen!
Gaspari Drago, TOZD V
NAJ OSTANE MED NAMI
Tereza Kesovija je dejala, da mora popevkar, denimo v Franciji, plačati televiziji ali radiu za vsak nastop, kaj šele, da bi dobil denar.
Glede na to, da jih pri nas popevkuje že kar lepo število, je francoska praksa vredna temeljitega premisleka. Le da denarja ne bi dobila televizija ali radio, temveč poslušalci.
Veleslalom na Veliki planini
Dne 26. marca je naš sindikat organiziral na Veliki planini veleslalom za članice in člane podjetja. Tekmovanje je v redu potekalo, za kar gre zahyala tovarišem, ki so organizacijo držali v svojih rokah. Največ zaslug zato in za idejo samo, pa ima tov. Žuraj Matjaž,
Naše uredništvo je organiziralo novinarsko in foto službo na licu mesta. Tako nam je uspelo zabeležiti tekstualne in slikovne dogodke, ki so se odvijali v času tekmovanja.
Po pripovedovanju udeležencev je tekmovanje uspelo tako rekreacijsko kot družabno.
— Novinar poroča: »Neka-teri so izrazili mnenje, da bi zaradi stabilizacije tekmovali lahko v soboto.«
(Reportaža)
Dodajmo: »Mogoče, drugo leto«.
— Tudi propozicije še niso ustaljene in enotne (smo šele začetniki — zato jih moramo uzakoniti), namreč nekatere tovarišice so progo vozile »v treningu« nekatere pa ne.
Pri tem še to. Proga za ženske je enaka moški, se pravi ocenjevanje mora biti drugačno, ali pa povsem enako (npr. če kategorije pri moških, potem tudi pri ženskah in še kaj mogoče).
— Pri vsem veselju in zadovoljstvu pride tudi do nesreče. Skupil jo je tov. Šulin Igor, nesrečno je padel in si zlomil nogo. Ne dvomimo, da je bila pomoč hitra, saj je or-
ganizator v svojih vrstah imel tudi kvalificirano bolniško sestro. Na žalost pa v uredništvu ta trenutek ne vemo kaj več. (Kako je prestal nesrečo, kakšen je zlom itd).
— Po tekmovanju je bila v hotelu Šimnovec razglasitev diplom. Tudi tu je bilo razpoloženje v redu, posebno med »veterani«. V hudi konkurenci je namreč zmagal tov. šijanec Stane, ker v tej kategoriji ni za njim nihče vozil.
— Splošni vtisi so torej čisto v redu in vspodbudni, le enolončnica je bila tako, tako... Mogoče drugo leto ob malo večji praksi boljše vse, kar letos še ni bilo.
— Pa še nekaj, našo kočo »SNEŽINKO« bi si pa že lahko kolektivno ogledali, ali ne?
UREDNIŠTVO
Zmagovalka ženskega veleslaloma Per M.
Zmagovalca Gosar Marko ...
Skupinski posnetek z veleslaloma na Veliki planini marca 1976
... Novak Vojko, z istim časom 0,45,38
ANEKDOTE
S SINDIKALNEGA VELESLALOMA
•	Organizatorji tekmovanja so postavili progo take težavnostne stopnje, kot da bi pričakovali profesionalce, ne pa sindikaliste.
•	Zenske so tekmovale v prvi skupini. Tako si je prireditelj zagotovil, da je bil ves nadaljnji čas tekmovanja na startu red in mir.
•	V ženski konkurenci je zmagala Seka. Najlepši čas si je zagotovila kljub temu, da je med vožnjo oblajala vse kontrolorje ob progi.
•	Blatnik je vozil na Elanovih mini smučkah. Tudi njegov rezultat je bil mini.
•	Generalni Fux je progo presmučal v zelo solidnem času. S tem je tudi dokazal, da so nekateri prekmalu upokojeni.
•	Po kriminalni vožnji je sindikalist Končan na koncu zgrešil tudi cilj. Vsak nadaljni komentar je odveč.
•	Za najbolj vztrajnega tekmovalca med starejšo generacijo je bil proglašen Švigelj. Zaradi neštetih lukenj, ki jih je naredil v snegu, je bilo tekmovanje za krajši čas prekinjeno. Ko je končno prispel na cilj, je od veselja poljubil sodnika.
•	Referent za samozaščito Žužek ni smučal v konkurenci,
temveč je nekaj časa tlačil sneg okoliških bregov. Njegova prisotnost je bila najbrž službene narave.
•	Sekretar Ogrinc je izjavil, da ne bo vozil v konkurenci. Raje je stal na vrhu.
•	Kržana toliko časa ni bilo na cilj, da je prireditelj upravičeno zasumil, da je med vožnjo skočil še domov v Domžale na dva ded.
•	»Tudi tebe sem nabrisala« je vpila na cilju Jožica iz NT tistim moškim tekmovalcem, ki so dosegli slabši čas od njenega.
•	Od petih pravnikov iz Avto-tehne so bili na Veliki Planini kar trije. Manjkala sta samo Orel in Kramžer. Verjetno nista v formi. Tekmovanja se iz upravičenih razlogov ni udeležil pravnik Rajer. Trenutno namreč trenira na sodišču.
•	Prireditelj je vsem zagotovil toplo enolončnico. Nekateri so se pri jedi spomnili na partizanske čase: dober zrak in slaba hrana.
•	Lepo doživetje na Veliki planini bomo kmalu pozabili. Najdlje si ga bo zapomnil Su-lin, ki si je zlomil nogo.
•	šofer menze Milan je že pri četrtih vratih od strahu požrl žvečilni gumi. čez vikend je na,pihoval balonček.
•	Direktor Košak je bil na smučeh vse do večera in si nabiral kondicijo. Potreboval jo bo pri izdelavi novih samoupravnih sporazumov.
•	Na startu je bila vsem najbolj všeč tale parola »Važno je priti živ in zdrav do hotela Šimnovec«.
•	Zaradi močnega sonca in južnega snega so vsi nekaj mazali: eni smuči, drugi obraz, nekateri pa zadnjo plat.
•	Direktor Murko je tekmovalno progo na Veliki planini prevozil brezhibno. Padel je šele na cilju. Pričakujemo, da bo isti uspeh dosegel tudi na Celovški 175.
•	Naša prisotnost na Veliki planini se je precej pokazala tudi v izkupičku hotela Šimnovec. Prosili so, naj čimprej spet pridemo.
•	Tajnica generalnega Marjanca je bila povsem sodeč prisotna samo po službeni dolžnosti. Ob 14. uri je namreč odšla domov.
•	Miška iz propagande je bila na Veliki planini kot izgubljena. Pogrešala je nekoga, da bi jo usmerjal.
•	Tekmovalec Balažič je med vožnjo pazil predvsem na to, da ne bi dosegel boljšega časa od svojega direktorja. To se mu je tudi posrečilo.
•	Bevc je od svojih sodelavcev zahteval, da vozijo na »vse ali nič«. Najboljšim je obljubil celo rezervne dele.
•	Podobnik je smučal v stilu »v. d.«. Važno je sodelovati, ne zmagati.
•	Od vodilnih struktur so na tekmovanju manjkali kar trije avtorji TOZD: Mir, Erzin in škrbine. Borci na položajih, oficirji v zaledju.
•	Najlepši čas sta dosegla Gosar Marko in Novak Vojko, želimo, da bi bila tako uspešna tudi na svojih delovnih mestih.
•	Na koncu je vse tekmovalce ovekovečil tudi fotograf. Eni bodo dobili sliko za spomin, eni pa kot dokazni material, kje so se v petek, 26. marca zadrževali ves dan.
F. BI.
prišli ► ◄ odšli
ODŠLI:
1.3.1976 Ivan ANDRASEC, DSSS, sporazumno 23. 3.1976 Polonca VIDMAR, TOZD IV, sporazumno 31.3.1976 Sonja KRZNAR, DSSS, sporazumno 31.3.1976 Meta ŽAGAR, TOZD IV, sporazumno 29. 3.1976 Branko TUHTAR, TOZD I, služenje kad. roka
12.3.1976	Marijan VRTOVEC, TOZD I, sporazumno
31.3.1976	Marija ŽUNAR, TOZD I, sporazumno
31.3.1976 Bernarda KRISTL, TOZD I, sporazumno
31.3.1976 Stane DOBRAVEC, TOZD 2, sporazumno
PRIŠLI:
1.3.1976 Igor GALIC,
TOZD I
1.3.1976 Anton NEVEČNV, TOZD II
9. 3. 1976 Alojz MANDELJ, TOZD I
1.3.1976	Cvetka SEVER, DSSS
8.3.1976	Karolina NOVAK, DSSS
16. 3.1976 Darinka HANŽEK, DSSS
Ali bo prišel na cilj? Končan J. p. pred. sindikalne organizacije
Vesel nasmeh po zmagi — Sljanec S.
(RekLi 6®:
Biti skromen, se pravi, znati se dvigniti nad drugimi s svojo skromnostjo.
Iz starega mezopotamskega učbenika * * *
Če bi bili brez napak, jih ne bi z zadovoljstvom odkrivali pri drugih.
HORAC, rimski pesnik
* * *
Opsesija bodočnosti je včasih dober način, da se prespi sedanjost.
PETAR D2AD2IČ, srbski književnik ★ * ★
Danes je najhujše to, da prihodnost ni več tisto, kar je bila nekoč.
PAUL VALERY, francoski pesnik
Diagnoza št. 15
Let trideset in pet mitiilo,
ko ljudstvo je OF zbudila.
Da v suženjstvu ne bi preminilo,
ga v boj povedla je — združila.
V teptani, temni je Evropi,
takrat pri nas gorela luč.
Luč boja naroda, ki skupaj stopi svobode, da nazaj dobi si ključ.
Težko je v verze spraviti besede, ki ljudstva muke znale bi opisat.
A v borbi tudi urice vesele,
bile so — in morala se ni mogla skisat.
Se skisala in kisla je ostala,
morala tistih, ki tujcu so služili.
Al jih s sovragom vred tujina je pobrala, al kazen so zato doma dobili.
še danes pa hudiči isti, želijo vzeti nam to, kar imamo.
Prekleto — ostali tudi mi smo isti, še bolj kot prej, zdaj se boriti znamo.
Smo gospodarji mi na svojem,
nikomur ne želimo slabo.
Pridelali si vse smo z znojem,
živeli da lepo bi vsi med sabo.
No, mučijo nas ekonomske stiske, ki rezultat so neenotnega sveta. Vzdržali bomo vse pritiske,
če red naredimo tud’ mi doma.
Smo včasih prvega si maja,
postregli z dela rezultati.
Sedaj na prvem mestu bila bi kraja, ki zadnje čase raste kot osati.
Jaz bi na smrt obsodil take tipe,
ki družbi kradejo denar. So roparji kot v morju sipe.
strogost prav resno puščamo v nemar.
Kulturen res ni tak postopek,
človeka pač popade jeze groza.
Da drugim daje tak napotek,
tako pač misli moja diagnoza.
DIAGNOSTIK