1/2020 letnik CXXII 22 OBVESTILA ČZS Na mizah se je znašla marsikatera tradicionalna slovenska jed, na katero smo morda že pozabili. Med glavnimi sestavinami so prevladovali kmetijski pridelki in izdelki, zaščiteni na evrop- ski ravni, kot so: kraški pršut, prek- murska šunka, štajersko prekmursko bučno olje, ptujski luk, kranjska klo- basa, prekmurska gibanica ter seveda Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kra- ški med z zaščiteno označbo porekla. Kulinarika predstavlja kulturo in zgodovino vsakega naroda. Je odraz raznolike dežele glede običajev in tra- dicije. Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za zagotavljanje pestrosti kme- tijskih pridelkov in živil pa ne moremo mimo dejstva, da brez čebel ne gre. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Iz strokovne razprave Dobre prakse trženja čebeljih pridelko v 14. novembra je na ČZS potekala strokovna razprava Dobre prakse trže- nja čebeljih pridelkov. Predstavili smo tri različne čebelarje in njihove izkušnje pri prodaji čebeljih pridelkov. Sprego- vorili smo o različnih priložnostih in izzivih, pomenu raznovrstne ponud- be, priložnostih, ki jih ponujajo sheme kakovosti in ekološka pridelava, po- menu embalaže, urejenosti prodajnih prostorov in tudi o njihovih izkušnjah s postavljanjem cene. Čebelarstvo Vižintin, Alan Vižin- tin je sorazmerno mlado čebelarstvo, saj so prve panje registrirali pred zgolj šestimi leti. Čebelarijo na območju Primorske, pri čemer čebele prevaža- jo na različne paše, kar jim zagotavlja ponudbo različnih vrst medu. Čeprav jim čebelarstvo trenutno ne predsta- vlja glavnega vira prihodkov, je njihova ponudba raznolika in poleg različnih vrst medu zajema tudi druge čebelje pridelke in darilni program. Posebno pozornost so namenili celostni podo- bi, kjer sta jim bili glavni vodili vklju- čiti slovenski kozarec (saj je ta sino- nim za slovensko poreklo) in vizualna uskladitev s prelepko Slovenski med. So namreč certificirani proizvajalec Slovenskega medu z zaščiteno geo- grafsko označbo. V shemo so se vklju- čili zaradi zavedanja, da potrošnik ceni višjo kakovost, slovensko poreklo in zaupa čebelarjem, ki so podvrženi do- datnemu nadzoru. Vključitev v shemo je pomenila priložnost, da pridobijo zaupanje potrošnika, da dokažejo, da je kakovost na prvem mestu, in da si s pomočjo sheme kakovosti zgradijo svojo prepoznavnost. Prepoznavnost gradijo tudi s predstavitvami na raznih sej- mih in dogodkih, kjer izsto- pajo z lepo urejeno stojnico, ki potrošnike kar sama vabi k na- kupom. Pri postavitvi cen sle- dijo priporočenim cenam ČZS, ki jo z ozaveščenostjo strank o kakovosti njihovega medu tudi uspejo iztržiti. Mitja Smrdel prihaja iz Go- renjske in tudi on sodi med mlajše če- belarje, saj se je s čebelarstvom začel ukvarjati pred sedmimi leti. Danes mu čebelarstvo predstavlja način življenja in glavni vir dohodka. Tudi v njego- vem čebelarstvu je kakovost na prvem mestu, zato se je odločil za vključitev v kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Zara- di zagotavljanja ekonomike se poleg pridelave medu ukvarja tudi s pride- lavo cvetnega prahu in vzrejo čebeljih družin, saj tako razprši nevarnosti, ki jih prinesejo slabe letine. Tako npr. v letinah, kakršna je bila v letu 2019, izgubo medu nadomesti s pridelavo cvetnega prahu. Glavni prihodek do- sega s prodajo različnih mešanic: med in cvetni prah, med in oreščki, med in sadje ipd. Pri načrtovanju prihodkov je njegovo glavno vodilo zaslužiti toli- ko, da bi v primeru zaposlitve delavca lahko pokril celotne stroške njegove plače. Tudi on pri prodaji medu sledi priporočenim cenam. Med proda brez večjih težav, pri prodaji pa se drži na- čela, da vsako leto ni možno pridelati vseh vrst medu in da ni nič narobe, če mu kakšen sod ostane za prodajo v naslednjem letu. Zagotavljanje zalog medu celo leto (ves med je namreč iz lastne pridelave) je nujno potrebno, saj le tako lahko poskrbi za svoje zve- ste stranke. Roman Košale prihaja iz Dolenjske. Načelo, ki ga spremlja pri ustvarjanju izdelkov, je živeti z naravo in jo spo- znavati v vsej njeni lepoti in veličini. Čebelarstvo mu predstavlja glavni vir prihodkov, tržno nišo pa je našel v eko- loški pridelavi medu in izdelavi pre- hranskih dopolnil, zato je za svoj med pridobil ekološki certifikat. Glavni vir prihodkov predstavljajo razne mešani- ce in prehranska dopolnila, kot so npr. materina dušica z medom, ameriški slamnik z medom, borovi vršički z me- dom ipd. Vse sestavine so iz ekološke pridelave. Samega medu ne prodaja v večjih embalažah, s prodajo izdelkov pa za med dosega bistveno višjo ceno od priporočene cene. Ima lično izdela- no embalažo, na sejmih in prireditvah pa izstopa tudi z zelo urejeno stojnico, kar pritegne pozornost kupca. Vsi trije čebelarji so zgleden primer dobre prakse in kažejo na to, da je če- belarstvo kljub slabšim letinam lahko ekonomično. Seveda pa ne gre brez truda in vlaganja v znanje s področja prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Od leve proti desni Alan Vižintin, Tanja Magdič, Mitja Smrdel in Roman Košale Foto: Simon Golob