Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja  uredniški odbor. Odgovorni
' urednik Karel Kusar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči nI  Domžale je glasilo brezplačno.
"Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale, 16. december 1977 LETO XVI-Št 19
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
OB DNEVU JLA
S sistemom družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe kot neločljive celote smo dosegli takšno raven, da smo sposobni zlomiti vsak napad, ki bi skušal ogroziti nadaljnji razvoj naše samoupravno oblikovane socialistične družbene stvarnosti. V tem ima Jugoslovanska ljudska armada, ki te dni slavi 36—letnico obstoja in razvoja, posebno mesto in vlogo, saj predstavlja temelj oboroženih sil, ki so vsestransko izvežbane in moral-nopolitično trdne in enotne. Po tehnični opremljenosti, usposobljenosti in bojni pripravljenosti je JLA na stopnji sodobnih armad v svetu, kar ji omogoča vodenje oboroženega boja v vseh okoliščinah in proti sleher -nemu napadalcu na kopnem, v zraku in na'morju ter na vsem območju naše domovine.
Takšna ocena Zvezne skupščine o naši armadi ni samo slučajna, kajti JLA je tudi letos dosegla na mnogih področjih delovanja izredno pomembne rezultate, se nenehno izpopolnjevala in krepila, razširjala svojo dejavnost, se opremljala z najsodobnejšo in najbolj učinkovito opremo in sredstvi za množičen in vsestranski odpor. Nove razsežnosti je dobila JLA v povezanosti z vsemi tistimi, ki so vključeni v odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, to je v tiste odbore, ki vedno bolj postajajo nosilci splošnega ljudskega odpora. Poleg tega pa se je tesno povezala s teritorialno obrambo in z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi, ki morajo po svojih pravicah in dolžnostih skrbeti za obrambne priprave.
Na številnih preverjanjih splošne obrambne pripravljenosti smo prišli do novih spoznanj in izkušenj, oblike za nuđenje odpora napadalcu so se še bolj popestrile, kar bo vzpodbudno vplivalo na nadaljnje delo in krepitev ne samo rtaše armade, temveč vseh tistih dejavnikov, ki so vključeni v posamezne oblike splošnega ljudskega odpora. Se posebej velja omeniti, daje moralnopolitična zavest in enotnost pripadnikov oboroženih sil — ki imajo plodno osnovo v našem narodnoosvobodilnem boju in revolucionarni tradiciji, značaju naše socialistične samoupravne družbe, bratstvu in enotnosti naših narodov globoka prepričanost, daje obramba naša pravica in tisto zagotovilo, ki ga ni mogoče uničiti in ki bo v morebitni vojni premagalo še tako moderno oboroženega napadalca.
Vse to skupaj in povezanost naše armade z narodom v preteklosti in sedanjosti, nove oblike usposabljanja in dviganje življenjske ravni in dela pripadnikov JLA, pomeni, da smo dosegli zavidljivo raven pripravljenosti in
usposobljenosti za nenehni boj proti vsem, ki bi hoteli okrniti našo svobodo in neodvisnost. Vendar pa to ne pomeni, da smo z dosedanjim delom lahko že povsem zadovoljni. Nasprotno! Veliko dela nas čaka, še marsikaj bo potrebno posodobiti in še marsičesa se bomo morali bolj temeljito naučiti in še naprej bomo morali usklajevati in podružbljati vse oblike splošnega ljudskega odpora. Ni dovolj, da smo oblikovali na posameznih ravneh odbore in da skušamo vključiti v posamezne oblike vse delovne ljudi in občane, ampak bomo morali vsem tem oblikam dati tudi vsebino in njihovo pravo mesto tako v samoupravnem, kot v družbenopolitičnem življenju. Le tako bomo lahko rekli, da je vse tisto, kar smatramo danes za dograjeno še vedno v razvoju in da bomo morali temu razvoju posvetiti še veliko dela, materialnih osnov in tudi naše zavesti.
Te misli pa ne smejo biti prisotne samo takrat, ko praznujemo, ampak morajo postati sestavni del našega vsakodnevnega življenja in dela, ker iz tega izhaja naša neodtujljiva pravica in dolžnost braniti našo svobodo in neodvisnost.
Občinski odbor ZRVS Domžale
KAKO GOSPODARITI
V LETU 1978?
V današnji številki je objavljena resolucija o tem, kaj predvidevamo na področju gospodarstva v prihodnjem letu. Čeprav številke niso nove, ker smo jih zapisali že v srednjeročnem planu razvoja naše občine, pa moramo vendar ponovno pretehtati njihov pomen in se zavestno odločiti, kako bomo dosegli vse to, kar smo planirali.
Vsa poglavja so enako važna, vendar bi pa morali izpostaviti
storilnost, ki bo omogočila ne samo izkoristek delovnega časa in strojne opreme, ampak tudi vplivala na rast narodnega dohodka; ,
investicije, o katerih veliko pričakujemo že v prihodnjem in tudi naslednjih letih. I oda glede na zaostreno stanje: manjšanje lastnih sredstev in večje potrebe po bančnih sredstvih, se odpira nujnost širšega povezovanja in pojem sovlaganja mora ostati predstavni del nadaljnjega investiranja.
zunanjetrgovinsko menjavo, kjer moramo razkorak med izvozom in uvozom zmanjšati, kajti drugače bomo prišli pred takšne probleme, ki bodo vplivali na redno delo v nekaterih naših delovnih organizacijah;
zaposlovanje in nagrajevanje po delu, kjer moramo preiti od ekstenzivnega zaposlovanja na urejeno kadrovsko in pri tem izpeljati takšen sistem nagrajevanja, ki bo dejansko odraz po vloženem delu vsakega delavca in kar ne sme ostati samo „pravno urejeno" za-' radi zakona, ampak kot sistem, ki bo pogojeval prizadevnost dela.
Ce bomo vse to imeli pred seboj, potem bo lažje zadostiti ciljem resolucije, da mora skupna, splošna in osebna poraba za 20 7' zaostajati za družbenim proizvodom. To pa pomeni, da bomo v naslednjem obdobju morali spraviti v realne okvire področje svobodne menjave dela in zadovoljevanje vseh potreb samoupravnih interesnih skupnosti. Torej gre za to. da ocenimo v sleherni sredini ekonomske pogoje gospodarjenja in tako zagotovimo skladen razvoj v naši občini na vseh področjih. To pa resnično lahko da le samo- • upravno odločanje in sprejetje takšnih programov, za katere bomo lahko rekli, da so samoupravno in družbeno potrjeni.
M. M.
OBČINSKA VOLILNA KONFERENCA ZKS DOMŽALE
Občinska volilna konferenca ZKS Domžale je bila 16. novembra v Delavskem domu na Viru. Delo konference je vodilo predsedstvo, ki so ga sestavljali: Marija Ivkovič, Milan Marolt in Milan Narat. Na osnovi poročila, ki ga je za mandatno obdobje pripravil komite občinske konference skupaj z • vsemi komisijami, je uvodne misli podal sekretar komiteja tovariš Milan Narat, ki je poudaril velik napredek pri razvoju Zveze ko-
Se kre t ar komiteja Občinske konference ZK Milan Narat med govorom
munistov v naši občini in to na številčnem področju, kot tudi na področju organiziranosti in idej no političnega usposabljanja. Poleg tega je podal celotni pregled delovanja članov ZK v vseh sredinah in na posameznih področjih
Številčna rast članstva je razvidna iz podatkov, ki kažejo, da smo imeli leta 1973 v 31 osnovnih organizacijah ZK vključenih 607 članov, v letu 1977 pa v 53 osnovnih organizacijah že 1.050 članov. Velik premik je bil napravljen tudi pri ustanavljanju in delovanju aktivov ZK, ki so bili ustanovljeni v posameznih sredinah kot posebna oblika dela in povezovanja, predvsem na interesnem področju. To je brez dvoma v veliki meri vplivalo na samo aktivnost in na premagovanje mnogih težav, ki so se pojavljale tako na gospodarskem, kot družbenem področju. Uspešno so delale posamezne komisije, ki so s svojo aktivnostjo pripravljale mnoge zadeve, o katerih sta razpravljala komite in konferenca ter sekretarji osnovnih organizacij na rednih posvetovanjih pred posameznimi akcijami in pri stalni skrbi za aktivno delo.
Široka razprava na sami konferenci je pokazala, da je bilo partijsko delo v naši občini uspešno, pa čeprav ne moremo biti povsem zadovoljni z aktivnostjo posameznih osnovnih organizacij in članov, še premajhnem usposabljanju in izobraževanju in včasih predolgo-trajnih reševanjih odprtih vprašanj v posameznih sredinah.
Konference se je udeležil tudi medobčinski sekretar tov. Jelen, ki je v razpravi poudaril, da bo potrebno dobro zastavljeno delo še nadaljevati, ker je od tega odvisno razreševanje marsikaterih odprtih vprašanj v prihodnjem obdobju. Poleg njega so v razpravi sodelovali še: Jernej Lenič, Viljem Držanič,
Med zasedanjem občinske volilne konference v Delavskem domu na
Viru
gospodarskega, družbenega in samoupravnega dela. Opozoril je na velike manifestacije in številne proslave, na katerih je bila izpričana velika zavzetost članov ZK, ki so s svojimi programi in prisotnostjo dostojno proslavili številne obletnice, posebno še v letošnjem jubilejnem letu.
Marija Ivkovič, Milan Marolt, Bojan Krištof, Karel Kušar, Marica Jerman, Danica Košir, Justi Smer-delj, Peter Gubane, Milan Rugelj in Avbelj Franc-Lojko.
Na podlagi 28. člena statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju ZK v občini Domžale, je občinska    konferenca izvolila:
komite občinske konference ZK, sekretarja komiteja, namestnika sekretarja komiteja, komisijo za statutarna vprašanja, organiziranost in razvoj ZK; častno razsodišče občinske konference ZK in nadzorno komisijo.
Za člane komiteja občinske konference so bili izvoljeni:
Dejanovic Ladislav - Oljarna, Goričan Lado - RK ZSMS, Ivkovič Marija - 00 ZK Vir, Jeretina Ivan - Papirnica, Juhant Franc -Tosama, Košir Danica - OŠ Venclja Perka, Majhenič Marija -TOKO, Marolt Milan - Uprava SOb, Mlakar Stane - Melodija, Narat Milan - Induplati, Orehek Tone - Mlinostroi, Otrin Janez -Termit, Peric Predrag - PM Domžale, Rebolj Ivan - Helios in Rihtar Gizela - Induplati.
Za sekretarja komiteja je bil
izvoljen Milan NARAT, za namest nika pa Stane MLAKAR.
V komisijo za statutarna vprašanja, organiziranost in razvoj ZK so bili izvoljeni: Dejanovič Ladislav - predsednik in člani: Volge-mut Peter, Jeraj Franc, Rettinger Gregor, Blejc Matija, Kralj Janko in Ukmar Miro. Za člane častnega razsodišča so bili izvoljeni: Otrin Janez — predsednik in za člane: Trebu š;i k Lovro, Lužar Mara, Hribar Marko, Modrijan Milojka, Lenček Boris, Kerč Franc, Že-bovec Pepca, Štrukelj Tomo in Grčar Tilka.
V nadzorno komisijo pa so bili izvoljeni: Repič Marinka - predsednik in člani: Novak Franc, Pe-terca Ivo, Leskovec Janez in Pančur Franc.
Konferenca je sprejela usmeritev za nadaljnje delo in sicer:
STALIŠČA IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJO DRUŽBENOEKONOMSKO IN DRUŽBENOPOLITIČNO
j AKTIVNOST
Aktivnost in pripravljenost za preobrazbo moramo obdržati na sedanjem nivoju. Poživiti jo moramo v vseh tistih samoupravnih sredinah, kjer je sedaj ni bilo ali pa je bila slabša (enovite delovne organizacije, organizacije posebnega družbenega pomena, SIS in v krajevnih skupnostih). Uporabiti moramo vse sile, da dejansko naredimo napredek v vsebinskem smislu ter da se organizirano tako, da zadržimo kontinuiteto prizadevanj za preobrazbo samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na podlagi zakona o združenem delu, kot na podlagi knjige tov. Kardelja. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Zagotoviti moramo, da bo aktivnost in rezultati te aktivnosti rezultat vseh družbenopolitičnih organizacij v enotni socialistični fronti, tako v TOZD kot v drugih samoupravnih sredinah, strnjena v celovito oceno, ki bo preko samoupravnih in političnih mehanizmov delovala kot učinkovita podlaga za pravilen vsebinski pristop k preobrazbi.
Nadaljnja prizadevanja za preobrazbo naj bodo strnjena na naslednja kompleksna vprašanja:
- dohodkovni odnosi med proizvodnimi TOZD;
- ugotavljanje prihodka in delitev sredstev za osebne dohodke;
- svobodna menjava dela med delavci v skupnih službah in delavci vTOZD;
- stabilizacijska politika;
- planiranje družbenoekonomskega razvoja.
Več pozornosti moramo nameniti idejni enotnosti zveze komunistov, metodam dela v ZK ter temu, da bodo že pri nastajanju posameznih rešitev neposredno sodelovali tudi delavci. Brez delavca ne moremo razreševati njegovega družbenoekonomskega položaja. Pri tem pa je izrednega pomena, da bomo zagotovili uspešno delo sindikata in širok krog delavcev, ki bodo sodelovali pri preobrazbi. In v primeru, da sindikat tako na nivoju delovne organizacije ni zadovoljivo opravil svoje vloge, se ne smemo posluževati metode, da bo pač to opravila osnovna organizacija ZK ali komite občinske konference, temveč moramo zaostriti odgovornost do komunistov v sindikatu.
5.
V občini Domžale se moramo organizirati tako, da bomo v stanju dojeti bistvo pomena dohodkovnih odnosov, njene povezanosti, svobodne menjave dela med proizvodnimi TOZD in skupnimi službami in podobno. Pri tem pa ne smemo pristajati na to, da bo zveza komunistov ali sindikat razsodil, katera varianta je primernejša in skladnejša Z zakonom o združenem delu, temveč moramo zagotoviti odgovornost strokovnih delavcev v teh organizacijah.
(Nadaljevanje na 3. strani)
STALIŠČA IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELOVANJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA IN DELEGATSKEGA SISTEMA
Samoupravna preobrazba mora temeljiti tudi na knjigi tov. Kardelja ,,Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja." pri čemer moramo zagotoviti široko aktivnost družbenopolitičnih organizacij in izhajati iz konkretnih ocen razmer — prihajati moramo s konkretnimi rešitvami - samega seznanjanja z vsebino knjige se moramo izogibati.
Vsaka delegacija v TOZD in krajevni skupnosti ter SIS naj sedaj temeljito analizira svoje delo predvsem z vidika:
- metoda dela delegacije (konference);
- pogojev dela delegacije;
- sodelovanje strokovnih služb - povezovanje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter se izjasni^
- o gradivih za seje občinske skupščine;
- o času zasedanj;
- o sestavi konference delegacij in o številu delegatskih mest.
To analizo naj delegacije dajo obvezno v obravnavo družbenopolitičnim organizacijam ter samoupravnim organom v vsaki TOZD, krajevni skupnosti in SIS.
3.
V okviru socialistične zveze je treba organizirati razpravo o delegatski organiziranosti vseh delovnih ljudi s področja kmetijstva, saj sedanja organiziranost ni primerna in se v praksi ni obnesla.
4.
Na podlagi anali/ in pripomb delegacij naj sc pripravijo novi predlogi o sestavi zborov občinske skupščine, predvsem v smeri zmanjševanja števila konferenc delegacij, ki bi morale v organiziranosti skupščin SIS in za krajevne skupnosti, docela odpasli.
5. •
Klub samoupravljalcev naj v sodelovanju / družbenopolitičnimi organizacijami na ravni občine in občinsko skupščino pripravi predlog kompleksnega izobraževanja delegatov, ki bo moral biti sprejet še pred volitvami v letu 1978.
6.
Družbenopolitične organizacije naj pri evidentiranju kandidatov stremijo za tem, da ne bi prihajalo do prepletanja funkcij delegatov in preobremenjenosti le-tell kar pomeni, da delegati ne bi smeli biti člani dveh ali več delegacij. S posebno skrbnostjo je potrebno spremljati kadrovsko strukturo /a družbenopolitični /bor občinske skupščine.
I/ navedenega sledi, daje osnovna naloga slehernega člana zveze komunistov in osnovne organizacije, da kritično pregleda sedanje stanje našega političnega sistema, delovanja delegatskega sistema in sprejme ukrepe za njegovo uskladitev s spremembami in utrditi demokratične odnose in demokratično prakso samoupravnega družbenega odločanja v celoti. Pri tem moramo jasneje in bolj konkretno opredeliti položaj, vlogo in način delovanja subjektivnih sil, zlasti pa način in sredstva uresničevanja vodilne, idejne in politične vloge zveze komunistov v zvezi z delegatskimi volitvami v letu 1978.
AKTUALNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
1.
Družbena samozaščita ne sme biti področje dela posebej odgovornih posameznikov, pač pa jo morajo organizirati in izvajati vsi delovni ljudje in občani. Voditi jo mora zveza komunistov v okviru socialistične zveze. Družbena samozaščita mora pronikniti v vsako delo in vsak trenutek delovnega človeka, da se bo znal in da bo sposoben braniti samega sebe in družbo, ki jo sestavlja pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. Postati mora takšen neločljiv del aktivnosti vsakega delovnega človeka, vsakega občana, vsakega moškega, ženske, mladinca, kakor je neločljivo njihovo hotenje po delu, razvoju in po samoupravljanju. Organizator družbene samozaščite mora biti SZDL, ki jo vodi ZK. Organizirati jo je potrebno povsod, kjer delajo in živijo delovni ljudje, od TOZD in krajevne skupnosti dalje. Družbene samozaščite ne organizira krajevna skupnost, marveč SZDL v krajevni skupnosti in jo ne organizira TOZD, marveč sindikati kot sestavni del fronte organiziranih sil.
Organizacije in vodstva ZK morajo zato prevzeti polno odgovornost za enotno usmeritev dejavnikov v razvoju družbene samozaščite.
3.
Vodstva osnovnih organizacij ZK in socialistične zveze v krajevnih skupnostih ter vodstva osnovnih organizacij ZK skupaj z vodstvi sindikatov v TOZD, naj ocenijo uresničevanje družbene samozaščite v svojem okolju.
4.
Družbenopolitične organizacije morajo biti na vseh ravneh družbene organiziranosti nosilke aktivnosti za čim prejšnjo dosledno opredelitev nalog ter pravic in dolžnosti s področja družbene samozaščite v samoupravnih aktih.
5.
Namen celotne družbenopolitične aktivnosti zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij v okviru enotne fronte socialistične zveze, je podružbljanje varnostnih zadev in vraščanje družbene samozaščite v samoupravno in družbenopolitično organiziranje in odločanje.
ORGANIZACIJSKE, IDEJNOPOLITIČNE, AKCIJSKE IN KADROVSKE KREPITVE ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI DOMŽALE
1.
Osnovna organizacija ZK je mesto za vsestransko dogovarjanje in usposabljanje članov ZK /a konkretne akcije delovnih ljudi, ki jih usmerja zveza komunistov z aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah in v vseh drugih oblikah delovanja. Aktivno, ustvarjalno in revolucionarno delo članov ZK. ustvarja pogoje in možnosti za neposredno izražanje politične volje delavcev v odločanju.
i
V osnovnih organizacijah ZK bo potrebno proučiti vse dokumente, ki bodo pripravljeni za 8. in 11. kongres ZKS in ZK J.
3.
Osnovna organizacija ZK in njeni člani morajo stalno ocenjevali idejnopolitične razmere v svojem okolju ter sproti učinkovito ukrepati, tako na družbenoekonomske, družbenopolitične in druge probleme.
4.
Osnovne organizacije ZK morajo redno ocenjevati učinkovitost in obseg aktivnosti svojih članov. Uveljaviti moramo načelo, da mora biti vsak član ZK aktivist socialistične zveze.
5.
Dosledno je potrebno v vseh sredinah uresničevati program idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja komunistov (IPIJK) z namenom, da usposobimo vsakeg/člana 7K za akcijo in za spreminjanje družbenih razmer ob tem. da je vsak član ZK odgovoren za lastno idejnopolitično usposabljanje.
6.
Skrb za sprejem v zvezo komunistov je trajna in stalna naloga članov osnovnih organizacij in organov ZK. ki se mora odražati v sleherni sredini. Pri sprejemanju v ZK je potrebno dosledno upoštevati kriterije, da se s tem zagotovi razredno - socialna struktura zveze komunistov.
7.
Vodstva organizacij ZK morajo uveljaviti takšne oblike in metode delovanja, ki bodo omogočile aktivnost vsakega člana in bodo prispevale k večji učinkovitosti ZK (aktivi komunistov, sveti ZK). Osnovne organizacije ZK v TOZD so polno odgovorne za krepitev povezovanja z zvezo komunistov v krajevnih skupnostih in aktivi ZK v samoupravnih interesnih skupnostih.
8.
Osnovne organizacije ZK so še posebej odgovorne za delo osnovnih organizacij ZSMS in dolžne sodelovati v njenem delu preko mentorjev ali drugih oblik sodelovanja. Nadalje je potrebno oživeti delo aktiva mladih komunistov z ustreznim programom dela. 9.
Na področju kadrovske politike morajo osnovne organizacije ZK stalno razpravljati in ocenjevati delo:
(Nadaljevanje na 4. strani;
(Nadaljevanje s 3. strani)
- kandidatov za vodilna in vodstvena delovna mesta v TOZD, v organizacijah posebnega družbenega pomena, SIS in krajevnih skupnostih;
- kadrovati za potrebe oboroženih sil, predvsem pri usmerjanju mladih v redne vojaške šole in šole za rezervne starešine, teritorialno obrambo, ZRVS in za vojaške starešine.
Komunisti v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in SIS se morajo dosledno zavzemati za uresničevanje družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini ter upoštevanje kriterijev in meril za kandidate za vodilne funkcije v občini.
10.
Priprava programov in akcij ob tednu Komunista je stalna naloga osnovnih organizacij ZK. Teden Komunista v obdobju do
kongresov sestavljata dve akciji in sicer „Človek, znanje in produktivnost" ter „Družba in knjiga
11.
Za uresničevanje enotne in sočasne aktivnosti članstva in osnovnih organizacij ZK ob poglavitnih aktualnih političnih vprašanjih, mora občinski komite nuditi vso pomoč in mora zagotoviti, da bodo v osnovni organizaciji ZK sprejete sklepe in politiko, dosledno uveljavili v praksi. Zato mora redno ocenjevati delo članov in osnovnih organizacij ZK.
Samo s konkretno zasnovano akcijo je možno graditi enotno zvezo komunistov, njeno učinkovitost in odstranjevati vse slabosti ter idejne in politične odklone. S konkretno akcijo pa bo možno tudi ugotoviti nosilce teh odklonov, kijih je nujno potrebno odstraniti iz zveze komunistov in vodilnih funkcij v naši socialistični samoupravni družbi.
Komite občinske konference ZKS
60 LET OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Več kot 600 dijakov domžalskih srednjih šol se je zbralo v ponedeljek, 21. novembra v Delavskem domu na Viru, da bi praznovali 60-letnico Oktobrske revolucije.
Na zborovanju je mladim govoril dr. Marjan Britovšek, izreden poznavalec ruske zgodovine, posebej še obdobja revolucionarnega boja ruskih delavcev in kmetov. Prikazal je gospodarske in politične razmere v carski Rusiji ter bedo, ki so jo trpeli kmetje in delavci v tem obdobju. Izhajal je iz takratnih razmer in zaostalosti in poudaril vlogo Vladimirja Iljiča-Le-nina, ki je s svojo osebnostjo začel pridobivati izkoriščane množice kmetov in delavcev, jih navdajal z revolucionarnimi idejami in jih popeljal v zmagoviti boj. Mlada revolucionarna vlada socialistične republike se je pod njegovim vodstvom uspešno zoperstavila močnim silam antante. S svojim velikim vplivom in sposobnostjo je
Lenin dosegel mir, uskladil notranja nasprotja in popeljal široke množice na pot družbenega razvoja. Oktober 1917 je začetek novega zgodovinskega obdobja, ko je delavski razred prvič dobil politično oblast. ,,Vsi narodi bodo slej ko prej prišli do socialne revolucije, toda ne vsi na isti način", je z besedami Lenina zaključil predavanje dr. Britovšek.
Vprašanja, ki so jih dijaki postavljali predavatelju, so pokazala velik interes mladih za dogodke pred 60. leti, kakor tudi za odmeve in vplive, ki jih je imela revolucija na delavsko gibanje v svetu in pri nas.
Interes mladih bo potrebno pogosteje zadovoljevati s tem, da jim bomo spregovorili o mnogih revolucionarnih dogajanjih v zgodovini in o pomembnih dogodkih, ki so bili prisotni tudi v naši polpretekli zgodovini.
M. Z.
TUDI TAKO SE PRAZNUJE DAN REPUBLIKE
„Današnja ekskurzija je prvi poskus mladinske organizacije v Krajevni skupnosti Dob, da k svojemu delu pritegne tudi družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva. Naj bo naše današnje srečanje tudi skromen prispevek Dobljanov k letošnjim praznovanjem, še posebej pa k praznovanju dneva republike," je rekel predsednik OO ZSMS Dob, ko se je večja skupina starih in mladih iz KS Dob z. dvema avtobusoma pripeljala v rojstni kraj našega dragega tovariša Tita.
Na svojem sestanku smo se mladi iz KS Dob odločili, da namesto proslave ob dnevu republike pripravimo ekskurzijo v Kumrovec. Zbralo se nas je blizu sedemdeset, med nami je bilo tudi nekaj študentov iz Domžal in pa vojakov iz kasarne Bratstvo in enotnost iz
Ljubljane, ko smo se odpeljali proti Dolenjski do Kostanjevice, kjer smo imeli kratek postanek. Ogledali smo si nekatere eksponate v okviru Forme vive, pa razstavo del mojstrov Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa ter dela flamskih mojstrov iz prve polovice 17. stoletja. Žal je bilo časa le malo, kajti morali smo naprej v Brestanico, kjer smo si ogledali grad in muzej slovenskih izgnancev, potem pa smo se odpeljali naprej proti Čatežu, kjer smo imeli kosilo.
Od Čateža do Kumrovca ni daleč in sredi popoldneva smo se pripeljali do rojstne hiše tovariša Tita. Ob njegovem spomeniku smo imeli kratko slovesnost v počastitev dneva republike in Titovih jubilejev, nato pa smo si ogledali muzej v hiši, nekateri pa smo naj-
LetoŠnja proslava ob Dnevu republike je bila v Delavskem domu na Viru, kateri je prisostvovalo veliko delovnih ljudi in občanov iz vse naše občine
več pozornosti posvetili nakupu značk, prospektov in razglednic.
Večini udeležencev jc Kumrovec ostal v spominu kot prijetna zagorska vasica z ne preveč lepo urejeno okolico, kar velja tudi za vrt Titove rojstne hiše. To pa ne velja za Spominski dom mladine in borcev, katerega smo tudi obiskali, vendar si ga zaradi 4-minutne zamude nismo mogli vsega ogledati. Kljub mnogim prošnjam se v celem domu ni našel nihče, ki bi nam bil voljan karkoli pokazati, zato smo si ogledali tisto, kar smo si pač mogli. Najbolj drzni smo pokukali v vse odklenjene prostore in ugotovili, da jc to le hotel zelo visoke  kategorije s takemu hotelu
primernimi cenami. Žal.
Z obiskom tega doma jc bilo uradnega dela ekskurzije konec. Odpeljali smo se proti Kozjanskemu, šli iz avtobusa, ker je most lahko zdržal le 3 tone, nato pa mimo Šentjurja in skozi Celje na Vransko, kjer smo si za konec privoščili kratko družabno srečanje. V avtobusu, v katerem sem se peljala, je bilo vseskozi prijetno razpoloženje, za kar so zlasti skrbeli mladi gasilci, pa tudi v drugem avtobusu, kjer so imeli večino borci NOB, je bilo zelo prijetno.
Vsi udeleženci upamo, da to ni bilo naše zadnje srečanje!
G. V.
ljubljanska banka
ODBOR ZA PODRUŽNICA DOMŽALE
MEDSEBOJNA RAZMERJA
objavlja naslednje prosto delovno mesto v oddelku knjigovodstva
- REFERENT OBDELOVALEC DINARSKIH DOKUMENTOV
Kandidat mora imeti dokončano ekonomsko srednjo šolo, gimnazijo, ali upravno administrativno šolo in dve leti ustreznih delovnih izkušenj.
Delavec bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vložijo prijave v roku 10 dni od objave na Odbor za medsebojna razmerja pri Ljubljanski banki — podružnici Domžale.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo.
30 LET DELOVNE ORGANIZACIJE TAMIZ
Kolektiv delovne organizacije TAMIZ Mengeš je 25. novembra praznoval 30-letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Na svečanosti so se zbrali poleg članov kolektiva tudi: Jernej Lenič -predsednik skupščine občine, Viljem Držanič - predsednik izvršnega sveta, Albin Klemene -direktor Ljubljanske banke podružnice Domžale in predstavniki družbenopolitičnega življenja Krajevne skupnosti Mengeš in še ostali gostje.
Direktor delovne organizacije Zdravko Kočar je v svojem govoru najprej poudaril pomen Dneva republike in letošnjih jubilejev ter naš povojni razvoj. Nato jc spregovoril O času, ko jc 2. novembra 1947 okrajni ljudski odbor ustanovil Krajevno mizarstvo Mengeš, ki se je leta 1950 preimenovalo v Splošno mizarstvo Mengeš in nato leta 1959 v Obrtno podjetje TAMIZ, na kar je dobilo današnje ime TAMIZ - Izdelovanje notranje opreme in pohištva.
Delo se jc začelo v skromni delavnici sredi Mengša in tudi število delavcev je bilo samo 5. Slaba strojna in ostala oprema je onemogočala večje dosežke, čeprav so se delavci trudili. Da se je podjetje obdržalo, gre velika zasluga prvemu direktorju Francu Kraglju in takratnim dciavccm, ki so se z odrekanjem spopadali s težavami,
novega zemljišča in 20 milijonov S din kredita je omogočilo, da so bili grajeni novi tovarniški in poslovni prostori, ki so bili že naslednjega leta predani svojemu namenu. Toda to je bila velika obveznost za kolektiv, ki jo je lahko premagoval le z velikimi napori in prizadevnostjo.
Zanimivi so podatki, ki kažejo razvoj delovne organizacije: Leta 1960 je znašal celotni dohodek 602.318 din, leta 1976 pa že 21,255.900 din in letos je predviden na 24 milijonov din. Osnovna sredstva so v začetku tega obdobja znašala 172.400 din, letos pa znašajo 1 3,303.100 din in tudi število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo od 26 na 61 in 7 učencev v gospodarstvu.
Podjetje pa jc v tem obdobju moderniziralo tudi strojni park, gradilo še dodatne 'prostore in se tudi finančno okrepilo. Brez dvoma gre pri tem velika zahvala članom kolektiva, ki so s prostovoljnim delom premagali marsikatero težavo in razvili taksen sistem samoupravljanja, ki jc slehernega spodbujal v njegovem prizadevanju za večjo storilnost.
Predsednik skupščine Jernej Lenič je čestital kolektivu ob njegovem jubileju in med drugim dejal:
„Vaš kolektiv je občutil boj za obstanek, pa tudi trdo delo, ki je
Direktor delovne organizacije Tumiz med podeljevanjem priznanja sodelavki za dolgoletno delo
Toda leta 1959 jc podjetje imelo že 10 zaposlenih in s prihodom novega direktorja Viljema Držani-ča se jc kolektiv odločil, da razširi svoj program še na tapetništvo in ključavničarstvo. Čeprav so bili obrati ločeni, se je konkurenčna sposobnost na tržišču povečala in tudi večje možnosti za najetje kredita so bile dane. Pozneje je prišlo do tega, da se je kolektiv specializiral samo za mizarske izdelke. Leta 1960 se je število zaposlenih povečalo in tudi možnosti za najetje kredita so bile dane. Tako je prišlo do nakupa
potrebno, da si kolektiv pridobi renome in zaupanje potrošnikov. Zato je bilo potrebno veliko investicijsko vlaganje tako v prostore, kot tudi v sodobno moderno opremo. Danes delate v primernih prostorih, vaša kvaliteta izdelkov je visoka, kakor tudi produktivnost in konkurenčnost. To vam omogoča doseganje postavljenih nalog, poprečno kar 20 % rast celotnega dohodka in 3-4 % povečanje zaposlenih. Če k temu dodamo še skrb za strokovno usposabljanje članov kolektiva, potem lahko z občutkom   varnosti   gledate na
V kulturnem programu so nastopili tudi člani Folklorne skupine Svobode Mengeš
uresničevanje vašega srednjeročnega plana." Ob zaključku svojega izvajanja in s čestitko kolektivu ob dvojnem praznovanju, je tovariš Lenič izročil občinsko priznanje: delovnemu kolektivu za 30-letnico in delavcema Francu Vrhovniku in Francu Majdiču.
Poleg tega so prejeli priznanja kolektiva tudi delavci, ki so v razvoju delovne organizacije pokazali veliko prizadevnost: Franc Majdič, Franc Vrhovnik, Ciril Gale, Franc Rihtar, Stane Regar, Peter Benda, Marta Golob, Janez Uršič, Jakob Bokalič, Ivan Videmšek, Fani Miklič, Alojz Bišček, Jože Bergant, Franc Poster, Janez Hribar, Tone Urbanija in Janez Burgar.
Za 15-letno uspešno vodenje podjetja pa je prejel priznanje tudi
nekdanji direktor Viljem Držanič. Predstavnik Državne založbe Slovenije pa je kolektivu podaril knjižno nagrado za uspešno sodelovanje na poslovnem področju. Na kraju je v imenu družbenopolitičnih organizacij Mengša spregovoril tovariš Peter Gubane, ki je poudaril velik pomen našega NOB in revolucije in čestital kolektivu z željo, da bi tudi v bodoče bilo prisotno pristno sodelovanje na vseh področjih dela kot je bilo do sedaj.
V kulturnem programu pa sta nastopila folklorna skupina DKD Svoboda Mengeš in Stobljanski oktet, ki sta s svojimi točkami pritegnila pozornost vseh prisotnih in dala praznovanju še posebno obeležje.
M.V.
KRAJEVNA SKUPNOST BELIŠČE
Ni dolgo, kar so bili tovariši iz Belišča na prijateljskem obisku v naši Krajevni skupnosti na Viru. To naše prvo srečanje pa ni bilo tudi poslednje. Od 19. do 21. oktobra so bili predstavniki iz Krajevne skupnosti Vir in iz Papirnice Količevo gostje v Belišču. Ze ob našem prvem srečanju so se rodile želje, da bi se obe krajevni skupnosti pobratili. Na mnogih področjih bi mogli sodelovati, si medsebojno pomagati in svetovati.
Belišče spada v občino Valpovo pri Osijeku. Kombinat daje kruh nekaj tisoč krajanom. Sam kraj je izredno prijel no in skrbno urejen. Imajo čudovito šolo, otroški vrtec, veliko športno halo, krasno kegljišče, urejene parke, igrišča in nasade. Velik del tega so si zgradili z, lastnim delom in samoprispevkom. Mesto napravi resnično prijeten vtis na človeka, ko se sprehodi po njem.
Beliščani so nas prisrčno pričakali, pogostili in nato odpeljali v stavbo, ki jo je zgradil veletrgovec Madžar Gutmann, ko je okoli leta 1884 postal pozoren na veliko lesno bogastvo Slavonije in je na področju Belišča postavil prve temelje   današnjega Kombinata.
Zgradba jc izredno interesantna in bogato opremljena. Krasijo jo lepe lesene obloge, vitraže in izdelki umetnega kovaštva. V sejni sobi Kombinata smo se nato pogovarjali o možnostih našega medsebojnega sodelovanja, drug drugemu smo skušali predstaviti razvoj in življenje svojega kraja. Misli smo zaključili s spoznanjem, da je bratstvo med krajema dveh različnih narodov res nekaj velikega, da je pomembno ne le za trden razvoj našega samoupravnega socializma, pač pa pomeni tudi naš večji ugled in uspeh v svetu. Spomnili so se tovariši iz Belišča naših koroških Slovencev s tako lepimi mislimi, kot bi bili koroški Slovenci del njihovega naroda.
Zvečer so nas odpeljali v amatersko gledališče v Belišču. Zelo smo bili veseli, da smo imeli priložnost videti predstavo te kvalitetne skupine, ki jo sestavljajo dramske in glasbene sekcije. Zvečer smo bili njihovi gostje. Veseli bomo, če se bodo kdaj predstavili pri nas vsem krajanom.
Naslednji dan so nam razkazali Kombinat. Sestavljen je iz štirih
(Nadaljevanje na 6. strani)'
(Nadaljevanje s 5. strani)
TOZD. V TOZD Belišče-Bel proizvajajo embalažni papir, valovite kartone, transportno embalažo, lepilni trak in kartonske cevi. V TOZD „Mehanićna prerada" je velika žaga za predelavo lesa, proizvaja JUS palete in lesne konstrukcije za tapecirano pohištvo.
V TOZD „Tvornica strojeva i održavanje" izdelujejo stroje za brizganje plastičnih mas, opremo
dograjena 7. oktobra letos in predstavljata zelo tesno vez med dvema občinama, ki ju razmejuje samo Drava.
Ogledali smo si tudi osnovno šolo v Belišču. Pouk v taki šoli s tolikimi pripomočki mora biti izredno uspešen. Pogovarjali smo se o njihovem šolstvu in o poteku izobraževanja pri njih. Nato je osnovnošolcem spregovoril narodni heroj Franc Avbelj-Lojko. Osnovnošolci so ga z navdušenjem
Srečanje predstavnikov KS Vir s predstavniki KS Belišče
za celulozno in papirno industrijo, hidravlične stiskalnice za gumarsko industrijo, silosno in drugo opremo.
V TOZD ,,Suha destilacija drveta" proizvajajo oglje, grill-brikete.ocetno kislino za prehrambene namene in druge tekoče derivate. Mnogo proizvodov srečujemo vsak dan na našem tržišču.
Prepeljali smo se z njihovim brodom preko Drave iz Belišča na Barjansko stran. Nova cesta in brod z nosilnostjo 60 ton sta bila
poslušali in z. nami skupaj odnesli venec na spomenik žrtvam iz druge svetovne vojne. Mnogo lepih trenutkov smo preživeli v Belišču, mnogo toplih spominov smo prenesli v Slovenijo. Prizadevali si bomo, da se bo podpisala listina o pobratenju. Prisrčno bomo sprejeli tovariše iz Belišča, ko nas bodo obiskali in potrudili se bomo, da bo tudi njim tako lepo, ter da bodo tudi oni doživeli naš kraj tako, kot smo mi njihovega.
Sonja Zorman
miselno usmerjenost.
3. Potrebno je izdelati analizo, ki bo odgovorila na vprašanje, kako so spremembe po 10. kongresu ZKJ in 9. kongresu ZSMS pripomogle k večji povezanosti mladega rodu (odpraviti je treba razdvojenost intelektualne in delavsko-kmečke mladine).
Prva seja odbora za pripravo 10. kongresa je pred mlade postavila vrsto konkretnih nalog naše neposredne aktivnosti v pripravah na ta kongres, katerim bi morali do volilnih konferenc v 00 ZSMS v mesecu aprilu posvetiti največ pozornosti:
1. Težišče dela je potrebno prenesti v osnovne organizacije in dosledno izpolnjevati pravi lik člana ZSMS. Na čela teh organizacij moramo postaviti najbolj izkušene in najodločnejše člane, tiste, ki zares lahko opravljajo to dolžnost. Ustanoviti moramo 00 ZSMS tam, kjer jih še ni, vse 00 ZSMS pa moramo izoblikovati tako, da se v njih lahko neposredno uveljavi polna iniciativnost vsakega člana ZSMS.
2. Delo organov ZSMS moramo uskladiti predvsem s pomenom, vlogo in aktualnimi nalogami 00, s potrebo po večjem opiranju na njihove potrebe in samoiniciativnost članstva. Zagotoviti moramo boljšo informiranost, sklepanje in koordinacijo v celotni ZSMS.
3. Temeljito je treba preučiti izkušnje v kadrovski politiki ter izdelati načela in sistem kadrovanja, usposabljanja in angažiranja kadrov.
4. Nenehno je potrebno nad-
zorovati uveljavljanje načel in norm statuta ter odločno preprečevati vse oblike njegovega izpod-kopavanja, zagotoviti moramo pravočasno izpolnjevanje vseh obveznosti članstva.
5. Celotno politično dejavnost moramo organizirati tako, da bo vedno aktualna in da bo spodbujala delovanje vseh dejavnikov organiziranih v ZSMS. Posebno pozornost moramo posvetiti krepitvi samoupravljanja, kot enotne frontne organizacije delavskega razreda in delovnih ljudi.
6. Vse organizacije na terenu morajo pravočasno in vsestransko razčleniti družbene tokove, dogajanja in pojave s stališča uresničevanja družbenoekonomskih odnosov, stalno imeti pobudo pri reševanju družbenih problemov, zagotoviti moramo več organiziranosti, odgovornosti in nadzorstva pri uresničevanju sklepov.
7. Sistematično moramo pripravljati mlade na sprejem v ZSMS in omogočiti sprejem čim večjega članstva mladih v skladu z izdelanimi kriteriji.
8. Za zagotavljanje sprotnega pregleda idejnopolitičnega stanja med mlado generacijo in aktivnostjo v vseh sredinah delovanja, moramo izdelati metodologijo spremljanja na organiziran način od 00 ZSMS do RK ZSMS.
Pred nami je veliko nalog, ki niso lahke. Toda prepričani smo, da jih bomo rešili, vendar vemo tudi to, da sami zelo težko.
V. G.
ZAKAJ NEPOTREBNO ČAKANJE
MLADI PRED X. KONGRESOM ZSMS
V prihodnjem letu bo vrsta kongresov družbenopolitičnih organizacij in med drugim bo konec leta tudi kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Na zadnji programski in problemski seji občinske konference ZSMS Domžale, smo se pogovarjali tudi o naših pripravah na ta kongres.
Ugotavljamo lahko, da je večini mladih postalo jasno, da je socialistično samoupravljanje edina alternativa za nadaljnji uspešni razvoj naše federativne več nacionalne skupnosti za krepitev oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi. Preživeli smo prakso in pojmovanje, da se lahko mladi preko svoje organizacije obračamo na družbo s seznami želja in zahtev, postalo nam je jasno, daje mogoče le z delom in konkretnim družbenopolitičnim angažiranjem vplivati na reševanje teh problemov, ZSM pa razumemo in sprejemamo predvsem kot neposredno organiza-torico konkretnih akcij mladine,
ne pa kot njeno politično predstavnico.
V prihodnje moramo še naprej širiti področje svojega delovanja, ki mora imeti težišče v konkretnih akcijah, prizadevati si moramo, da v našo organizacijo pritegnemo čim več mladih, da vsi mladi postanemo pravi subjekt, neposredni udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih.
Ko se pripravljamo na kongres, moramo posvečati pozornost zlasti:
1. uresničevanju družbene vloge ZSM oz. razumevanju možnosti vključevanja njene vloge v naši družbi.
2. ugotoviti moramo, kakšen je prerez idejnopolitične usmerjenosti in političnega oblikovanja mlade generacije, prav tako pa moramo odgovoriti na vprašanje, katere so družbene sile, ki vplivajo na vzgojo mladine in njen pogled v svet ter idejni profil, na njeno
Kdaj bo pristojna delovna organizacija prevzela vodovod v Ne-gatrnu?
Veliko beremo in slišimo o solidarnostnih akcijah, ki potekajo v posameznih krajih in vaseh. Taka solidarnost se je začela tudi v KS Moravče in sicer v vasi Negastrn, ki šteje 17 hiš, in sicer pri napeljavi vodovoda iz Krašnje preko Žirov-skega vrha. Z vaščani in Krajevno skupnostjo Moravče je bilo dogovorjeno, da bodo s strani družbene skupnosti zagotovljena sredstva, če bodo vaščani sami naredili izkop in položili cevi ter zgradili dva rezervoarja. Vsa dela so potekala približno eno leto in tako so vaščani dobili svoj vodovod 4. oktobra 1975. leta. To je bil res vesel dogodek, čeprav so vaščani sami kupili cevi za priključke. Toda voda je le prišla! Delavci Komunalnega podjetja so naredili potrebna dela in priključili tudi meritvene števce.
Toda čez mesec dni je prišel namesto vodovodnega inkasanta račun za plačilo električnega toka, ki ga porabi elektro motor. Vaščani smo iskali vzrok za to in ko so nam povedali, da je potrebno urediti zadeve okrog rezervoarjev, smo tudi to uredili. Toda do pre-
vzema vodovoda še vedno ni prišlo.
Tako krajani Ncgastma še vedno plačujemo stroške elektrike, ne pa vode. Jasno je, da nam obljubljajo, vendar trasa, kjer je potekal vodovod in kjer so naši žulji in |x)tne kaplje, se je že zdavnaj zarasla.
Radi bi plačevali porabljeno vodo in s tem tudi amortizacijo, saj vemo. da vodovod ne bo večno nov! Kdo bo to uredil? Menda imamo Krajevno skupnost in tudi Komunalno podjetje, ki ima še posebni družbeni pomen, verjetno pa je vodovod tudi v skromni vasici velikega, če ne celo življenjskega pomena?
Vaščan
OSNOVNA ŠOLA Venclja Perka DOMŽALE
Odbor za medsebojna delovna raz merja
razpisuje
prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
za določen čas. Nastop dela takoj! Osebni dohodek po pravilniku O delitvi OD.
SLAVNOSTNI KONCERT V DOMŽALAH
V počastitev 78-letnice rojstva profesorja Matije Tomca je bil v Domžalah 18. novembra sprejem pri predsedniku skupščine občine Jerneju Leniču in slavnostni koncert v Kinodvorani v Domžalah.
Slavnostnega sprejema so se mimo jubilanta profesorja Tomca udeležili tudi Marija Ivkovič -predsednica Občinske konference SZDL, dr. Miroslav Stiplovšck predsednik skupščine Kulturne skupnosti, Maks Zaje - predsednik družbenopolitičnega /bora skupščine občine, Stane Habe - direktor Glasbene šole, Alfonz Avbelj in urednik našega glasila Karel Kušar.
Pozdravne besede je imel dr. Miroslav Stiplovšek, ki je med drugim dejal:
„Današnja podelitev Gallusove plakete je veliko in zasluženo priznanje za vaše več kot petdesetletno glasbeno ustvarjanje, pri čemer z zadovoljstvom ugotavljamo, da ste v obdobju po prihodu v Domžale leta 1946 tvorno sodelovali tudi z amaterskimi kulturnimi društvi v domžalski občini. Vaš rojstni kraj je Kapljišče pri Metliki in velika ljubezen do Bele Krajine veje iz številnih skladb vašega obsežnega opusa, že več kot 30 let pa ustvarjate v Domžalah, kjer ste ob opravljanju duhovniških dolžnosti ves svoj prosti čas posvetili
komponiranju.
Že v zadnjem letu študija na Teološki fakulteti ste se leta 1924 prvič pojavili kot skladatelj v glasbeni reviji Pevec s svojimi prvenci na slovenska ljudska in umetna pesniška besedila. Želja po glasbenem znanju vas je vodila naprej na konservatorij v Ljubljani, v letih 1926-30 pa ste uspešno končali študij na akademiji na Dunaju. Kot glasbeni pedagog ste zvesto prenašali svoje bogato znanje na dijake šentviške gimnazije in šole glasbene matice ter na študente glasbene akademije. Vaše predvojno skladateljsko delo pa je bilo najtesneje povezano z Akademskim pevskim zborom, ki je pod vodstvom Franceta Marolta, vašega tesnega sodelavca, postal eden najboljših slovenskih vokalnih ansamblov. Zanj ste komponirali ljudske in posebej belokranjske pesmi, ljudske balade in korale slovenskih protestantskih piscev. Med okupacijo ste se nato z APZ držali kulturnega molka. Pedagoško delo ste sklenili leta 1946 na klasični gimnaziji, po prihodu v Domžale pa ste se posvetili komponiranju. Spet ste tesno sodelovali z APZ Toneta Tomšiča pod vodstvom Radovana Gobca, med skladbami, ki ste jih posebej ustvarili zanje pa naj omenimo celovečerno kantato Stara pravda in skladbo Dolenjsko ženitovanje, ki sta vrhunski deli
'R3BIN HUD
- -v
KINEMATOGRAFI DOMŽALE IN ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE
sta pripravila za naie najmlajše za Dedka Mraza ogled ameriike barvne risanke
ROB1N HOOD
23. 12. 1977
24. 12. 1977
25. 12. 1977
26. 12. 1977
27. 12. 1977
28. 12. 1977
29. 12. 1977
30. 12. 1977
Kino Domžale Kino Radomlje Kino Domžale Kino Mengei Kino Domžale Kino Domžale Kino Domžale Kino Domžale
ob 16. uri
ob 15. in 17. uri
ob 9.30 uri
ob 15. in 17. uri
ob 15. in 17. uri
ob 16. uri
ob 15. in 17. uri
ob 15. in 17. uri
Prepričani tmo, da si boste ogledali do seda) najbolj gledani film Walt Disneva o Robin Hoodu in njegovih junakih.
Profesor Malija Tome na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine Jerneju Leniču v trenutku, ko kaže spričevalo iz 2. razreda
osnovne šole
slovenske vokalne tvornosti. Vaših nad 1.100 vokalnihin instrumentalnih, posvetnih in sakralnih skladb je izšlo v številnih samostojnih publikacijah, zbornikih in revijah. Vse do danes pa ste eden najplo-dovitejših sodelavcev revije Naši zbori, in vaše skladbe se redno izvajajo na koncertih in glasbenih revijah profesionalnih in amaterskih ansamblov. Posebej naj še opozorimo na vaše soavtorstvo pri obsežni Slovenski pesmarici, ki je bila leta 1969 sklenjena s tretjim zvezkom. Za vašo bogato glasbeno tvornost ste dobili visoka priznanja tudi z vašo izvolitvijo za člana znanstvenega sveta pri komisiji za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za častnega člana Akademskega pevskega zbora ter za člana glasbenega sveta ljubljanske nadškofije.
Ob tem naj poudarimo, da ste našli tudi čas za potrebe amaterskih dramskih in glasbenih skupin domžalske občine. Napisali ste priredbe pesmi posebej za zbore domžalske ZKO, prav tako pa ste komponirali spremno glasbo za izvedbo več dramskih del, posebej pa naj omenimo vaše skladbe za izvajanje Adama Ravbarja in Jani-čarja, pri čemer ste odklanjali sleherno plačilo in vaše največje zadovoljstvo je bila njihova dobra izvedba. Niste le vesten obiskovalec naših številnih glasbenih prireditev, temveč ste s strokovnimi kritikami o koncertih vokalnih in instrumentalnih skupin domžalske ZKO v Občinskem poročevalcu spodbudno vplivali na njihov kakovostni napredek.
Že ti skromni podatki osvetljujejo vaše mesto med današnjimi najvidnejšimi slovenskimi skladatelji in več kot utemeljujejo podelitev najvišjega priznanja ZKO Slovenije za glasbeno ustvarjanje, za katerega so vas predlagali Kulturna skupnost in ZKO Domžale ter skladatelj in dirigent Rado Simo-niti. Radi bi poudarili naše zadovoljstvo, da je Gallusova plaketa pred vašim 78. rojstnim dnem prišla zasluženo v vaše roke in da je pomembno priznanje naše družbe za vaš izjemen prispevek v slovenski glasbi, hkrati s čestitkami v imenu predsedstva Skupščine občine Domžale, Kulturne skupnosti in ZKO pa vam želim, da bi s svojimi
deli še nadalje bogatili zakladnico slovenske glasbene kulture."
V razgovoru je profesor Matija Tome nanizal nekaj spominov iz svoje mladosti in poznejših let dela in ustvarjanja. Med drugim je povedal:
,,Za petje sem se navdušil po poslušanju fantovskih pesmi in tO sem pozneje hotel prikazati tudi v svojih skladbah, mislim na domačnost in prilagojenost sredini, v katerem pesem živi. Toda v otroštvu nisem bil noben pevski fenomen, saj sem imel v drugem razredu osnovne šole v petju nezadostno." Profesor ima s seboj spričevalo, ki ga hudomušno pokaže in pripomni, da mu ta slaba ocena vendar ni onemogočila, da ne bi zaznaval vsega tistega, kar je lepega v petju. Njegovi spomini so živi in besede tekoče, ko se spominja prvega srečanja s pevci Akademskega pevskega zbora.
„To je bilo leta 1930 in reči moram, da tako ubranih glasov nisem še nikoli slišal. Veste, pesem se mora prelivati in glasovi se morajo zliti v celoto in iz nje mora veti domačnost. Seveda sem bil takrat še malo znan, vendar je kmalu prišlo do srečanja z Marol-tom in s tem se je začelo moje sodelovanje z APZ. To je bil zbor, ki je bil zelo napredno usmerjen, med mnogimi se spominjam Toneta Tomšiča. Odlika Franceta Marolta je biki ta, da je bil strog, vendar pa dosleden in ni dopuščal nobenega improviziranja in nobenih političnih intrig, kar bi lahko razbijalo zbor. Njegova misel je bila: petje in politika ne gresta skupaj, pesem naj bo domača in vzeta iz rodne grude. Ob 10-letnici zbora je bila vrsta koncertov in veliko pesmi je bilo tudi mojih. Zanimivo je, da se je takrat France Marolt posluževal največ mojih pesmi in tudi med pevci ustvaril tako vzdušje, da takrat ni mogel reči proti meni nobeden ničesar, saj bi bil izpostavljen vsemu zboru oziroma vsem pevcem, ki so bili na moji strani. Spominjam se, da sem moral nekoč na oder in še danes mi zvenijo v ušesih Maroltove besede: „Komponirati zna, priklanjati pa se ne zna."
Nato je prišla vojna in tisti znameniti koncert leta J 94J v {Nadaljevanje na 18. strani)
(Nadaljevanje s 1 7. strani j
unionski dvorani, ki je bil organiziran po nalogu vodstva Osvobodilne fnjnte. Takrat je bil v veliki lestenec postavljen mikrofon - seveda brez vednosti okupatorja - in tako je na magnetofonskem traku ostal tudi ta koncert. Trak se je med vojno izgubil, vendar so ga po 36 letih našli in tako ga lahko poslušamo še danes. Za ta koncert je bila dvorana nabito polna in v prvih vrstah so bili Italijani. Ko je zbor odpel pesem Upa, je dvorana dobesedno ponorela od navdušenja. Italijani niso razumeli besedila in so potem, ko so ga jim prevedli demonstrativno zapustili dvorano tako, da jih v drugem delu koncerta ni bilo več. Naslednji dan je bil z dekretom APZ razpuščen in tudi jaz sem se umaknil in sprejel kulturni molk.
vigred (po rusko), baritonist Nejko Pirnat s skladbo Rasti travca zelena, violinist Marko Zupan z Belokranjskimi plesi - 3. stavek, in Suito za violino -2. stavek ter klarinetist Karel Leskovec z Variacijami ,,Priša je cesarski pot" -dva stavka. Vse solistične točke je spremljala pri klavirju prof. Majda Martine. V tretjem delu so nastopili zbori in to: Mlajši mladinski zbor Osnovne šole Vencelj Perko Domžale pod vodstvom zborovodje Jožeta Na-raločnika in skladbama Cvetke in Pomladna, Stobljanski oktet pod vodstvom umetniškega vodja Karla Leskovca s skladbama Ko so fantje proti vasi šli in Tenenaj Rezjankica; Oktet bratov Pirnat, ki ga vodi umetniški vodja Tone Juvan s priredbo ,,Oče naš" Primoža Trubarja in Belokranjsko šaljivko; Mešani pevski zbor Domžale pod vodstvom zborovodje Jožeta Naraločni-ka z Narodnim motivom in Koroško narodno; Moški pevski zbor ,,Janez Cerar" Domžale pod vodstvom zborovodje Staneta Habcta in skladbama Moj očka ima konjča dva in Dolenjski furmani ter Dekliški pevski zbor ZKO Domžale   pod  vodstvom zborovodje
Predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije tovariš Jože llumar med podeljevanjem Gallusove plakete profesorju Matiji Tomcu
Po osvoboditvi pa sem ponovno začel z delom in Radovan Gobec je bil tisti, ki me je neprestano spodbujal. Tako so me pripravili do tega, da sem začel'naporno delo za ugkishitcv Aškerčeve Stare pravde. To je bih resnično obsežno delo, saj sem moral najti obliko in sistem, kako obdelati vseh K) poglavij. Vendar sem delo dokončal leta 1955 in je bilo izvajano v Ljubljani, Celju, Zagrebu in v Trbovljah. Takšno obsežno delo človeka izčrpa. Sedaj pa so prišla še leta in nimam več toliko moči, da bi spet toliko ,,garal" in po upokojitvi sem postal ,,vrtičkar".
To je le nekaj spominov, ki jih je profesor Matija Tome sproščeno pripovedoval na srečanju pri predsedniku in na koncu je potrebno dodati še njegovo misel, ki izhaja iz njegovega celovečernega koncerta Križev pot: „To je epopeja trpečega slovenskega naroda pod okupatorjem in njegova vera v svobodno življenje."
Slavnostni koncert pa je bil razdeljen na štiri dele. Najprej so bile klavirske točke: Pesem o ptički - Alenka Dimic, Rajanje 6-ročno - Helena Burja. Cirila Burja in prof. Silva Kovač; Variacije ..Knez Marko" 4-ročno Alenka Uršič in prof. Peregrin Capuder ter glasbena slika Morje - prof. Majda Martine. V solističnih točkah, med katere tudi štejemo uspel nastop pianistke prof. Majde Martinčeve Morje, so nastopili sopranistka Francka Berlic s Pomladnim pozdravom, baritonist Ione Juvan s skladbo Damon na Melito, basist Rok Lap s skbdbo Luštno je
Jožeta Naraločnika in dvema vložkoma iz kantate ,,Oj sonce mi sije gorko" in „ Dolenjskim žen kovanje m". Med nastopi posameznih zborov so bili na traku predvajani še posnetki Akademskega pevskega zbora iz leta 1941, ki ga je vodil France MaroJt, Svatskc pesmi in nastop Akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič", ki ga je vodil Radovan Gobec in skladba „Kangalilejska ohcet". Združeni pevski zbori so pod vodstvom zborovodje Staneta Habeta zapeli še geslo koroških pevskih zborov „Pozdrav Koroški."
Gallusovo plaketo je nato skladatelju prof. Matiji Tomcu podelil predsednik ZKO Slovenije Jože Humars sledečimi besedami:
,,Kličem jnane Franceta Ma-rolta.
Klicem spoštovanje mnogih zborovodij, pedagogov in drugih glasbenih delavcev, predvsem pa kličem spomine in doživetja vseh tistih slovenskih pevk in pevcev, nekdanjih in sedanjih, starih in mladih, ki so se kdaj srečali z glasbo profesorja Matije Tomca. Kličem torej misel vsega slovenskega pevstva, naj pride k nam in med nas, ki smo nocoj napolnili to dvorano.
Kogar si glasba izbere za svojega podanika, terja od njega veliko zvestobe in dela, a mu tudi ne ostaja dolžna. Bogato ga plačuje s tem, kar seje in žanje sam po njenih njivah.
Prav nič si ne domišljamo, da more ZKOS s svojimi dejanji posegati  v  to naravno ravnovesje
službe in plačila med profesorjem Matijo Tomcem in njegovo muzo.
Toda glasba je tudi družbena vrednota, glasbenik je tudi družbeni delavec. Za profesorja Matijo Tomca velja tak vzdevek še z nekaterimi posebnimi poudarki:
— svoje glasbeno tkivo, svoj glasbeni navdih je namreč vseskozi zajemal iz družbe, iz ljudstva, iz naroda;
- ljudstvu v tem globokem, neposrednem pomenu je svojo glasbeno žetev vseskozi in sproti namenjal, izročal, prepuščal; ljudje pa smo te njegove glasbene dare skozi vsa desetletja njegove glasbene tvornosti, skozi vsa obdobja in poglavja našega družbenega življenjepisa pridno jemali, uživali, doživljali, podoživljali, poustvarjali.
Tako se je zdaj, ko glasbena bera skladatelja, pedagoga, svetovalca, publicista, pa spet in spet skladatelja Matije Tomca sicer ni sklenjena, a je narasla velika, ostala živa, razsejana pa vsepovsod, kjer žive in pojo Slovenci, moralo zgoditi, da so družbenopolitične organizacije hkrati s Kulturno skupnostjo in ZKO tele občine predlagale zanj Gallusovo plaketo, najvišje priznanje, ki ga ZKOS podeljuje za to področje ustvarjalnosti; moralo se je zgoditi, da so temu predlogu zaploskali glasbeni in organizacijski delavci v Zvezi;
in zgodilo se je, da mu to odličje podeljujem nocoj, ko nas živo obdaja in obvladuje moč, raznolič-nost in čar slavljenčeve muze. Spoštovani profesor Tome!
To plaketo vam naša organizacija izroča v imenu vseh spošto-valcev vašega dela in zvestobe, v imenu vseh častilcev vašega opusa, v prvi vrsti pa v imenu vseh slovenskih pevcev.
Ker se vam ni zdelo zamalo tej
pisani druščini svojih rojakov dobre volje posvetiti toliko svojega glasbenega znanja in toliko umetniških čustev, vem, da v vaših očeh tudi to priznanje, če še tako skromno, ne bo ostalo brez cene."
Dr. Miroslav Stiplovšek mu je nato izročil sliko Domžal, delo likovnega samorastnika Milana Merharja, predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek pa lep šopek.
Ob koncu je bil prikazan še kratkometražni film „Pomlad v Beli Krajini", delo Metoda in Milke Badjura s Tomčevo glasbo po belokranjskih napevih.
Celotni program je bil odlično pripravljen in izveden, zato je izvajalce treba zares pohvaliti. Program sam je uspešno povezoval Milan Marinič, tajnik Kulturne skupnosti Domžale in član Šentjakobskega gledališča.
Slavnostnega koncerta so se poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja skupščine občine Domžale, predsednika SOb Jerneja Leniča, predsednice Občinske konference SZDL Marije Ivkovičeve. predsednika IS SOB Viljema Držaniča. udeležili tudi predstavniki ZKO Slovenije, že imenovani predsednik Jože Uumar, svetovalec za glasbo Tone l.otrič, predsednik glasbene komisije prof. Uroš Krek, žena dolgoletnega sodelavca in prijatelja Franceta Marolta Tončka Maroltova, Milka Badjurova, ki je s pokojnim možem Metodom posnela prikazani film, prijatelj akademik prof. Božidar Jakac z ženo ter številni ljubitelji bogatega skladatclj-skega opusa prof. Matije Tomca.
Ob podelitvi Gallusove plakete želimo prof. Matiji Tomcu predvsem zdravja, da bo lahko obogatil slovensko glasbeno kulturo še z veliko glasbenimi deli.
Tone Ravnikar
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega sina. brata in strica
FRANCA KVASA pismonoše iz Cešenika
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam izrekli sožalje. darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala delovnemu kolektivu PTT TOZD Domžale za pomoč ob uri slovesa, za njihovo pozornost in spremstvo na njegovi zadnji poti, govorniku za poslovilne besede in pevcem Pevskega zbora ..Janez Cerar" Domžale.
Vsem še enkrat iskrena zahvala!
Mama Helena, brata Stane in Marjan z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene žene in mamice
TONČKEŠALAMON
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili v njen prerani zadnji dom.
Posebno sc zahvaljujemo še Upravi Skupščine občine Domžale, Osnovni šoli Maršala Tita, sosedom in vsem, ki so bili ob vsakem času pripravljeni pomagati.
Se enkrat hvala vsem. ki ste jo imeli radi in kakorkoli počastili njen spomin.
Neutolažljivi mož Stane, sin Zdenko in hčerka Sabina
OGLAS
Nujno iščemo ženo za varstvo dveh otrok na domu. Nudimo dobro plačilo.
Oglasite se na naslov: V. Vlahoviča 2 b, stanovanje 26/VI.
J
"A
OGLAS
Dve ženski iščeta za dobo od 1.-2. let GARSONJERO v Domžalah. Naslov v uredništvu glasila,
KUDROVI MAMI V SLOVO
Letos, na dan mladosti, smo se na njenem domu zbrali nekdanji aktivisti in partizani, z nami pa tudi mladina Osnovne šole Slandrove brigade iz Domžal. Ni bil to zgolj slučaj. Namenoma smo pripeljali h Kudrovi mami mlade, tiste, ki nanje prenašamo tradicije narodnoosvobodilnega boja. Vsem je spregovoril tovariš Urbane Janko-Olgo, ki je bil med vojno načelnik Gospodarske komisije in se je mnogo zadrževal v tej partizanski vasi. Njemu in vsem članom je bila Kudrova domačija partizanski dom, kjer niso dobili le prostor za delo, ampak so bili člani družine tudi pri skledi. Kar pa je najbolj važno, Kudrova mama jih je dan za dnem sprejemala kot svoje, jih bodrila ter s svojim možem in otroki aktivno in organizirano delala ter delila in dajala vse, kar je imela, za narodnoosvobodilni boj.
Ničesar je ni spravilo s te začrtane poti, ne stalne preiskave, ne grožnje, da bodo dom požgali, ne aretacija moža in ne drugo trpljenje.
Prav zato smo jo obiskali letos ob dnevu mladosti in mladi iz Slandrove šole s svojimi mentorji so šele tedaj spoznali, kaj je partizanska mama, saj je tako kot nekoč partizanom, tudi nam postregla z jerbasom kruha in drugimi dobrotami. Obljubili smo si, da se bomo na ta dan še srečevali pri njej, a žal nam ni bilo usojeno. Kruta smrt je utrnila dobro srce Kudrove mame prej, predno seje spet približal praznik mladosti.
Ni besed, ki bi jih izrekli v slovo, vemo pa. da bi bilo Kudrovi mami hudo, če ne bi več obiskovali njenega doma in obujali spominov na težke čase, za katere si ne želimo, da bi se še kdaj povrnili,
Ni je več, Kudrove mame, ni je več, da bi nas s svojo toplino, polno ljubezni sprejemala in nam pripovedovala spomine na dni našega in njenega trpljenja, ki so postali del naše zgodovine. Borci, aktivisti, pa tudi partizanske mame odhajajo, njihovo delo in spomin nanje pa bo ostal. In tako bo ostal tudi spomin na Kudrovo mamo, spomin, ki že postaja legenda in kamor bo vtkano tudi vse njeno delo in življenje.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE RAHNE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence, ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo tovarišici Habjanovi in tovarišu Slaparju, predstavnikoma Zveze združenj borcev NOV za poslovilne besede, pevcem in župniku.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI KUDROVI
OBISK V VELIKI VASI
Velika vas je ena izmed manjših in manj razvitih krajevnih skupnosti v naši občini in sicer je sestavljena iz 7 naselij oz. vasi in sicer: Dešen, Zg. Preker, Hrib, Katarija, S p. Preker, Zalog in Preker. Naselja oz. vasi so raztresene po hribčkih nekaj kilometrov iz Moravč. Cesta, ki pelje do te KS, je makadamska, precej slaba. Kot so povedali krajani za 15 kilometrov ceste dobijo le 10 milijonov S din in je tako od njihovega prostovoljnega dela veliko odvisno, kakšne bodo ceste. Ni pa to njihov glavni problem, kajti povedali so, da imajo vsi zbori občanov in delovnih ljudi iste točke dnevnega reda: elektrika, prostor, vodovod in šola.
V vas je napeljana električna napeljava, vendar je električni tok tako slab, da ob večerih luči skoraj ne svetijo, televizije pa se sploh ne da gledati pred 11. uro. Vaščani so zbrali denar, nekaj je dala skupščina občine, nekaj Elektro in začeli so z gradnjo priključka, ki naj bi omogočil, da bi vse hiše dobile dovolj elektrike. Toda ustavilo se je pri nekem kmetu iz litijske občine, ki ni in ni dovolil, da bi šla žica skozi njegov gozd. Po posredovanju predstavnikov našega izvršnega sveta se je to uredilo in občani upajo, da bodo kmalu dobili dovolj močan električni tok.
I ■ilen izmed njihovih velikih problemov, od katerega je v veliki meri odvisno tudi delo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, je prostOl za sestanke in kulturne prireditve, ki ga v tej krajevni skupnosti nimajo. Do sedaj so se zbirali po kuhinjah in dnevnih sobah posameznih kmetij, vendar so sicer prostorne kmečke izbe največkrat premajhne za vse, ki pridejo na sestanek. Napisali so nekaj prošenj in začeli zbirati denar, da bi si zgradili dom, v katerem bi našle svoja mesta in prostore vse družbenopolitične organi-
'zacije in krajevne skupnosti ter vse druge aktivnosti vaščanov. Pripravljajo se za odkup zemljišča, vendar njihovo upanje za lastne prostore je precej uplahnilo, ker skoraj od nikogar niso dobili odgovora na svoje prošnje.
Precejšen problem predstavlja tudi vodovod. Treba je namreč vedeti, da skupnega vodovoda skoraj ni, da uporabljajo vodo iz tako imenovanih hišnih vodovodov. Ko te vode zmanjka, jo navadno zmanjka povsod, zato si krajani zelo želijo skupni vodovod
Otroci iz te krajevne skupnosti obiskujejo šolo Jurija Vege v Moravčah, ki je za mlajše otroke (do
4. razredov) pripravila kombi, ostali pa hodijo v šolo po uro, dve daleč peš pozimi in poleti. Čeprav so bili vaščani seznanjeni, da je bil prav zanje kupljen nov kombi, tega kombija v Veliko vas še ni bilo, prav tako pa se sprašujejo, če se ne da urediti, da bi njihovi otroci hodili v šolo samo v dopoldanskem času, da se jim ne bi bilo treba vračati pozno zvečer.
To so največji problemi krajevne skupnosti, ki si največ pomaga s prostovoljnim delom, v katerem sodelujejo tudi mladinci. Vendar vaščani zaskrbljeno ugotavljajo, da je mladih v njihovi krajevni skupnosti čedalje manj, da odhajajo v dolino, kjer ni slabe makadamske ceste, kjer je dober električni tok in kjer je dovolj pitne vode.
Vaščani pravijo, da bodo še delali, da bodo po svojih močeh še obnavljali in modernizirali svojo krajevno skupnost, vendar pričakujejo tudi pomoč širše družbene skupnosti. Zato je naša skupna naloga, da delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti Velika vas pomagamo pri njihovih prizadevanjih za boljši jutri.
G. V.
LITERARNI VEČER
Prijeten predpraznični večer so nam pripravili mladinci naše šole, ki so organizirali literarni večer. Literarni krožek vodita mladinki Ljubica Cerar in Mojca Potočnik, ki pa je ravno takrat zbolela in smo jo pogrešali.
Prijetno nas je presenetila dekoracija pionirske sobe, saj je močno pripomogla k nadvse prijetnemu vzdušju na prireditvi.
Uvodni pozdrav predsednice OO ZSMS Mojce Stražar je vejjal nam, učencem, tovarišem učiteljem, staršem, predstavnikom mladincev drugih organizacij, še posebej pa gostji pesnici Bogdani Herman. Drobna pesmica o literarnem krožku, in že nam je Ljubica začela pripovedovati o delovanju krožka, koliko članov šteje, kdaj in kaj delajo, nas seznanila še z njihovimi načrti, nato pa predala besedo tistim, ki radi pišejo spise.
Všeč so nam bili, saj so bili pestri, raznovrstne vsebine, resni pa tudi hudomušni, šaljivi. Pohvalno.
Mehki zvoki kitare, mrmrajoči spremljevalci pod vodstvom naše Ksenije, so ustvarili prijeten prehod od spisov k pesmim. Pravo pesnitev je pripravila Ljubica za uvod v pesniški svet mladih literatov.
Šestošolka Veronika je imela sicer tremo, vendar morda ravno pravšnji tresoči glasek za pesmico o žitnem pojju - tako kot valovi zlato klasje, je valovil tudi njen prijetni glas - Erika pa treme ni poznala. Njena pesmica o fraje-rju, navihana in prisrčna nam je prikradla smeh na lica. O ljubezni radi pišemo, čeprav smo še „rosnih" let - to so dokazovale pesmi.
Najbolj radovedno smo pričakovali pesmi Ljubice Cerar, saj slovi po tem, da silno rada in tudi veliko in dobro piše. Ni nas razočarala.
Za vse nas, ki imamo radi pesmi in radi spoznavamo mlade pesnike, je bil vrh večera, ko je Ljubica povabila pesnico Bogdano Herman kar med nastopajoče, ki so jo radovedno obkrožili in ji začeli postavljati vprašanja. Pogovor je bil izredno zanimiv, prijeten, prav nič prisiljenosti ni bilo v njem pogovarjali so se kot stari znanci.
Mi, poslušalci, smo z zanimanjem spremljali dvogovor med pesnico in člani literarnega krožka. Na koncu je Bogdana svetovala nastopajočim, naj veliko berejo, pišejo, ustvarjalno žilico pogumno in delovno razvijajo, naj vedno skrbno pazijo na jezik, saj ni vseeno, kako je spis ali pesem napisana.
S šopkom cvetja so se sošolci zahvalili gostji, jo poprosili za avtograme in jo povabili, naj nas še kdaj obišče.
Se si želimo takih večerov, saj popestrijo in bogatijo naše življenje.
Mladinci OS Josip Broz-Tito
OGLAS
Iščem enosobno stanovanje — lahko tudi večje ali manjše in manjši prostor za skladišče, v izmeri do 15m2. Plačam dobro.
Naslov v uredništvu glasila.
Oglas
TEKSTIL n. sol. o. Ljubljana TOZD FILC Mengeš, o. sol. o. Mengeš, Blejčeva 4
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
razpisuje
5 PROSTIH DELOVNIH MEST V PROIZVODNJI
z dokončano osemletko (ni obvezna). Prednost zaposlitve imajo moški z odsluženim vojaškim rokom.
Pismene prošnje naslovite na splošni oddelek Tekstil TOZD FILC Mengeš.
OGLAS
Dovolite nam, da vas povabimo, da si ob kavici, dobri kapljici ali izbrani jedi ogledate v naši restavraciji „SLAMNIK" razstavo slik našega znanega akademskega slikarja Danijela FUGGERJA, ki vam bo v petek ob prijetni glasbi ansambla „EVERGRFEN" povedal tudi kaj o sebi, posebej pa še o nastanku slik, ki bodo razstavljene.
Razstava bo trajala do konca leta.
Istočasno vas vabimo na prijetne večere ob glasbi, ki je vsak petek in soboto, rezervacije miz pa so brezplačne.
Prijetno počutje, dober tek in pa seveda na zdravje vam želi in vas pričakuje
kolektiv
Restavracije „SLAMNIK" NAPREDEK Domžale
OBVESTILO
Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale obvešča vse občane, ki so zainteresirani za pridobitev vozniškega dovoljenja A, B, C, D in E kategorije, da se lahko prijavijo v naši pisarni Ljubljanska 97, nasproti Postaje milice vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure. Po teoretičnem pouku pričnejo kandidati takoj i s tehniko vožnje, in to intenzivno brez kakršnekoli čakalne dobe. Javite se čimpreje.
REORGANIZACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOMŽALE
STALIŠČA ZA REORGANIZACIJO
Znano je, da predstavlja Krajevna skupnost Domžale s 9600 prebivalci eno izmed največjih krajevnih skupnosti v Sloveniji, po prirastu prebivalstva v zadnjih letih pa bi jo lahko uvrstili v sam vrh.
Po površini meri 9 km2 ter obsega poleg samega mestnega jedra Domžal še naslednja območja: Depalo vas, Študo, Zaboršt, Šent-pavel ter Podrečje — zapadni del.
Krajevna SZDL Domžale, formirana po frontnem načelu kot najširša demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov ter fronta vseh organiziranih socialističnih sil se je zlastfv zadnjih letih prizadevala, da bi v naši krajevni skupnosti maksimalno prišli do izraza interesi in težnje delovnih ljudi in
občanov, in to na vseh področjih družbenega dogajanja do sprejemanja pomembnih političnih in strokovnih odločitev. V ta namen so bili v letih 1975 - 1976 ustanovljeni odbori SZDL v Depali vasi. Studi in Zaborštu, v okviru teh odborov so se vrstili številni sestanki ter zbori občanov in delovnih ljudi; z namenom utrditve krajevne samouprave in kasnejšega formiranja odborov SZDL Po stanovanjskih soseskah so bili sklicani skupni sestanki s predstavniki hišnih svetov, v zadnjem času pa je bila težnja* po neposrednem odločanju delovnih ljudi na terenu maksimalno upoštevana pri evidentiranju bodočih delegatov, organov narodne zaščite, družbenopolitičnih organizacij, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti. Naša stališča je v celoti potrdila
tudi Koordinacija političnega dela pri Občinski konferenci SZDL Domžale, v celoti pa so bila sprejeta s strani naših odborov SZD L na terenu. Končno je bila pravilnost naše usmeritve „verificirana" tudi na skupni seji Predsedstva občinske konference SZDL Domžale, kateri so prisostvovali tudi predsednik SOb Domžale tov. Lenič in predsedstvo ZSMS Domžale, pri čemer je bil sklenjen tudi skupen dogovor o nadaljnji družbeni aktivnosti prav vseh družbeno -političnih organizacij, vse z namenom, da bi bila naša akcija v zvezi z reorganizacijo Krajevne skupnosti Domžale zaključena še pred sprejetjem novega statuta občine Domžale, kar bo tako predpogoj, da se bodo nove krajevne skupnosti lahko še pravočasno formirale, izvolile svoje organe ter delegacije
in se takoj vključile v naš samoupravni delegatski sistem.
Da pa bo imela akcija Socialistične zveze kot frontne organizacije izrazito politično obeležje, sta Osnovni organizaciji ZKS I in II Domžale, na podlagi sklepa Občinske konference ZKS ter predsedstva SZDL Domžale dne 8.12. 77 v dvorani Komunalnega centra v Domžalah sklicali prvi zbor komunistov, ki prebivajo na območju naše krajevne skupnosti — le-teh je okoli 600, tako da se bomo prav vsi komunisti neposredno vključili v akcijo preobrazbe naše krajevne skupnosti, kar bo nedvomno predstavljalo novo kvaliteto v razvoju našega samoupravnega in delegatskega sistema.
PREDLOG REORGANIZACIJE
1. Sedanja Krajevna skupnost se razdeli na 4 krajevne skupnosti. Upoštevani so bili sedanji in bodoči šolski okoliši (upoštevajoč tudi šolo na Savski cesti).
2. Meje bodočih krajevnih skupnosti
1. Krajevna skupnost ,,Domžale — Sever" obsega celotno območje Krajevne skupnosti Domžale nad glavno cesto Ljubljana—Maribor, katera meji na Jarčevo, Peternelo-vo, Mavsarjev trg in na vzhodu na Kamniško Bistrico. Na "območju te Krajevne skupnosti je šola Josip Broz Tito.
2. Krajevna skupnost ,,Domžale — Vzhod" obsega območje severno ob glavni cesti Ljubljana—Maribor na Kamniško cesto. Ljubljansko do spomenika NOB, do Ceste Talcev in vzhodno do Kamniške Bistrice. Na območju te Krajevne skupnosti je šola Šlandrove brigade.
3. Krajevna skupnost „Domža-le — Jug" obsega območje Ceste Talcev, Savsko cesto do Cankarjeve ceste in južno od Cankarjeve (Ahčin) do Štude, Šentpavel ter Zaboršt in del Podpeč.
Na tem območju je po urbanističnem načrtu nova šola, za katero ime še ni znano.
4. Krajevna skupnost „Domža-le — Zahod" obsega območje na zahodni strani Kamniško cesto, južno po Ljubljanski in Savski do Cankarjeve vključuje Cankarjevo in pokopališče, oziroma zahodni del z Depalo vasjo.
Na tem območju je šola
Venclja Perka. Pri oblikovanju končnega predloga je bilo upoštevano, da so nove krajevne skupnosti za prehodno obdobje primerne. • Življenje in praksa bosta pokazala, Kaj bo v prihodnosti potrebno spremeniti ali organizirati še nove krajevne skupnosti.