Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. V naročnina listu: „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. STRAP Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K I K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Št. 133. Maribor, dne 15 novembra 1912. Letnik IV, Zakaj nismo Albanci ? Že enkrat smo pisali pod tem naslovom! v našem listu zanimiv članek in zopet se napi vsiljuje' to vprašanje, ko motrimo dogodke zadnjih, dni. Eno najvažnejših vprašanj sedanjega mednarodnega položaja je albansko vprašanje. iBalkahske države f zahtevajo razdelitev te dežele, ker so albanski rodovi po veri in drugih okoliščinah tako ostro ločeni, da se jih smatra za enotno državno (tvorbo ' nesposobne. Trozveza. na čelu ji Avstrija, pa je izdala parolo: Albanija Albancem in zahteva samostojno Albanijo. Se več, Avstrija ne zahteva samo sapaostcjjjnosti te dežele, temveč, njeno popolno integriteto. Eden glavnih vzrokov, radi katerega se odreka Srbiji dohod do Adrije, je., ker bi šel ta dohod preko albanskega ozemlja in tudi pristanišča se noče dati Srbiji ob AcLriji, ker leže ta pristanišča ob' balkanskem obrežju. Skrb Avstrije za samostojno in neprikrajšano Albanijo je tabo velika, da bi se spustila radi nje magari v krvavo vojsko, iz katere bi se lahko porodila svetovna konflagracijia. Kratko: brezmejna ljubezen in skrb. Avstrija — varuhinja svobode, avtonomije in narodnih pravic. Človek ne ve, ali bi se smeja-l ali jokal. Ni zlahka najti toliko žgoče ironije, kakor v skrbi, ki jo kaže Avstrija za Albanijo. Kaj pa ima Avstrija od Albanije? Nič, Zabila |j.e v albansko za,-puščenost že mnogo lepih milijonov, kakšne posebne koristi pa od te dežele še ni imela. (Edino, ' kar bo Albanija Avstriji lahko še prinesla, je vojska iped namj: ip Italijo. Ker se razteza Albanija ob Adriji, je njena posest vzrok neprestane ljubosumnosti med obema ; združenima državama ’ lin. da se iz te ljubosumnosti ter medsebojne tekme za vpliv nad Albanijo izcimi k ricavi bojni ples, je prav lahko mogoče. Ali nudi mogoče Albanija kakih drugih zakladov, da zasluži tako Izredno naklonjenost? Nič. .Zapušče- no, nekultivirano!, nedostopno gorovje ! brez! ( vsakih posebnih predpogojev; za kako boljšo bodočnost. In prebivalstvo? Divje, neizobražene, bojaželjno, z edino lepo lastnostjo : svobodoljubnostjo. ’Mogoče, da so posamezniki nadarjeni in visoko ! inteligentni, toda ljudstvo kot celota je brez kulture, ' roparskega in krvoločnega značaja ter je s svojimi umori/, poboji in požigi povzročilo že večkrat zgražanje ( cele Evrope. In vendar — Avstrija se poteguje za to deželo in hoče imeti to ljudstvo prosto za vsako ceno. Kakor da bi nam kdo sekal bridke rajne, se mora zdeti vsakemu to ravnanje Avstrije. Naši pradedje so prelili za Avstrijo ! potoke krvi, vedno in povsod smo najzvestejši varuhi prestah, na vseh poljih smo dokazali, da, smo zmožen in razborit narod, z lastno močjo smo si v boju z pmogoterimi nasprotniki priborili uvaževano pozicijo, smo kulturen nar rod, ki se korajžno kosa z vsemi drugjini m na nar šem ozemlju je bodočnost in moč paše države. In vendar? Albanci so naši Avstriji ljubši kot mi. Za njihove svobodščine hoče iti v krvavo vojsko, mi smo pa brez i najnaravnejših svobodščin. Za f te Albance zahteva avtonomijo, na nas pošilja tujerodne, nasprotne uradnike. Za Albance zahteva prostost in svobodo jezika, nas hoče raznaroditi in nas povr sod muci s tujimi jeziki. Za Albafnce ustanavlja Sole z materinim jezikom, iz naš/h šol preganja materni jezik in ga skuša zatreti. Zia divje albanske roparje in morilce , hoče neomejenih ustavnih ' pravic, m* nas zveste državljane posoja Čuvaje in pa Heine.. Albanska ljudstva oprošča turškega jarma, pri nas trpi štajerske in koroške vilajete ter hrvaško satrapijo. Tam doli daleč v zapuščenem albanskem gorovju naj vlada, pravih a in postaivnost, a pri nas v središču kulturne Evrope - krivica in nezakonitost. Dovolj, nehajmo! Človeku ' vskipi kri in škrtaje z zobmi se vprašuje: Zakaj nismo Albanci? Br* Šušteršič o sedanjem položaju. (Radi pomankanja prostora: moremo prinesti še 1 le danes ta aktuelni članek, ki so ga tud' mnogi nemški listi priobčili v celoti.) J u g o s 1 o v a n s k o v (p r a š /a, n j e v s fv, o j e m n a j a k u t n e j Š e m Stadiju. Vsled zmag balkanskih Slovanov se je namah vsem razodelo, kar so jasnejše viideči že davno spoznali, da je jugoslovansko vprašanje najvažnejše v-prašanje za monarhijo. To vprašanje je stopilo sedaj Iv;! naj akutu ejši Stadij in sicer tako, da pomeni |ak(tivno poseganje monarhije v to vprašanje naravnost življenjski pogoj za monarhijo kot velevlast. Monarhija je bila s svojimi 7,000.000 Jugoslovanov dozdaj največ j a jugoslovanska vlast; zamudila je postati jugoslovanska predmoč in i je to vlogo prepustila malim jugoslovanskim državam. Usodepol-na historična napaka, pri kateri imajo svoj delež že vsi, ‘M so ravnali usodo monarhije’ \ od Andr assy j a dalje in vse avstrijske in ogrske vlade od leta 1867 sem. Zavezniške slovanske ( balkanske države bodo po sklepu miru predstavljiale jugoslovansko državo z najmanj 10,000.000 prebivalci. Posledice, ki Se iz tega stvarnega stanja za monarhijo izvajajo, so jasno na dlani. 'Jugoslovanski državi na Balkanu se mora postaviti nasproti moralično enako m,oČan političen faktor v monarhiji : nacionalno zadovoljene rJu-goslovane monarhije. Kaj je torej v našem intprejs.u? To je edino vspešno sredstvo, 'da se varujejo on) „legitimni interesi“ monarhije, o katerih se zdaj v teh dneh toliko govori in piše. Mogoče, da bi ta rešitev marsikaterim; krogom v monarhiji n,e bila simpatična, toda ne sme se pre zreti, da je to samo ob sebi umevna posledica obstoja velike svobodne jugoslovanske države f ob / naših mejah in da ni, kakor stvari danes stoje, "nihče v stanu nastanka veliko bolgarsko-srbske ! jugosvovan- P OBLI STEK. Protialkoholno gibanj® na Štajerskom. V zadnji številki e,Zlate Dobe“ priobčuje urednik zanimiv članek pod naslovom: j „Izvenkranjski Slovepci in protialkoholna akcija.“ Clankar pravi v uvodu, da se je zelo težko odločil pisati članek, ker ve, 'da bo majrsikdb užaljen ter bo marsikdo zabavljah Tpda ni mu mogoče molčati in kar je nosil že toliko časa v srcu, mora na dan. Ker je protialkoholna akcija za nas marsikje res življenjskega pomena in bo treba posvetiti temu vprašanju res veliko več respe volje in dela, kakor, se to stori dose-daj, priobčujemo v naslednjem odstavka, ki se tičeta nas štajerskih in koroških Slovencev. Mnogo trpkih in bridkih resnic navaja pisatelj in mnogo jih bo, Id bodo čitali te vrste v zavesti, da niso storili svoje dolžnosti, vendar to nič ne škodi. Stvar je dobra, namen plemenit in kaj takega mora ölofpek prenesti. tudi če ga nekoliko boli in skeli. Najprej Štajersko. Na Štajerskem so bili abstijnentje prej klakor na Kranjskem.1 In nekega lepega dne je prišlo nekaj' teh gorečnikov na Kranjsko, pa so nam rekli: Kranjci, zaspanci, vi še ne poznale abstinence?!!! Halo, kvišku! In mi smo skočili kvišku in stojimo še danes. Oni možje goreči pa — kje so? S svojimi pretiranimi trditvami so stvar precej diskreditirali, in do danes se ni mogla zopet dvigniti. Od takrat naprej gre vedno težko. Kaj sem že poizkušal, da bi vnel kaj življenja ; trkal nat visoka in nizka vrata,» Povsod prijazno sprejet, vspeha pa nobenega. Enkrat je bii sklican v Celje velik shod protialkoholnih bojevnikov. Prišla sva zraven dva Kranjca Tu bilo has je vseh skupaj — sedem! Na, tistem shodu so se brale take resnične in tako ginljive reči iz sind ulne knjige, da sem rekel: Štajerci, če se bodo po teh lepih bukvah ravnali, morajo biti sami abstinentje. Saj bukve se menda zato piSejq, da bi se ljudje po n/ih ravnali! Ne morete si misliti boljše razprave o alkoholizmu,kakor je v drugi ali tretji lavantinski sinocli. Treba bi bilo tisto ( le še dejansko izpeljati. Same lepe besede na papirju ne bodo nikogar zveličale. Od takrat se mi je mnogokrat obetalo, da pridemo zopet skupaj, zdaj tu in zdaj tam/, da bomo začeli. Prišli nismo, razen enkrat v Ptuju, kjer pa je ostalo zopet samo pri govorih. 'Tega, kar sem nameraval: začetek vztrajnega zistematičnega in organiziranega dela/, do tega ni prišlo. Ko je lainsko leto na sinodi naišla stvar sijajno propadla — / s kakim veseljem so potem nekateri pripovedovali, da je vse srečno pokopano (!) — se mi je zopet obetalo, da bodo prišli skupaj sami' tisti,, ki se za stvar zanimajo, obetalo od strani, kateri sem zaupal: zdaj-le pa bo. Nič ni bilo! Posamezniki sicer delajo v svojem krogu, a, kake organizirane akcije po deželi manjka. Med tem pa se tam v Ptujtu in njleg/a Štirni o-kolici gode stvari, nad katerimi se morajo angeli jokati. Ce Še ne veste, vam povem: Na Kranjskem se pije veliko žganja», toda še primere ni s tem, kar se godi okoli Ptuja! 'Pa ne samo okoli Ptuja. Človek, ki ve, kako Vinorodna ! je dežela. Štajerska, bi ne mogel Verjeti, dia se tam toliko žgajnja pije. Mariborski okraj ni mnogo boljši od ptujTskejga in celjski tudi ne. Za temi pa-pridejo drugi; In posledice? Brat pobija brata (Ljutomer), oče kolje hčerko (Hjajdin), sosed soseda. Ne bom prav nič zagovarjal Kranjcev. Tudi uu piq oms tesna ugojupuz op Ui to ün f id oras lofirejjj; prvem mestu v zadevi pretepov n pobojev. A toda priznati moramo: Na Gorenjskem vsaj poboji pone-hujejo, preselili so sc bolj na Dolenjsko, ker so v zadnjih letih toliko dobrega vina pridelali in popili. Toda, če smemo sklepati po tem, kar časniki poročajo, so nas Kranjce v teh junaštvih zadnja leta gotovo Štajerci prekosili, škoda res, da so ne dobi’en človek, da bi zbiraj ta časnikarska poročilja, kakor jih je rajni Kosec zbiral in izdajal v ;„JHiščalki.“ To bi bile iitanije, da bi nam lasje pokonci vstajali, kc bi jih brali . , . Nemškutar se pa pri vsem tem smeje in roke mane. Kaj bi ne! Cim prej bo Slovencev konec — prej bo Tevton zagospodoval nad slovenskimi poljar nami rn goricami. Kšeft mu gre dbbro, Huter na pr. je prišel v Ptuj s culico, danes je milijonar. Kdo ga mu je dal? Slovenski kmetje iz okolice in iz Haloz. Doma pridelujejo dobro vino — k Hutepju pa hodijo pit žganje! . . . Pa ne samo nemškutarji se smejejo pri teh prizorih, ko se ljudje zalivajo z žganjem, pobijajo in prekucavajo v Dravo — tudi drugi se smejejo . . . Ti možje — mi je rekel nedavno nekdo v Mariboru — ti možje se, če jim omenite abstinenco, — r samo smejejo . . . Bože mili ! * * * Toda zakaj gledam in rišem tako Črno? Saj se na obzorju vendar že blišči zarja. Kdo jo prinaša? Kmečki fantje in kmečka dekleta ' 'so zopet, ki nam obetajo boljše čase. Ti čutijo, ki^ji dela ta vrag Do žrebanja velike loterije „Slovenske Straže“ samo še nekaj dni! Žrebanje že 18. novembra. Hitite z kupovanjem in naroeevanjem srečk. Vrednost vseh dobitkov 20.000 K. Srečka samo I K. ske države preprečiti. Saj se jako dobro ve, dja bi vsak tak: poizkus dovedel do svetovne vojske in vsak se mora vprašati, jali bi se za mo/n arili jo izplačalo, da riskira nevarnosti svetovne vojske samo zato, da prepreči svobodni razvoj dvigajočega se jugoslovanskega ljudstva! Mirno se lahko reče, da javno mnenje monarhije v ogromni večini talko vojsko — odklanja* Nacionalna zadovoljitev( lastnih! Jugoslovanov od strani monarhije pomeni naravno mirno rešitev jugoslovanskega vprašanja v interesu monarhije. In potem bo nujno prijateljsko razmerje do jugoslovanske balkanske zveze samo od sebe sledilo ; in bo monarhij’ mirnim potom pripadlo ono prvenstvo v. vprašanjih bližnjega Orijenta, ki ji no njenem zgodovinskem poslanstvu gre. Albansko v p r a š|\a n j e. Albansko vprašanje se more razmotrivatt in rešiti le v zvezi s temeljnim, to je 'z jugoslovanskim.* Ako hoče monarhija vršiti resnična pozitivno jugoslovansko politiko, ; potem ni mogoče uvideti, zakaj naj bi se dodelitvi jadranskega ! pristanišča Srbiji protivili. Taka politika bi bila pač v interesu Italije, ne pa v interesu, monarhije. Žalibog je pri obravnavanju tega vprašanja že padla nesrečna beseda o „prestižu.“ !V Albaniji pa obstoja! za monarhijo v resnici', le eno prestižno vprašanje, namreč usode katoliških Albancev. To vprašanje pa je tudi, in v prvi vrsti, vprašanje pravičnosti. In prafv to vprašanje se da brez-dvomno urediti potom mirnega sporazuma z balkanskimi državami. Najboljši dokaz temu je zadovoljiva situacija katoličanov v Crnigori. Garancije za cerkveno avtonomijo katoliških Albatocev se bodo gotovo dale lahko doseči. To je zahteva, [gljede katere soglašajo vsi katoliški Avstrijci. Taktika Hrva)]ško-sloVenskega kluba. Kar se tiče stališča Hrvaškoislovenskega kluba v avstrijskem parlamejntu, Je dr. Šušteršič opomnil, da je to vprašanje spričo velikih historičnih dejstev, ki se sedaj v jugoslovanskem svetu i odigravajo. čisto sekundarnega pomena. Ali se v avstrijskem parlamentu obstruira ali ne obstruira, to je zgolj že taktično vprašanje, o katerem bo Hrvaško-slovenski klub v torek odločil. K zadnjim dogodkom v budgetnem odseku poslanske zbornice je dr. Šušteršič je pripomnil, da ti dogodki nišo neinteresantni- Proti avstrijski diplomaciji. V dunajski „Die Zeit“ je priobčil princ Ljfud. Windischgraetz 1 ta-le iz bolgarskega glasnega taborišča Stare Ziagore datirani članek: Včeraj sem prispel v glavno taborišče bolgarske armade, Üa kot gost carja Ferdinanda sledim operacijam armade. [Zieh se mi umestno, da! podam sliko vseh onih vtiskov, ki sem jih dobil tu na Bolgarskem po znamenitih dogodkih zadtnjih dni. Pred vsem moramo biti o tem na jajsnem, da se je naše zunanje ministrstvo temeljito zmotilo z načinom, kakor postopa v sedanji krizi in ‘dia se je nahajalo in se nemara nahaja v svojih premisah na popolnoma napačni poti. TO ni sicer nič novega, Vehdar pa se mora pri razpravi o sedanjem položaju nosebno povdarja-ti. Vse, kar se tu vrši zadnje tedne, mesece, jda, leta, je rezultat ne morda, morruentanega slučaja, ne, marveč je logičen razvoj smotrene politike, katere tzvor leži daleč j za nami in temelji v jasnem spoznanju balkanskih 'razmer. Saj je morda res, da je danes dosti lažje presojati in iz faktov sklepati, a vendar pa je naloga diplomacije, da išče jaismost in jo s svojimi sredstvi tudi najde. Po svojem prihodu na Bolgarsko j sem' mnogo slišal in se marsikaj naučil razumeti. |Z večletnim smotrenim delom so bili pripravljeni vspehi, ki so v zadnjih dneh našli pri Lozengradu svejj daleč na o-koli vidljiv izraz.. Naj bo izid vojne takšen ali drugačen, naj izkazuje nadajjni rag,voj kakoršnekoli faze, eno je gotovo; tu je vspeh, ki ga ni več mogoče izbrisati. Odveč bi bilo ponavljati vesti, ki zadostno ilu-strujejo, kaj se je doigralo. Ne da se tajiti, da je to raizpad turškega velikana. (To je polom Aehrenthar lovih fraz o status quo in o SAndžaku, saj je znano, da stoje Srbi' že v Prišttini in v Skoplju. Gas je že, ida bi se spoznalo, jda se s frazami brez ozadja ne more delati svetovtna politiku:. Mi smo desetletja vodih politikjo, naperjeno — proti 11,000.000 naših lastnih rojakov, sedaj pa naenkrat vidimo, da ima 6,000.000 Üo it,000.1000 izven monarhije prebivajočih Jugoslovanov moč in pogum, stopati po svojih potih, da, še več, na teh potih si tudi izvojevati vspehe. Govoril sem z raznimi državniki, kakor z Ge-šoveng Stančovem in Danevom. TÓ, kar se tu godi, je rojstvo nove moči, je vzhod sobica, j ki bo sifjalo kristjanom na Balkanu. Mi si moramo biti v tem docela na lasnem., da bo nastop naše monarhije v najbližji bodočnosti odločil, laid bo ta nova kombinacija moči imela, svoje oporišče v Petrogradu, ali na Dunaju, zakaj že pri svojih prvih prihodnjih korakih bo morala Bolgarska izjaviti, kakšne so njene zahteve in ka> naj bo cilj na,daljnih bojev;. Povsem naravno je, da se danes, ko si je bolgarska sila izvojevala vspehe in zmage, želje in pogoji ne omejujejo samo na Zahteve po reformah, — Bolgarska je pričela vojno 1 na svoje stroške in nevarnost 1 in bo za to morala najti j primerno protivrednost. Nesporno gotovo je namreč, da od Turčije ne bo mogoče dobiti denarja. Pri nas ste bili doslej dve gesli, ki sta v: splošnem določevali zunanjo polttično smer : ’ prvič ; status ,quc in drugič vprašanje Sandžaka. Oboje se je danes preživelo. Danes se ne more več govoriti o stanju, ki je bilo pred bitko pri Lozengradu.. Treba bo najti novih idej, določiti nova pota, po katerih se bo v bodoče gibala naša politika. Danes je treba na Balkanu v prvi vrsti računati z Bolgarsko, [ki v ustvarjenih pozicijah išče podlago svojega obstoja,. Tu v glavnem taborišču sem našel najmirnej. še razpoloženje, 'polno zavesti ; in 1 prepričanja, da Bolgarska mora zmagati ! in c?a se mora vse dobro končati. |Iz rusko-jjaponske vojne sem prinesel nekako 1 sposobnost, ’da slutim y naprej razvoj vojnih dogodkov in ta slutnja mi pravi,-da, je tu na potu velikanski prevrat. Biseri iz bojnega polja. Zbira profesor A.. B ej\z e, n a e k. Zi o iS i j aj, dne 9> nov. „,To kar mi zdaj delamo, je dobro delo. Bog blagoslajvlja naše moči. Vem, da Evropi ni vse prav. Ampak mi izvršujemo sveto delo, a ravno v njem je naša moč in naša véra.“ „J a; z se m ponosen biti vladar tako hrabrega narod a.“ F e r ,d i n ai n d, car Bolgarov,. * * * ,„,Cel bolgarski narod je pod orožjem. To je sveta vojska, to je zadnja križarska vojska, obdana z nekim tajinsfvenim žarom. Častniki se v/z djr ž u-j e j o vsakej o p o j n e j pijače, ne pijejjo niti v i n a„ niti likerjev, a gredo na vojsko s popolno požrtvovalnostjo samega sebe.“ i„iEcho 'de Paris.“ * * Huda zima je. ISneg naletu j e j gosto in j veter brije po ulicah. Grem na pošto, katerfa je edini u-rad, !ki ob vojnem času posluje. [Srečam celo dolgo vrsto voz, z napreženimi volovi in bivoli'.. Bila je to brezkončna vrsta, ki je polnila cel odolgo ulico In še sosedne ulice. Gotovo je število vozovi1 nad sto. To je vojaški tren, kakoršnih je \zdaj dosti videti1 po vseh cestah. {Poleg vsakega voza koraka star kmet z dolgo palico, takoimenovanim („pstenom“' v roki' — namesto gajžle — in včasih podrega živino, da gre bolj hitro naprej. ,„iZ,a vojake so te reči, moremo bolji hitro voziti, ker jih že gotovo potrebujejo“. keV\ kmet( sprednjemu vozniku. „Kaj ipa vozite, istarčki?“ , povprašam enega voznika. „Vozimo kruh in moko za vojak®.“ „Ali Vam je vendar mrzlo. |Zla[kaj se pa niste v kožuhe oblekli, kakor ste nakladno oblečeni? Kje ste jih pustili ? V tej strogi zimi So pač kožuhi potrebni ! “ „Saj imamo kožuhe seboj, ampak ž njimi smo pokrili k-r uh in moko na vozovih, 'da se ne zmoč i.“ „Ampak Vi se boste prehladili.“ „O, to nič ne 'de. Naši fantje morajo jesti. Dni se bojujejo tudi za nas. Naj jim vsaj prinesemo (tečnega kruha na bojišče. Kar se nas tiče, mi smo že Stari, za nas ni brige, a p r|i h o d, n j o s t je njihova,!“ V Svilen u* n k dob 'r, e g a v i n a. Znana je že po širjem sveta hrabrost, katero so pokazali bolgarski vojaki dne (29. oktobra pri ifu-rušu blizu Svilena,, ko jih je nappdel desetkrat močnejši sovražnik. Ko se je bil najljutejši boj, reče z I visokim glasom neki mlad podčastnik: „Na prej fantje (m o m ,č e t a}), s\|a j vino v Svilenu že ni več dobro! inferno dragam pit!“ To j,e vzbudilo vobče smeh v redovih vojakov, kateri so bili kar obsipani s šrapnelji ( od , sovražnikovega tabora pri Ma,rašu. To je bilo ob enempod-smehovanje Turkov, ki so se borili z vso napetostjo in so že s poslednjimi močmi komaj zadrževali nar predujoče Bolgare. In res, naprej jo vdero „momčetaj“, da pridejo do 'druge krčme in to prav hitro, da nimajo krčmarji časa zmešati vino z vodo iz Marice. * Mesto M ustala paša se imenuje po bolgarski Svilen, in to zaradi tega, ker se tam prideluje mnogo svile. alkohol.: Seveda ne vsi, ampak bolj' razumni in ple-meriijto misleči. In ti plemeniti mladeniči in mladenke izlivajo svoje občutke in priobčujejo svoje misli o tem v svojem glasilu „Naš Dom'“!, čegar urednik jim rad odpira njegove predale, da navdušujejo svoje tovariše za boj proti demonu. Pa ne samo „Naš Dom.“ Tuch pri „Straži“ o-pažamo že nekaj časa veseli pojav, da je začela posvečati svojo pozornost alkoholu in i opozarjati na njega nevarnost. fTorej nekaj se že dela. Cast, komur čast! Mi smo hvaležni za vse, kar se v prilog dobri stvari zgodi,- Toda ene stvari še manjka, ki še le zasigura vspeh. To je organizacija. Organizacija, organizacija! V tem znamenju boste zmagali — z božjo pomočjo, ! T- In tudi tukaj se nam obeta z merodajne strani, da se bo pričelo. Bog daj. Bog daj že skoro! (Konec prih,) Cvetje iz domačih in tujih vrtov. Kar nam zdrava pamet ! pove o početku sveta in o Bogur Stvarniku, o tem govori tudi Mojzes v svoji prvi knjigi sv, pisma stare zaveze, ki se imenuje „Genezis“. to je knjiga o stvarjenju, o rojstvu, o oočetku. Mojzes začne to knjigo z že znanim stavkom: „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.“ „V začetku“, to se pr^vi, ko še nič ni bilo raj-zen Boga, tedaj je Bog začel ustvarjati. V naslednjih stavkih nam Mojzes priprosto in vsakemu otroku razumljivo, brez učenih, visokjjh be* sed pripoveduje, kaj je Bog ustvarjal posafcnezne dni celega tedna. Mojzes je moral tako priprosto pisati, ker je pisal izraelskemu ljudstvtu, M je bilo neuko, ki ni hodilo v visoke Šole. Ko bi bill on pisal učeno, modroslovsko ali ' bogcslovsko razpravo o početku svetai, bi ga Izraelci, narod pastirjev, ne bili razumeli. Kato je v tej knjigi marsikaj teko povedano, kakor se pove otroku, neukemu človeku; tako piše Mojzes, da se je Bog „pogovarjal“ z nebeäöam, še predno je ustvajril človeka: naredimo človeka sebi enakega: ko so ljudje postali hudobni, pravi Mojzes, da je bilo Bogu žal, da je človeka ustvaril, dpi se je Bog razsiicMl Itd. Tega ne smemo dobesedno vzeti ; Bog je duh, on se torej ne pogovarja kakor ljudje, Bog je vsemoder, zato mu ni nikdar žal, kar je naredil, ker Vse praK- naredi, on je nespremenljiv, on se torej ne jezi, se ne veseli, kjakor ljudje. A ker je Mojzes pisal za priprosto ljudstvo, zato je pride-jal Bogu človeške lastnosti, da, ga je ljudstvo razumelo. On je hotel reči: Ko bil bilo Bogu mogoče, bi se bil razžalostil nad pokvarjenim človeškim rodom, ko bi Bog govoril po človeško, bi se posvetovala sv. Trojica, kako z umom obdarjeno bitje, ki naj gospoduje stvarstvu l'n ki bi se imenovalo človek!. {Mi deiovanje in gibanje duha ne moremo drugače predstavljati, kakor po človeško, to je, |dia| pripisujemo duhu človeške lastnosti. Prvi dan torej je Bog ustvaril svetlobo, to jo snov, prvina svetlobe, iz katere so se pozneje iziu ščila nebeška svetila, solnce, mesec in zvezde. Drugi dan je Bog naredil firmament ali obnebje, to se pravi, iz snovi, iz maJše, ki jo je Bog v začetku ustvaril, se je dvignilo ozračje, ki* zdaj obdaja celo zemljo kakor votla fin prjazna krcglja in v kateri zračni kroglji mi dihamo: ; položil je nadalje temelj istim postavam, po katerih se vzdigujejo so-parji iz vod, tvorijo oblake in dež itd. Voda je Še pokrivala ceFo zemljo ; tretji dan j;e Bog Točil volle od zemlje, je zbral vode v jezera in morja in prikazala se je tu pa tajm suha zemlja, na kateri so začele poganjati mnogovrstne rastline. Četrti djajh je iz prvotne tvarine luči, ki jo je stvari! prvi dan, napravil velikanska svetlobna ie-lesa, kakor: solnce, luno in zvezde. Peti dan je ustvaril živali nižjih vrst, kakor: poliže, želve, morske živali, ribe, na suhem kuža rje, ka)če in slednjič tudi ptiče. Sesti dan je naredil živjali višjih vrst, kakor: zverine, naše domače živali in slednjič krono vuoimi stvarstvu — človeka, Vse to je ustvaril s I svjqjo ! vsemogočno, vse-vstvarjajočo mislijo, on je samo zahotel, zaželet in je postalo. A komaj sem te- stavke zapisal, že se jih oglasi celo kr)Mo, ki ugovarjajo, češ, vse to je bajka — pravljica* kar je tu Mojzes zapisal. Veda je dokazala, da je nemogoče, da bi bil svet, zemlja v šestih dneh postala, Ogromne pečine, cele plasti rude v osrčju zemlje kažejo, da je vse to nastalo tekom tisočev let, pa ne v par dnevih, in o-kamnele stvari v zemlji, rastline in živiali, takozvane fosilije, so dokaz, da se je zemlja počasi-,, tisočletja hladila, trdila, okamenela. Zemfja je le majhen košček med nebrojnimi telesi v svetovnem prostoru, zemlja' se suce okoli solnca, a ne solnce okoli zemlje, kajkor misli sveto pismo. Koliko zmot torej je tu nakopičenih ! Odgovarjamo! Prvič pribijemo, da je Bog lahko v šestih dneh, dan p« 24 ur, ustvaril svet, kakoršen je. Plasti kamenja tu niso zadosten protidokaz. Tudi na stoletnem drevesu se poznajo obroči in grbi na skorjih iz katerih se da sklepati na starost takega drevesa. Ali pa Bog v svoji vsemogočnosti takega drevesa, ne more v trenotku ustvariti? Sivolasi starček z nagubanim licem kajže ; na starost 70 do 80 let. Ali pa Bog takega starčka ne more ustvariti v trenotku? Drugič pa ni nikjer zapihano, da mjslj; Mojzes Konec vojske — konec Turčije. Hudi boji pri Kataldži — Kataidške utrdbe za Turke izgubljene. — Turčija prosi balkanske države za mir. Odrin padel? — JN ape tost med Avstrijo in Srbijo pojenjuje. Se ni dolgo, 'ko se }e pričela | in ' že se bliža koncu. Z brezprimerno hitrostjo f se je vse zgodilo. Se strmi Europa vsa osupla na Balkan in ne more doumeti gigantske'moči, s katero so vrgle male balkanske države ob tla mnogostole(t’nejga sovraga in že gre veJp dramatična epopeja h koncu. Tjurčifai se je že obrnila s prošnjo za mir naravnost na balkanske države, ‘KI'amil paša je zaprosil Kar naravnost kralja Ferdinanda za konec sovražnosti. S tem korakom priznava turška vlajdia, ki je še nedavno)proglašala nadaljevanje vojske za dolžnost, da je ob koncu svojih moči, da so dnevi Turčije šteti. |T,ur-čijsi je bila. Upi, ki so jih stavili mnogi v kataldžke utrdbe, so se izkazali za varljive. Sicer šei ni uradno potrjene vesti, da bi bilia KataJjdža: padla, z gotovostjo se ve samo, da so dosegli Bolgari že vielike vspehe, vendar prosi Kiamil paša za utr. Merodajni turški krogi vedo, da se kataiUdžkjih utrdb, če tudi še niso padle, ine da braniti i- z demoralizirano, nedisciplinirano, stradajočo airmaido, ki ne pozna že nobenega reda in med katero je začela razsajati še grozna kolera, zato klanjiajjo svoje tilnike nekdaj o-šabni turški mogočnjaki in prosijo za mir. Niso se še odločile balkanske države ! glede na turško prošnjo, vendar lahko z gotovostjo računamo, da, smo ob koncu. Vse odločitve so že padle, turško orožje ne upa več na nobeno zmago ! in turška armada prosi samo še za milost. Konec bo vojske, konec tudi — Turčije. (Svobodno bodo zagospodovale na Balkanu oproščene vseh jarmov balkanske države in od balkanske raje bodo odpadle zadnje verige suženjstva. Pod svobodnim solncem bo zopet delal, živel, vstva-rjal in se veselil balkanski Slovan. Naj bi mu svobodno solnce prisijalo veliko in ponosno bodočnost! Bolgarsko-turška yojska. j d Bitka pri Kataldži. Vojni poročevalec „Reiehsposte“ poroča iz glavnega bolgarskega tabora dne 13. nov. : Boj za glavno turško pozicijo že traja tri dni, in je skrajno krvav. Prva armada se bije ! za pozicije 1 ob ' severni strani jezera Cekmedže do Nakkasköftai. Tretja armada prodira na črti Delijunus-Der-kos in proti obvladujočim višinam Jazojkena. Ena kolona pa pritiska po nižini Cekmedže. Turki se bore zelo vztrajno«; toda, njihova odporna sila že pojenja. * * * Najnovejše poročilo ifz Zofije z dne 14. novembra se glasi : Ce tudi ni nobenega ofici jel nega poročila o poteku bitke pri Kataldži, je vendar I iz vesti posneti, da so Bolgari lahko zadovoljni z dosedanjim potekom bitke pri Kataldži. Na severni strani ) te obrambne črte so baje prodrli makedonski prostovoljci na ozkem ozemlju med jezerom* Derkos in morskim obrežjem do Derkosa, katerega so se polastili in so že zasedli Akbunar ter • Agaklo. V sredi, kjer krene železnica v velikem kotu proti severu, se je že baje istotako posrečilo Bolgarom, da so zavzeli nekaj posameznih pozicij jn so tako prodrli obrambno črto. v svojem poročilu na dneve po 24 ur. 'Morebiti Ima on v mislih časovne dobe, in naštčjvp1 tu priprostomu ljudstvu oddelke v toku časa, v katerih je kaj nastalo. Ti oddelki pa so lahko poljubno dolgi, tisoč let, stotisoč let. Sv. pismo večkrat rabi besedo dan za daljšo dobo časa. 'Mojzesovemu poročilu tudi ne nasprotuje, ,ako kdo trdi, da se je iz prvotne snovi,, iz materije, ki ni imela nobene prave oblike, ki ni bila tud« trda, vse rajzvilo, zemlja*, solnce, mesec in zvezde, življenje na zemlji. 'Tudi to je mogoče; a eno je gotovo: to snov je Bog ustvaril, on je vdahnil življenje, gibanje v to snov, on ji je dal pogoje, da se je začela ' razvijati, I da je dobivala oblike svetovn h teles. In to razvijanje1 prvotne i snovi popisuje poljudno Mojzes v šestnih dneh stvarjenja. Snov pa je Bog ustvaril, ker, kakor dokazaino v zadniem Članku, ni večna. 'Mojzes ni pisal učene razprave, ampak neukemu ljudstvu v pouk, da bi spoznalo dela! in vsemogočnost svojega Boga, njega dobrotljivost in ljubezen do rodu člove&kega. Mojzes opisuje razmerje solnca do zemlje, kakor se to kaže priprostemu človeku, kakor mi govorimo: solnce vzhaja, sonce zahaja, on se pa v svojem poročilu nič ne ozira na razmerje solnca do drugih zvezd, do lune. njegova nalaga in njegov namen je to, opisati zemljo in nje početek, zemljo, prebivališče človeka, o katerem govori v nadamjin poglavjih svoje knjige. Nad sto je že raznih teorij in hipotez, to se pravi domnevanj, poizkusov, razlagati početek sveta na drug, Mojzesu nasproten način, a vsi taki poizkusi so se še izjalovili, eden je pobil 'drugega, in edino veljavo ima še zm,iraj povest (Mojzesova in še bolj kot veda napreduje, bolj postaja jasno, da ima le Mojzes prav. Napredujoča, _ rqsnič(na,, nepristranska veda sv. pismu ne škoduje, ampak mu le koristi, ker ga pojiasnuje. Ä, B, Na celi črti gromijo topovi. Tlurki imajo baje 150 topov najtežjega kalibra, ki so pa že precej zastareli, tako d.a jih bolgarska artiierijja s svojimi izvrstnimi topovi mnogo pr,ekaš|a. Na južnem krilu se borijo Bolgari z najliujši-mi težkočami. Tukaj dela prodiranje Bolgarov jezero Cekmedže, ker je na daleč okrog močvirnato, — največje težave. Bolgari tedaj z vso močjo napadajo turški centrum. Cela bojna črta je komaj 2© kilometrov, dolga. Na obeh straneh se bori po 200.000 mož, tedaj pride na vsak kilometer po 8000 mož. Tfukaj se neha vsa. ka možnost taktičnega manevriranja. Bitka* mora že imeti značaj divjega klanja. (Na obeh straneh bodo izgube grozne, posebno pa na iturški st rapi, ko bodo premagane, v neredu se umikajoče mase turšjkih čet drvele po kataldžinih nižinah navzdol in ko bodo padale bolgarske kroglije / med bežeče čete. Ker je bolgarska, kavalerija preslaba, da bi zamogla bežeče Turke energično zasledovati, bo morala prevzeti to nalogo art deri ja, js kakšnim vspehom, kaže dovolj bitka pri Bunar His ar ju. Tlukaj bo pa le še mnogo hujše, (ker na tem ozkem prostoru na tisoče skupaj zgnjetentm turškim četam ne bo mogoče zbežati. jTiurki se torej borijo z obupno hrabrostjo. Vsak posameznik se ne bori sajmo za usodo cele armade, ampak tudi za svoje lastno življenje. Pa tudi Bolgari se izkažejo kot priznano stari junaki. če tudi že stoje tri tedne v-neprestanem ognju in morajo korakati po cestah, katere je izpremendo deževje v same mlakuže. Ker jim dovoz, živil na dvo-vpreženih težkih vozovih, v katere- so vprežpni voli, ni mogel točno slediti, so bili bolgarski vojaki več dni brez vsakega živeža,. Vkljub teni nečuvenim na-porom in pomanjkanju napadajo z nepojemajjočo silo najmočnejše turške pozicije. Po človeškem naziranju j,e izid bitk, ki se sedaj bijejo ob utrdbah Kataldže, popolnoma nedvomljiv. Druga vest o bojih pri Kataldži se glasi : Carigrad, dne 14. novembra: Na cefi črti pri Kataldži se vrši huda bitka tudi po noči. Bolgari so razsvetlili vse bojišče z velikanskimi reflektorji,, v katerih svitu se bojujejo armade. 'Turško armado (skuša podpirat tudli tursko brodovje v Marma,rskem morju. V mestu so razširjene vesti,, da, turška, armada, že beži. Stanje turške annade. — Kolera. Turški upi v utrdbe pri Kajtaldžj j so ' majhni. Sedaj se- sliši, da komisija turških generalov, ki je inspicirala utrdbe in turško armado ob Kataldži in katera se je pretečeni pondeljek vrnila v Carigrad, ni mogla vladi podati kakega upanja na vspešno o-brambo utrdb pri Kataldži«, ker so imeli Turki v poslednjih bojih grozne izgube. Izbruh kolero v Carigradu se uradno potrjuje. V času od nedelje zvečer do pondeljka zvpčer izkazuje uradno poročilo le 15 novih slučajev. V resnici je pa število na koleri obolelih mnogo, večje. V vseh boln išnicah1' se nahajajo na kpleri oboleli bolniki. /Posebno v ogromni množini beguncev v Carigradu se pripetijo vsak dan novi slučaji. Vsak vlajk iz Kataldže pripelje več na koleri zbolelih vojakov. V Kataldži je zbolelo do nedelje 200 vojakov na koleri, 120 jih je pa umrlo. Dne 13. novembra je bilo baje več kakor, 500 takih slučajev. I Bolezen so zanesli reolif-bataljoni iz Male Azije. Minimalni turški' upi v utrdbe pri Kataldži in pa kolera silijo Turke, da so začeli prositi za mil*. Car igr a d, | dne novembra:Oficijozno se poroča: Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da se obrne naravnost na, Bolgarsko glede takojšnje sklenitve miru. Vrhovni poveljnik turške armaide Nazim paša je dobil nalog, naj tarficoj 'stopi v* Dogovore z bolgarskimi generale ■ v bolgarskem glavnem taborišču, Nazim paša je že odposlal/ svoje parlamenta/rje, K tej vesti še dostavlja „Agenzia« Havas“, da je Turčija za vsako ceno in pod vsalkimi pogoji pripravljena, skleniti mir. Zofij a, dne 14. novembra,: Gfasom, informacij iz političnih krogov so se včeraj začela pogaja-nja med poveljniki turške in bolgarske armade pri Carigradu. (Turčija, je baje ! pripravljena, izpolniti vse »zahteve I Bolgarske. Upira se samo zaseden ju Carigrada po bolgarski vojski. To upiranje Turčije dela sedaj največje težkoče, ker zahteva jadno mnenje na Bolgarskem, ; da bolgarska vojska ' za vsako ceno vsaj provizorično zasede Carigrad. C a r i g r a d, dne 14. novembra: Tukaj se govori, da je sprejela Turčija — vse bolgarske zahteve. O (brin padel? Pariz, dne 14. novembra: Iz Belgrada javlja „Agence Havas“ s pridržkom, da* je padel Gdrin. Uradno še ta vest ni potrjena. Japonski general o turški in bolgarski armadi. Jjaponski general Mikagiiishi, ki se je z bojišča vrnil v Zofijo, 1 je nasproti nekemu poročevalcu tako-le označil turško in bolgarsko armado: Turki imajo izvrstno moštvo, a, častniški zbor nikakor ni tak, kakor bi moral biti. Disciplina je med čgstništvom jako ohlapna. Kar se tiče Goltzevih načrtov, bi biSCJ pač najbrže izvrstni in vspešhi, ko bi bila njih izvršitev izročena častnikom, (kakor so nedvomno nemški. Turšb/i častniki so se pa izkazali kot nezmožni za izpeljavo takih načrtov. Sicer pa to ni moje lastno mnenje, marveč je Goltz paša pred dvema tednoma izrekel ravnoisto mnenje. Bolgari so navdušen in hraber narod in so v: tem oziru podobni Japoncem. Imajo moderno oboroženo armado, ki jo izvrstno uporabljajo in ki zlasti ob napadih z bajonetom velikansko in nedosegljiva nastopa. Bolgarska za dostop Srbije do Jadranskega morja. Boigarski oficijozni list „(Mir“ priobčuje članek, v katerem piše med drugim: Med čustvi simpatije v Evropi ' za zmago balkanskih zaveznikov, 'je opažati, kako se tu in tam prelivajo solze za Arnavte. 'Formula „Balkan balkanskim narodom“, ki je postala tako popularna, sicer ne med diplomati, marveč med žurnaliisti, pome-nja svobodo za vse narodnosti, 'ne izvzemši Arnav-tov, dasi arnavtski narod ni čisto nič doprinesel k zmagi tega načela, marveč se je vedno postavljal na stran reakcije, ter je z vsemi svojimi silami in svojo hrabrostjo vzdrževal Abdul Hamidov režim. Toda naj se ne pozablja,, da, je istočajsno z odpravo turš kega režima, želja zaveznikov, da osvobode Balkan od kakršnegakoli nebalkanskega zaščitnika, ,S tega stališča vzeto, ne moremo uvaževati solza, ki jih prelivajo nekateri avstrijski, mažarski in italijanski listi, Razlogi, radi katerih' ( omenjeni listi \ prelivajo gorke solze za, one, ki so bili do včeraj, vzdrževate-iji reakcije, ukrotnosti in tiranstva, Iso docela prozorni in jih .pojasnjujejo dogodki sami: i zmage | zaveznikov in želja Srbije, da si odpre pot na Jadransko morje. Naši zavezniki Srbi, ki imajo tofiko sor o jako v v avstro-ogrski monarhiji, imajo prav od te 'države pravico, pričakovati največjo pomoč, da. pridejo na morje. Res je, da se med prebivalstvom Stare Srbije nahaja tudi gotovo število Arnavtov; toda, kakor se nahajajo v Avstro-Ogrski razni narodi, ne 'da bi bila s tem onemogočena 'dobra državna uprava, prav tako tudi v Stari Srbiji lahko mirno živfj in dobi prostora neznatno število Arnavtov- AvstronOgrska je sprva že povzročala največje dvome v balkanskih narodih. Priznavamo,, Da, često brez povoda. Danes ima Avstrija največji interes. da se okoristi z novim, stanjem stvfari i na Balkanu, ako dela na to, da izgine vsak element, ki bi dajal p d vod takim dvomom. 'Avstro-Ogrska je edina neposredna velika soseda Balkana. Ziato je njen največji interes, da se pokaže kot prijateljica balldans1-kih narodov. [Vsak njen poskus, da bi onemogočila redno, 'naravno in zakonito rešitev! balkanskega v-prašanja, v katero rešitev tudi spada kot pogoj sine qua non, dostop Srbije na Jadransko morje, postane lahko motiv, da bo vrženo v zemljo prvo seme za veliko vojno, ki jo pa rto pot ne bo mogoče — loka-tizirati- Srbskoturška vojska. Po bitki pri Kumanovem, v kateri je bil poražen turški generai Zekki paša in so se njegove čete razpršile na vse strani, so zasedli Srbi brez vsakega odpora centralino skladišče turškega orožja v severni Macedoniji, Skoplje, in cela velika dežela je bila zasedena brez odpora^ Od Skoplja so potem prodirali Srbi preko Ve-lesovega proti jugu v dolino Vardar. K e iz Skoplja so poslali čete tudi proti Tetovem (Ealkadele),, ki so jo tudi zasede. V dolini Tetovo so potem brez odpora zasedle tud!'. Gostivar. Od cele armade generala Zekki paše, takozvane Vardar-armade, katera je imela nalog,J da brani Severno Maeedonijo, so bili le še ostanki, Ki so, kolikor ijh ni bilo ujetih in kolikor se jih ni porazgubilo, zbežali proti Velesovemu, Solunu in proti Bitolju. V Bitolju, ki še najdalj čaisa ni videl sovražnika, so imeli Turki dosti Časa, da so se lahko nekoliko zbrali in organizirali. Srbi so z glavno svojo armado prodirali preko Prilepa in z drugo kolono iz Gosti var j a preko Kiče-va proti Bitolju. Na potu so naleteli večkrat na od. por. Večji odpor je bil pred Kičevem, Kruš|evem in pred Prilepom. Končno so se pa Turki umaknili še proti Bitolju. Pripomniti je še, da, so Tlurki,, predno so prikorakali Srbi pred Bitojfl, še porazili pri Fiorini in Banici oddelek grške armiade, ki je prikorakala od juga sem proti Bjft'olju. Med tem je prodiranje Srbov proti Bitolju toliko napredovalo, da stoje zadnji turški branitelji cele Macedonie pred zadnjo odločilno bitko. Ce so Turki bili v resnici v stanu, da so si zbrali v Bitolju večjo vojaško četo, bodo morali računati Srbi na večji odpor od strani posadke v Bitolju. Se pred boji pri (Kičevem, Kruševem in Prilepom je dobila tretja srbska armada nalog, da prodira, skozi Albanijo do Adrije. Zavzela je Prizren. Pri Djakovici l'n preko Peči je operirala 1 skupno s Črnogorsko armado, nakar je odkorala proti Skadru. Tretja kolona je pa prodirala * iz 'GosfEivarja preko Dibre in stoji pred Lešom. Zopet >druga kolona hiti proti Draču, v vi-, Vsled .slabega vremena ^prodiranje; srbskih kolon proti Adriji zelo težavno. Srbi pred Bitoljem. Belgrad, dne 14, novembra: Poveljnik glavne srbske armade, prestofionaslednik Aleksander,i je poslal turškim poveljnikom trdnjave Bitolj poziv, Ra se naj mesto uda. Poziv so pa turški poveljniki odklonili. Glasom neke zasebne brzojavke se nadaljujejo pogajanja glede kapitulacije Bitolja. Turki zahtevajo prost' odhod cele posadke z orožjem ,vred. Poneverjenja turških uradnikov. Skoplje, dne 13. novembra: (Prebivalci po mestih obtožujejo administrativne , in vojaške turške uradnike, da so pred prihodom srbske vojske vzeli iz blagajn državni in privatni denar f ter ga za se porabifi. Srbske oblasti so uivedle v tem oziru energično preiskavo, Samo blagajnik, ki je oskrboval sirotinjski denar v Sfcopljju, je poneveril okrog 20.000 dinarjev. Grški general Suzo pri kralju Petru. Skoplje, dne 13. novembra: Grški general Aleksander Suzo, grški izredni odposlanec, je bil sprejet od kralja Petra v izredni avdijenci. Izjjavil je, da se bo grška armada iz Soluna nemudoma napotila 1 na pomoč bolgarski armadi I pri Kataldži in srbsko-grški vojski, ki je obkolila Bitolj. „Rdeči Križ“ „Slovenske Straže“ zamore se umevati njeno efektno loterijo v podporo revnim o-trokom, ki ima namen, lajšati narodno bedo naših obmejnih bratov in prosimo vse naše prijatelje, da kupijo vsaij eno srečko, ki stane samo I eno krono, katera jim poleg tisočere zahvale obmejnih bratov zamore prinesti tudi obilen blagoslov!f v obliki 5000 kron vrednega ' glavnega dobitka*. Dan j 18. (novembra, dan žrebanja,! je pred durmi! Kdor še nijrna., naj nemudoma naroči in prigovarja tudi svojim prijateljem in znancem, da kupijo vsaj eno srečko naše „Slovenske Straže,“ Grško-turska vojska. Skader pred padcem. Iz Rjeke se z dne 14. nov. poroča: V nocojšnjem obstreljevanju na Taraboš se je posrečilo črnogorski artileriji, da so morale utihniti turške baterije na Tarabošu in pred Skadrom. Nekatere utrdbe na Tarabošu so baje popolnoma porušene in njihova posadka se je razpršila. * * Avstrija in Srbija. Napeto razmerje med Avstrijo in Srbijo vedno bolj pojienpje. Sicer je naše nemško časopisje še zelo hudo na Srbijo, ki ne pusti, da bi se z njo pometala, vendar se splošno opaža, Via je kriza razbremenjena, Med tem, ko se je v pričetku tedna splošno rožljalo z orožjem in so nekateri že čuli gromen-je topov, se sedaj kriza mirno razvozljuje v smislu in v smeri, ki, smo jo označili v zadnjem uvodnem članku.. [Avstrija je uvidela, da nima nikake pravice, zahtevati od Srbije meni nič tebi nič popolno pokorščino, ravno tako so pa tudi, Srbi opustili v,sako justament-politiko. Časopisje je deloma še zelo ostro, oficijelni krogi pa vplivajo pomirjevalno. £a posledico srbskega odnehanja moramo smatrati, da srbska armada še ni prikorakala do Adrije, pred Drač. Razu n trozveze t so ta korak odsvetovali tudi vlasti tripelentente. Avstrija je pa tudi opustila svoje popolnoma odklonjivo stališče napram zahtevi pc srbski luki in bo Srbija dobivala iznod na Adrijo pod gotovimi kautelami. Od Avstrije je edino pametno, da skuša s prijateljstvom ugoditi Srbom, ker samo na tarle način si lahko kaj pribori za svojo prihod-njcst na Balkanu. (Vojska bi bila zločin na zdravo pamet, ki bi je razun nekaterih nemških prenapeit-nežev obsojal cel svet. Avstrija in Italija. Italijanski minister zunanjih del je po svojem povratku iz Berolina imel 'dolga .posvetovanja z ruskim, francoskim in avstrijskim poslanikom. 'Z ozirom na neprestana zatrjevanja; dunajskih listov, da vlada med Avstrijo in Italijo ' popolno soglasje glede Srbije, zatrjujejo italijanski oficijozni listi, da je to neresnično. Vsi listi povöarjajo, da vlada med Avstrijo in Italijo soglasje samo v tem ozrru, da mora Albanija ostati neodvisna. Nekateri I listi, tako iCoriere della sera“, pravijo, Ida Italija nima nič proti temu, če dobi Srbija ozemlje nad Belim Drinom s pristanom ob Jadranskem morju, 'dočim zastopa „Tribuna“ stališče, da bi tudi to i pomenilo razdelitev Albanije. Ce pravi Srbija, dostavlja „Tribuna“},. da mora imej! pristan ob Jadranskem morju za svoje gospodarske namene, se tej želji lahko drugače ugodi, na primer s črnogorskim pristanom. Ža-eno nastopa, „Tribuna“ jako odločno proti avstrijskim zahtevam, merečim na to, pridobiti Avstriji posebne trgovinske ugodnosti na Balkanu. m * * Katoliški duhovnik žrtev vojske. Kakor jporoča neka privatna brzojavka, je med žrtvami boja, ki se je bil med Barbalušem in Saraj-Dajčitom, tudi katoliški duhovnik, :Z e to vic po imenu. Pokojnik je umrl kot pravi junak na čelu od-deljka, ki ga je kot duhoVinik spremljal. Star še le 34 let, je preminul, dvigale križ 1 in I navdušujoč, z njim vojake-sovernike. Izjava Hrvaško-slovenskega Muha glede i • " ' miru.' ' v:"" Hrvaško-slovenski klub je izvolil dne 13. t. m. v svojo parlamentarno komisijo dr. D ul ibi ča, Jafe a, Gostinčarja, dr. Kreka, Spinčiča in Grafenauerja in skleni’- . sledečo resolucijo : :„Hrvaško-slovenski klub poživlja odgovorne faktorje monarhije, naj vse store, da se ohrani blagoslov miru in se svobodni razvoj j/ugoslovianlskih narodov ne prepreči.“ Nov zemljevid Balkana. Izšel je sledeči zemljevid Balkana, ki kaže sledečo sliko: Srbija in Crnogora dobita zapadni del evropske Turčije. Meje proti vzhodu in jugu so: črta oR Custendila ob bolgarski meji levo do Kočane, črez Stiplje, Negotin, Prilep, Bitolj, Ohrid, Elbas an., skozi srednjo Albanijo ob reki Skumbi do Jadranskega morja. Pristanišče Drač spada v srbsko-črnogorsko ozemlje. Grška meja teče tako: polotok Kalkidikje z zahodnim obrežjem zaliva Rendina in Solun, ’ Meja je nato potegnjena severno čez Janico (Jenidže—Vardar), Mjandalavo, nad Vodeno in Polharsko do goro-vja Dobropolje ob srbski meji, nato pa čez Negotin, Bitolj in Ohrid., Od Ohrida gre nova turška meja proti jugozahodu med Ohridskim in Prespa jezerom, prereže mališko jezero in gre čez Kprico, Kililajsezi, Badeioni, Argyrokajstron do Valone pod Chimaro in se konča ob obrežju Jadranskega morja. Ozemlje med izlivom reke Skumbi, Ohrido in Valono bi tvorilo Albanijo. Novo bolgarsko mejo bo tvorila na jugozahodu črta iz Kuruburuna ob Črnem morju čez Vizo, Uršo v zaliv SaroŠ. Bolgarska dobi tudi macedonsko o-brežje Egejskega morja, od zaliva Rendin do zaliva Saros. Na jugozahodu meji Bolgarijo z Grško črta iz 'Jeni (Nove) Mahnile I čez Kiliselž, Vatilak, Ašik-lar, Pogansko, proti severnemu delu Dobrega polja. Novo srbsko-bolgarsko mejo pa tvori črta severni del Dobrega polja čez Negotin, Stiplje, Kočana v Krivo Palanko v smeri proti Custendilu. Ozemjje južno od črte '.Galli p ol i—K{u rubimi n a ob severnem obrežju Marmarskega morja ostane pa turško. » • * Turška armada ne kld a j i n sedaj. Strašni turški poraz pred Kirkkilisso utrja javnost v veri, da turška armada dandanes nima več tiste sile, kakor jo je imela nekdaj., Ozrimo se le na krvajve boje v zadnji rusko-iturški vojni, zlasti na 5-Rnevno klanje pred Plevno od dne 7. do dne 12. septembra leta 1877! Tedaj so poskusili Rusi s sploši-nim naskokom osvojiti začasne in z zemeljskimi nasipi utrjene turške postojanke, 1 zlasti obedve redute Grivice, ki sta bili ključ Ro zavzetja Fftevne. Turki so mogli tedaj postaviti 49 bataljonov v boj, v najboljšem slučaju 4Ö.000 mož, s 60 topovi. Rasi pa so poslali proti njim 120.000 mož, 424 poljskih In 20 obtožnih topov. Rusi so dobro poznali odporno silo tega svojega nasprotnika in so se skrbno pripravjali na naskok. 'Po noči dne 7. septembra so se približali turškim postojankam , ria1 '400 korakov in * njih pehota se je zagrebla. Drtugo ju,fro so pričeli d mo-rilnim streljanjem) iz topov in so najprej z 'divizijo generala Skobeleva napadli turške postojanke, M jih1 je branilo le {pet bataljonov. (Ruski naskbkjr se je v glajvni smeri popolnoma ponesrečil in se ni razbij le ob turškem odporu, 'ampak zlasti ' ob protinaskokih Turkov. Kljub Številni premoči nasprotnika so Turki' riaslednje dni' še vedno vprizafrjali protinaskoke. Razbesnelo se je moriino klanje, v teku katerega se je še le četrti dan posrečilo dvema rumqnskima in eni ruski divfziji, da so se polastile po ponovnem umikanju ene griviške redute. Ampak Turki niso obupali in so skušali še tisto noč četrtega bojnega dne nazaj osvojiti izgubljeno griviško reduto. Ni se jim posrečilo. Toda Rusi so bili že tako oslabljeni, Ra so peti dan strašnega klanja kljub svoji številni premoči i zamenjali vlogo napadalec z vlogo branitelja, dočim so razviFi Turki skoro neverjetno silo. Vihar 33 bataljonov je grmel čez odprto krajino proti grivfiški reduti, v kateri sta se utaborili dve ruski djlviidziji}, med temi divizija slavnega! Skobeleva. (Rusi so obsuli naskako-valce z uničujočim ognjem. Ampak nevzdržen je bil krasni turški najskok in nezmagjljivo < je 1 bilo nflih bajno preziranje smrti. |Rusi so se morali umakniti v begu in zapustiti tisti košček, M so si ga bili o-svojili. Izgubili so petdnevno bitko in na bojišču je obležalo 15.000 njihovih vpjakov. Tafki so bif.i turški vojaki pred tridesetimi leti. Ali je možno, da so se v ra|z)meroma kratki dobi tako izpremenili, kakor nam jih kniže kirkkiliška bitka? Gotovo ne, Pač pa trpi turška armala, vsled še drugih okoliščin. Za enega prvih razlogov osla N jenja turške armade j navajjajo. Ra, turška armada v sedanjih bojih ni več enotna), ni več izključno turška, pač pa je «vsaj petina, aji pa še več njenih vojakov neturške narodnosti'.' In mohamedanske vere. In ti vojaki se bijejo po šili in vsekako skušajo nai-ravnost oslabiti silo turške armade v boju. kakor je razvidno iz bolgarskih poročil. Ti 'neturški, vojaki niso le svinčena teža za prožnost turške armade, ampak Še več; kakor kažejo znamenja, f se niso le malomarno in prisiljeno bili, temveč i so) naravnost hotoma skušali pogubiti turško armado. Politični pregled. Državni zbor. Poslanec dr. Beni otv i č je vložil nujni predlog za državno podporo po toči poškodovanim prebi- \ valcem občin Golobinjek in Pišece ter za podporo po povodnjih oškodovanim posestnikom v T,rnji (Zjakot pri Brežicah), Mostecu in Dobovi. Delegacije- Včeraj sta zborovala V Budimpešti Vojni ih bosanski odsek avstrijske delegacije. V prvem je govoril tudi minister Aufienbefg, ki je zagotavljaj, da se niso izvrgle še nikake izredne vojaške odredbe. Hrvaško. Listi poročajo: ** Iz zanesljivega vira se poroča, da se razmere na Hrvaškem kmalu temeljito fzpremene. Zagotavlja se, Ra Čuvaja gotovo odpokličejo, ' na njegovo mesto pa ne pošljejo več kraljevega komisarja, ampak postavila se bo ustava in imenoval ban. Vrše se baje že poganja z visoko stoječimi osebami, ■ iz katerih se izbere novi ban, Mase prireditve. Št. Ilj v Slov. gor. Prav slovesno smo Šentdlčani, *v i nedeljo, 10. novembra, proslavili Slomšeku. Dvorana Slovenskega Doma je bila nabito polna, Slomšekovdh Častilcev, Predsednik podružnice Slovenske Straže, č, g. Vračko, je v pozdravnem govoru omenil, da se imamo ravno Slomšeku zahvaliti, da je Št. Ilj še slovenski, ker se je po njegovem trudi priklopil slovenski vla-dikovini. Anica Krenova je nato deklamir ala pesem „Slomšeku“, Slavnostni govornik g. prof. d r, H. o h n j e c nam je v krasnem in navdušenem govoru; predočil delovanje Slomšekovo: za vero in narod. Za slične cilje, kakor je deloval in se trudil škof Slomšek za svoj narod, se borijo sedaj balkanski kristjani, Slovani, kojih vzor je verska in narodna svoboda Balkana, Govor je bil globoko zamišljen in je izzval splošno odobravanje. Nato je nastopil domači pevski zbor, ki je zapel več umetnih narodnih pesmi. Igri, kateri nam je nato predstavljala naša vrla mladina, sta dobro izpadli. Smeha je bilo dovolj. Med posameznimi točkami je igrala domača narodna godba. Po končanem sporedu se je razvila v prostorih Baumanove in Celcerjeve gostilne prav domača prosta zabava, ki nas je ob lepem petju, zvoku godbe in drugih zabavah obdržala delj Časa skupaj. Omenimo, da se je na slavnosti prodalo mnogo srečk Slovenske Straže, Žiče. Dne 10. t, m. i se je Vršil jprimaš okr. zadr., bhod za okraja Konjioe in Slovenska Bistrica,, kateri je bil prav dobro obiskan od zastopnikov posojilnic okrožja, zlasti pa od domačinov. Predsednik okrožja, g. župnik M. Medved, pozdravi vse navzoče; sklene se, da se prihodnji okrožni zadružni shod vrši v, Oplotnici. V načelstvo okrožja se volijo vsi prejšnji odborniki. Nato podaja g. nadrevizor Vladimir P.u Še lijak razne nasvete za. poslovanje in se vname prav živahna debata, v kateri navajajo udeleženci razne izkušnje, zlasti pritožbo glede pritiskanja oblasti na posojilnico. Popoldne se je shod nadaljeval in je g. Pušenjak v obširnem govoru pojasnil vzroke, zakaj banke tako love hranilne vloge ter opozarjal posojilnico na to, da se naj pripravijo na eventuelne kritične čase v Avstriji in naj poučujejo ljudstvo. Po sklepnih besedah g. načelnika domače posojilnice, kateri se je zahvalil Zadružni Zivezi in predavatelju, se je zaključil lepo uspeli shod. Ljubno v Savinjski dolini. V četrtek, Rne 7. novembra, se je vršul prt nas okrožni zadružni shod za celi gornjegrajski okraj, katerega so se udeležile razun jedne vse zadruge, v okraju. Po običajnih navodilih, kiatera je počfl.tjl gosp. Vladimir P u š e n j a k, se je razvila živahna debar ta, v kateri se je zlasti povtMrjalo, kako, oblasti neupravičeno zahtevajo pojasnila od raznih zadrug. Omenjalo se je tudi, da je začela davčna oblast, ne da bi imela kako podlago za. to, j posestnikom j predpisovati osebno-dohodninski Ravek z razlogom, da imajo isti precejšnjo hranilno vlogo. V interesu zadrug je, da opuste oblasti razna nedopustna poizvedovanja. Nato je projiaval gospod Vladimir Pušenjak o bankah in posojilnicah in o pripravi posoji-nic za eventuelne resne čase. . Sklenilo se je, da se vrši prihodnji okrožni zar družni shod v Gornjemgradu. Marenberg. SlfomŠekova slavnost1 v nedeljo, djne 27. oktobra, se je pri podružnici Sv. Janeza prav dobro obnesla. Najprvo nam je za.pel nalš pèvìski zbor fjepo pesem „Izidor.'“ Nato je sledil slavnostni govor, kar terega je imel gospod Jakob Fras. {Predstavil barn je Slomšeka od zibeli do groba., kot iskrenega domoljuba,. nedosegljivega učitelja, kij ima največ in neminljivih zaslug za probujo! slovenskega I naroda. Veronik Katarina deklamuje „Pozdrav“, Virtič Justina pa „Slava Slomšeku“, ■ Marija Veronik' ( pesem ..Vijolica.“ Nato nastopi govornica Tereza Kolar ter govori o napredku Dekliške zveze. Arih Ä. 4eklamuje „jTužne solze“, (na groblji zajčkega samo- s stana). GtivoriLje tildi Veroüik Anton t,er vabil mla-deniče, naj pristopajo v obilnem številu k naši mladinski organizaciji. Prihitele j so; ha slavnost1 tudii; i v. : precejšnjem številu vrle mladenke iz Mute. Izmed njih je govp-riia Kristina Mesmer, ki nam priporoča,), naj bi slovenska mladina ljubila po SlomŠ|ekovem vzgledu vero, dom in jezik svpj. Med posameznimi točkami je zapel naš pevski zbor še marsikatero lepo pesem. (Dvorana pri Mežnarju je bila natlačeno polna. Raznoterosti. Nujna prošnja. Vse tiste, ki so prejeli srečke ,„Slovenske Straže“, prosimo, da odpošljejo zanesljivo najkasneje dne 18. nove)mbra, še bolje pa poprej, denar za razpečane srečke, 1 kakor tudi neprodane srečke pisarni .„Slovenske Straže.“ V pondeljek, 18. novembra, mora biti oddan denar za srečke in tudi neprodane srečke morajo v pondeljek, dne 18. nov,, biti oddane na pošti, oziroma osebno izročene v pisarni „Slovenske Straže“ v Ljubljani, Dunajska cesta 32. Opozarjamo, da imajo pravico do dobitkov le tiste 1 izžrebane srečke, ki so plačane pred žrebanjem! Popravek. V štev. 127, dne 2. novembra, smo priporočali pod naslovom 1 Bolgari in Srbi“ knjigo, ki je izišja pred leti v družbi sv. Mohorja ih v: karteri knjigi nam vzorni pisatelj /:n zgodovinar gosp. profesor Vrhovec jako poljudno opisuje ozemlje, običaje, ljudstvo in gospodarske razmere bratskih nam narodov. (Tukaj se je vrinila ! neljuba pomota, kajti: knjige „Bolgarija in Srbija)“1, katero je izdala leta 1897 družba sv. Mohorja, ni spisi omenjeni pisatelj, ampak naš Štajerski'1 rojak in sedanji naš sodelavec profesor Anton Bezenšek, bivši tedaj na gimnaziji v Plovdivu, a zdaj na vseučilišču v Zofiji. Zadružna zveza v Mariboru namerava po novem letu prirediti zadružni tečaj v Celju, ki bo trajal en teden, Zadruge, katere žele poslati svoje tajnike ali druge upravitelje v tečaj, kakor tudi posar mezuiki, ki se žele tečaja udeležiti, ! naj to nemudoma javijo Zadružni zvezi v Mariboru, da se morejo izvršiti vse priprave. Kaj naj bo naše 'delo v prihodnjo nedeljo, 17. novembra? Povsod agitirajte in vplivajte, da bodo v nedjeljo j pokupljene vse srečke (Slavenske Stražei.“ Vsi na delo za brate in sestre na meji. Dobitki so krasni in dragoceni. 'Žrebanje se vrši nepreklicno prihodnji pondeljek, dne 18. novembra. Liberalci — Hockenburger j e vi lakaji. (Kar o-supnVH smo, ko süio dobili vi roke ,„(Slovenski Nar.“ od dne 13. t. m. Na uvodnem mestu prinaša to glavno liberalno glasilo strupen napad na dr. Versto-šeka in druge naše poslance, ker je dr. Verstovšek v torkovi seji državnega zbora v dolgem in ostrem govoru razbiča! Hochenburgerja in njegov krivičen sistem. Navajeni smo na liberalna falotstva, toda to zadnje nas je res osupnilo. (Da gre glasilo „slovenske“ intelligence, ki je samo neštetokrat gromelo že proti Hochenburgerju, med njegove zagovornike in branitelje, to je brezprimerna perfidila. Se ni dolga tega, ko so slovenski odvetniki I na svojem ( občnem zboru v Mariboru priznali, da se ' dr. Verstovšek krepko in možato brani proti Hochenburgerju. iTudii še ni dolgo, ko je „Slovenski Narod“ hinavsko z aivi j al oči, češ, da poslanci S. L. S. (premalo ostro nastopajo proti Hochenbuirgerju. |Boj proti Hochen-burgerju je liberalno glasilo navadno proglašalo za najpoglavitnejšo ! parlamentarno / zadevo. (Ko pa nastopi sedaj naš poslanec in s podrobnim materijalom v roki že v drugič dokaže neVzdržljijvost, korumpiranost in krivičnost Hochenburgerjevega sistema, je liberalno glasilo prvo, ki v prijateljski slogi z raznimi nemško-nacionjalnimi glasili pjade po njem in zliva na njega golide iz svojih kloak. Tb je več kot strupena strankarska strast. 'Tako lakajstvo, klečeplazenje pred Hoehenburgerjemj, kakor *ga Je zagrešil sredin „Slovenski Narod“, mora imeti globokejše korenine. Brez dvomiai, so napravili liberalci s Ho-ohenburgerjem kako kravjo kupčijo in vpadajo sedaj za Judeževe groše v hrbet našim poslancem, ki stoje v težkem boju. Posla,nec dr. Verstovšek bo pri privi priliki razkrinkal to najnovejšo podlo 1 liberalno izdajstvo in bo tudi obračunal z gotovimi gospodi, kar terim so najsvetejše naše zahtejve vedno na prodaj. Kje je ostal dr. Ravnihar? Da so se vdinjali liberalci z dušo in telesom Hochenburgerju priča še tudi to, da se v zadnji debati p Hoehenburgerjefvem sistemu, ki je izpolnila tri ; zadnje seje ( državlnega zbora in je bila za Hochenburgerja pravi dies ilia, ni oglasil k besedi poslanec našega stolnega mesta dr. Ravnihar, Kje je ostal, zakaj se je skril, vaš poslanec, liberalna gospoda? ! Že v svojem edinem govorg, ki ga je imel v držalv|nem zboru,( ' je ta korajžni politik zdihoval, 'da mu je silno težko, nastopiti kot advokat-kolega proti ( advokatu Hochenburgerju. Ali mu je sedaj zmanjkalo Še tisto malo poguma, ali pa je liberalna odvisnost od Hoc(henburger-ja že tako velika, da se liberalni poslanec ( ne sme več povspeti niti do pohlevnih protestov?, Kolikor vemo in kakor je razvideti I iz ..Slovenskega Naroda“’, ki napada »niše poslance, ker se bore proti Hochen-bhrgerjiT,!1 velja najbolj zadnji vzrok, Liberalci so se Hochenburgerju prodali ■ in sedaj smehljaje ) gledajo, kako mrcvari in tepta ta mož naše najpri'hntivinegše m pratvi.ee. Kaj map tem ljudem narod, kaj jhn mar. ljudstvo, samò da je njim dobro: '/'urh bene, ibi patria... , ... . ; Prihodnji pondeljek, dne 18. novembra,, se nepreklicno vrši žrebanje velike loterije naše „(Slovenske Straže,,“ Agitirajte za nakup srečk! Srečka, stane samo eno krono. Kjer žmjanjka, do nedelje srečk, naročite jfcajkoj nove srečke' v pisarni „jSlov. Straže“ v Ljubljani. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 18. novembra:. Za „Slovensko Stražo“ je poslala 2000 obrabljenih poštnih znamk Marijja, Lončarič ina Grabah pri Središču. Hvala lepa! „Dan.“ (Slovensko katoliško akademično društvo „Dan“ v Pragi je na občnem zboru dne 9. t. m. si izvolilo sledeči odbor: J predsedniki fil. Joško Čopič, podpredsednik in blagajnik' jur. Joško Fon, tajnik iur. France Bratina,, knjižničar in gospodar rar. Jože Koruza, revizorja iur. Janko Koser in iur. Tone Leskovec. „Sedem božičnih napevov.“ Ravnokar jevgjjas-bil Karol Bervar v Celju sedem božičnih napevov v priprosteip, sem in tam modernem slogu. Nekako res ljubka, zaokrožena je štev. 2., 3., 4., 5. (Dobijo se pri skladatelju in v Katoliški bukvami v Ljubljani. Cena partiture 1 K, posamezni glasovi 50 vin. Za „Itudeči Križ“ so posijali našemu uredništvu: 'Marko Kranjc, kaplan, Središče, 5 K; Josip Pečna k, kaplan, Trbovlje, 4 K. Bog plati! „Zarja.“ Slovensko katoliško akademično društvo „’Zarja“ v Gradca si je na svojem občnem zboru dne 8. t. mj- izvolilo za zimski tečaj 1912-13 sledeči. odbor: predsednik iur, Anton Kodre, podpredsednik iur. Dominik Žvokelj, 1 tajnik' iur. Avguštin Habermuth, blagajnik med 'Josip Pavlin, knjižničar fil, Ignacij Voštar, gospodar med. I v a,n. Drobnič,, odbornikov namestnik med, Zoran Jošt,. Siajer&k@. Mariborske novice. Lažnjivi liberalni (dopisnik .„(Slovenskega Naroda“ v, Mariboru jih je dobil krepko po zobeh. Laž-njflvost in podla zlobnost liberalnih časopisov in pa njihovih dopisnikov je tako znana slivar, da se ji skoro ne splača posvečati kaj več pozornosti, ’Sfamo radi lokalnega zanimanja,1 in da bo znal vsak primerno taksirati resnicoljubnost splošno znanega tukajšnjega liberalnega dopisnika, beležimo naslednji slučaj. Zvonec med lažnjilvimi dopisniki „Slovenskega Naroda“ je nosil v zadnjem Času njegov dopisnik V Mariboru. Kaj je ta možakar vse spravil v s^et, se ne da povedati. Pomilova/l smo kot dobri ljudje res večkrat v „Narodov“ evangelij (verujoče bralce in tudi dopisnika samega, ker je njegova ' lažnjiva žila razvita očividno do neozdravljive abnormalnosti. Pred nekaj tedni je poslal v „Slovenski Narod“\ikup laži o loteriji „Slovenske Straže.“ Ml na napad nismo reagirali, ker z nopeem se nihče ne mara prerekati. „Slovenska Straža“ je pa ,radi infamnih laži prijela „Slovenski Narod“ ' in „Slopf/enec“1' j od dne 13, t. m. prinaša naslednjo izjavo „Narodovega“ u-redništva: I z j a V a. V 246. številki našega lista iz dne 25. p. m. je bil priobčen dopis iz Maribora, v katerem se smeši loterija „„Slovenske Straže“ na način, ki ne odgovarja niti našim načelom, niti I naištemu ( okusu. Isto velja tudi o napadih tega dopisa; na zasebno dostojnost' deželnega glavarja gospoda dr, Šušteršiča,, gospoda 1 knezoškofa, jgoslpoda prošta Sajovica in funkcionarjev „(Slovenske Straže,“ Prepričali smo se tudi, da so ti napadi brez dsake stvarne podlage in zategadelj obžalujemo, da se je ta stvar vtihotapila v naš list. —' t Uredništvo „Slov, Naroda," Uredništvo „Slovenskega Naroda“ je tedaj svojega mariborskega dopisnika popolnoma desavouirar lo 1 in mu je vtisnilo pred celim svetom pečat l^žnji-vosF. Seveda, b tem še ni rečeno, da ’„(Slovenskemu Narodu“ njegov lažnivi liberalni dopisnik ne bo Še nadalje dobro došel in tudi ne, da ne bodo liberalni „iinteligenti“ lažnjivosti njihovega glasila Še nadialje mirnodušno požirali. Okusi so pač različni. Tezno pri Mariboru. V sredo popoldne j,e IJar nez Fajdiga, krčmar in posestnik; na iTlezni, spravljal suho koruzinje (koruzno slafmo) V kopico, da bi jo čez zimo shranil. Komaj pai je bil z delom gotov, je prišel šestletni 'deček Irgolič, kaleh ) ravno v tisti hiši stanuje, skrivaj do kupa slame in ga vžgal. Ogenj so sosedje pralvočajsno opazili fn pogasili, sicer bi bilo poslopje Fajdigovo / in posljppje njegovih sosedov zgorelo. JTo. je že drug slučaj v enem tednu na, Tlezni. fSaj pa tudi ni Čudež, da otroci zažigajo okoli hramov, ker že vsak šolar, ki ,gre na Te-zni v Šolo, v Šolo in iz šole grede cigarete kadi in se obnaša, kakor kakšen star tobalkar. Starisi! 'Malo več strahu bi pa že lahko 'dali. svojim otrokom!! V imenu narodnosti se pohujšuje mladina V trgovini Wei vi ,v Gsspbski ulici ! se z mnogo drugo ropotijo vred prodaja tudi nemški pamfletistom tednik «„Der neue Blitz“, mame'njen 1 za neuke, Široke ljudske mase. [Samo pogled na prvo stran nam pove, eto imamo opraviti s pornografično robo najslabše vrste, Tu najdemo z velikimi črkami zapisano — vsebino Številke. Samo ' .nekaj (naslovov : fDie Hut- reehnung der Freundin, Sittenbilder., die Dreizehn- jährige, (der Geliebte als Kuppler, Geschiente : der Prostitution itd. Tedaj Samo naslovi, ki naj ščegetajo’ radovednost in zlasti pri nedorasli nv.adini vzbujajo strasti ter jo kvarijo 'in -zapeljujejo. K a bolj vleče, lizobeša IWeixl ta židovski šund v okno, da ljudje lahko berejo zapeljive in' mnogo obetajoče naslove, ter potem no pamfletu raje segajo. V nobeni nemški1 mariborski trgovini I se p e vsiljuje na tak način takih ■ nesramnih perverznosti in izprijenosti, ker so nemški trgovci dos.tojni in pošteni ljudje, ki nočejo zastrupljati mladine. (Weixl pa, ki pri vsaki priliki zahteva, da bi ga morali podpirati vsi Slovenci;, se na tak. način dela norca iz poštenega slovenskega ljudstva in hoče bržčas z pornografjčnimi nemškimi spiši dvigniti „narodno zavednost“ slovenskih mas, zlasti mladine. Odločno protestiramo, da bi se pod krinko narodnosti še nadalje krmilo uka-željno in ukapotrebno mladino z izldvarjenimi produkti nemških čifutov. Pod firmo narodnosti in slovenstva pohujševati ljudstvo, to je najnovejša lib© ralna pridobite^. Poskrbeli bomo pa, in z nami gotovo vsi, ki dajo kaj na dostojnost, da bodo Weixìi minile njegove muhe. Glasnemu IWeixlovermi bratu, ki hoče celi svet poboljšati, pa svetujemoi, naj zač. kar doma v bratov’ trgovini. Ali si pa mogoče tudi. on misli reševanje slovenske mladine po pornogra-fiČnih načelih lista „Der neue Blitz“? Pri liberajnih modrijanih je vse mogoče. Nesreča. Franc Polič, c. kr. orožniški straž-mojster v pokoju j in posestnik v Lajteršpergu, je pred par dnevi safdje stiskal. Pri tem je Polič padel v stiskalnico in si je zlomil desno roko. Studenci pri Mariboru. (Vo .prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m., priredi naše Katohjškb slovensko izobraževalno društvo družinski večer v gostilni gospoda Frasa. Na. vsporedu je: Martinova gos, šaljiv govor in nastop domačih tamburašev. Začetek I ob, 4. uri popoldne: pridite i polnoštevilno vsi, j ki hočete prebiti nekoliko ur prijetne zabave! Slomšekova slovesnost Dekliške zveze pri Sv. Magdaleni v Mariborh se ne bo vršila v nedeljo, 24. novembra, kakor je bilo prvotno sklenjeno, ampak v nedeljo, 'dne 8.. decembra, na praznik Brezmadežnega spočetja Marijinega. ZJadnjo nedeljo [tega, meseca dne 24. novembra, ima Dekliška: zveza svoj .redni mesečni sestanek. Pri igri ponesrečil. V nedeljo, dne 10. t, m., popoldne, je več dečkov igralo žogo na travniku ob Tržaški cesti' -v Mariboru. 'Franc Volavšek), 131etni sin pekovskega pomočnika .Franceta Volavtšeka, je pri tem tako nesrečno padel, da si je levo nogo zlomil in so ga morali takoj odfpeljati v mariborsko bolnišnico. Občinske volitve. Prihodnji teden se vrše pri nas občinske volitve. (V jtorek voli III. razred. Na oficijelni kandidatni: listi sta tudi dva čistokrvna — Nemca, dr. Orosel in dr. Resner. Prvegja oče je bil predsednik čitalnice, drugega ' zibelka je p,a tekla, kakor ve poročati „.Slovenski Narod“1, nekje v Savinjski dolini. Nemštvo Maribora! je tedaj pristno tevtonsko, zlasti bo počivalo v Varnih rokah, če bo izvoljen za župana tir. Orosel, za kar se ta mož zelo trudi. _ i Zaupno vprašanje na naše prijatelje. Ali že imate srečko „Slovenske Straže“ l v | podporo revnim otrokom ? Prislovica pra|vi, da se prave prijatelje v sili spozna: ’ sila je tukaj, kje ste, prijatelji obmejnih Slovencev? „Slovenska Straža“ ima v pondeljek, dne 18. novembra, svoj običajni družinski večer pri gospodu Kirbišiu. Št. Ujskf» novice. Lutrovsko mašo imajo prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne naši protestanti, Švabi in njih „katoliški“ prijatelji pri Hempiu v Cirktnicn Slavnostno pridigo ima pastor dr. Albani iz Lipnica Uutrovci nameravajo protestirati proti turškim porazom. Naši Švabi se namreč silno navdušujejo za) mohaimedan-ce. Nazadnje bodo še Alaha klicali na pomoč zoper Slovence./ Nad 500 srečk „Slovenske Straže“ se je gotovo razpečalo v naši župniji, |En posameznik jih je prodal čez 100. [Slovenci, Slovenke, posnemajte te obmejne Slovence. Danes, ko bereite ,„Stražo“, je še zadnji Čas za nakup srečk. Za 15.000 K bi baje rada Sudmarka prodala svoj .„.Niederwald“ kakemu „kerndeutsch“ Nemcu-go-stilničarju. Smrdi! Rebernisehegg se zove novi gostilničar v Siid-markhofu. To je tisti klepar, s katerim je naš doktor pil bratovščino. Ce bo imel srečo kot krčmar, je dvomljivo. Edino upanje za vsakega gostilničarja, v SiidmarkShofu so oni Slovenci, ki tako radi „po tiho-ma“ smuknejo v ,to nemško hišto. Ptujske novice. Za pogorelce. ,V nedeljo, dne' 17, novembra, prireffi slovensko gledališče v Ptuju v veliki dvorani Narodnega doma igro „Svetinova hči.“ Igra je pisana, za ljudske sloje, (ne manjka v njej komičnih prizorov, so pa tudi prizori, kd morajo gledalcu privabiti solze v oči. Zato v nedeljjoi vsi I v Nar. dom, da si vsak ogleda to igro. I Blagajna, se oetpre ob 7. uri zvečer, začetek točno ob (48. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gospodu Koci perju v Narodnem domu. — Pred kratkim je pri Sv. Kungoti niže Ptuja prišlo 17 posestnikov radi požara, popolnoma ob vse premoženje. Zima je že tu, nimajo kaj jesti, kaj obleči: z eno besedo, nahajajo se v največji bedi in revjščini. JZ ato j,e slovensko gledališče v Ptuju zdaj sklenilo, priskočiti tem bednim siromakom na pomoč in v ta namen 1 priredi igro ^Svetinova hči“j, katere čisti dobiček je namenjen ubogim pogorelem pri Sv. Kungoti. Prihitite torej v nedeljo, dne 17. novembra vsi v ptujski Narodni dom, da bo naš dobiček tem večji in da bo s tem -izdatneje pomaigano pogorelcem, ker kdor hitro da, dvakrat da. Požar. V sredo, dne 13. novembra, j,e proti večeru nenadoma izbruhnil požar v povečani, popolnoma obnovljeni nemški hiši: Da|s neue deutsche Haus ter jo večinoma upepelil. Govori se, da je ogenjlna-stal po neki peči, ki so jo ta večer precej močno zar kupili za dvorano, v kateri h/1 imele pričete isti dan plesne vaje. Ogenj se je hitro Širil, zlasti po plinu), katerega cev je vsleđ vročine počila. (Škoda je tem obutnejša, ker je bila hiše še le v žadnjem času dozidana in tudi, kakor se govori, nezavarovana- Vojaki so, kakor vselej ob požarih, (takoj prihiteli in so ognjegasno delo zelo vspešno podpirali. Nemška trdnjava — v pepelu! Na Ptuju se je osnoval posebni odbor nemških visokošolcev z nalogo, povečati in vsestransko razširiti dosedanjo nemško trdnjavo — Deutsches Vereinshafus. 'Dne 8. novembra je (bila, slovesna otvoritev te hiše, v katero so nagrabili vse, kar nemško misli in čuti. Popoldne je bila otroška veselica, da bi se mladina zgodaj navdušila, za cilje nemškega VoKksrata; zvečeri in, po noči so se ogrevali drugi ' za nemške ideale. 'V nedeljo, dne 10. novembra, je bila druiga velika nemška slavnost: Bundessingen, pevska slavnost mnogih nemških pevskih kruštev iz Spodnjega Štajerskega,. Sedaj5 pa je napravil neusmiljeni požar precejšnjo črto čez račun. Št. Vid pri Ptuju. W nedeljo, dne 21.1 novembra se ustanovi tukaj ljudska knjižnica ter se priredi pri tej priliki veselica z gledališkima predstavama: „Buček v strahu“ in „Raztresenca“ ter koncertom ptujskih tamburašev. 'Začetek popoldne f po večernicah. Ljutomerske novice. Podporno društvo Franc Jožefove šole ; v Ljutomeru že danes naznanja svojo .šolsko tombolo, ki jo priredi v nedeljo, dne 1. decembra., v gostilni g. Fr, Severja. Prosi se, da se zunanja društva na našo prepotrebno tombolo ožina,jo. Sovražnikom „Slovenske Straže“' | je nemogoče dopovedati, a naj si puste dopovedati vsaj njeni prijatelji, da je lajšanje narodne bede obmejnih Jbratov naša sveta dolžnost, ki jo je v našem slučaju tem lažje izpolniti, ker ne zahteva, velike žrtve, I, pač pa nudi veliko dobička, Z eno samo krono, kolikor stane srečka „Slovenske Straže“ v podporo revnim šolskim otrokom, je izpolnjena narodna dolžnost, dobiček pa znaša 4990 K, katerega, tvori vrednost glasnega dobitka po odbitku žrtvovane ene krone r ip do tega dobitka ima vsak posestnik vsaj ene srečke v srečnem slučaju absolutno pravico. Kdor tedaj1 kupi srečko „Slovenske Straže“, ne izgubi na noben način, kajti žrtvovana krona mu prinese pred vsem srčno zahvalo naših zatiranih bratov, v srečnem slučaju pa poleg tega tudi Še glavni dobitek. Ne zamudite torej ne prvega, ne drugega,, ter združite dobro s koristnim na ta način, da Še preß 18, novembrom kupite vsaj eno srečko „Slovenske Straže“ v podporo revnim otrokom. V Kokorčih je v pondeljek zvečer požar upepelil gospodarsko poslopje posestnika Jelena. Drugi kraji. Vi, vi’ in vi, ki še nimlaite srečke .„^Slovenske Straže“ v podporo revnim otrokom! !Ali nima|te prav nič narodne zavesti in srca za naše olfmejne, brate? Še je čas, da izpolnite svojo narodno dolžnosti, ki vam nalaga malenkostno žrtev ene same krone, ki jo vi gotovo zmorete, obmejni bratje b'i, jo pa zelo pogrešali. Ce srečk v vaišem kraju ni na prodaj, usedite se in pišite po nje naravnost „Slovenski Str,ar žf“ v Ljubljani. Hitite, dan žrebanja, se bliža,! Sv. Peter niže Maribora. !V četrtek ( popoldne je prijšel viničar Jože Simonič j iz Me tave), fara Sv. Peter, po opravkih v Maribor}, kjer si ga je seveda tudi nekoliko ' čez mero privoščil. 'Vsi e d pijanosti je v Tegetthoffovi cesti padel I n si je na kamjhu glavo tako razbil, da so morali pqfkflaaati rešilni voz, kateri ga je odpeljal v bolnišnico. Fram. Alojzij Kores, kovaški mojster v Framu štev. 7, je na sv. Martina dan šel po cesti v| Framu poleg voza, Kores je padel in prilšel pod4 voz, ka’ teri mu je desno nogo strl, vsled česar so ga morali odpeljati v bolnišnico. Črešnjevec. jV petek so se na, Ljeskovci, fara Črešnjevec, delavci. Makso Mlaker, Pejter Dreo in Vindiš meö seboj sprli in kmalu ! na o ! tudi stepli. Dreo in Vindiš sta Mlakerja z nožnfi po glavi tako steppa, da je ta zadobil več pošksdb, f vslejü, katerih je moral v mariborsko bolnišnico. Devica Marija v Puščavi, tone ■ 5. novembra srno tukaj pokopali velezasllužnega vojaka * in veterana Janeza Kormaina, Pokojni je bil dvakrat že v vojski. Leta 1866 je bil pri Kraljevem gradu na Češkem od Prusov močno ramjjen in ujet. Po ctokončani vojski je zopet prišel v svojo domovino ( in ostal v njej do smrti. {Vedel ie marsikaj o vojskah pripovedovati in je bil pbvsod priljubljen. Kakor mn je čar stiti gospod župnik j pri odprtem grobu v, ganljivih besedah za slovo rekel, da gai je imel rad Bo;g, cesar in ljudje. Pogreb je bil prav sijajen. Med drugim odličnimi besedami so se ga udeležili t,udi ip. n. veteranci iz Ruš in Selnice korporaltivno. Srčna vam hvala. R, i. p.! Sv. Martin pod Vurbergom. iTiukajšpja Dekliška zveza priredil j Slomšekovo slavnost ! v’j prihodnjo nedeljo, dne 17, novembra, g gledališko predstavo: „Pri gospodi.“ Začetek popoldne takoj po večernicah, vstopnina 30 vinarjev. Igra se vrši ob vsakem vremenu. Cirkovce. V četrtek, ' dne 7. novembra, ob 5. uri zjutraj, je umrl občes,poštovani posestnik Štefan Ekart v 67, letu. Bil je mož mirnega,, krepkega, zn ar čaja., verskega, prepričanja, kar je tudi o vsaki priložnosti v dejanju pokazal,: Kako je bil priljubljen, pokazali so dnevi njegove težke bolezni, pokazal je njegov pogreb. Pri odprtem grobu so mu v slovo govorili domači častiti gospod župnik | in ga, imenovali za svojega pravega prijateijj'a do zadnjega zdihljeja. Bil je eden največjih dobrotnikov 'naše cerkve. Njegovo ime se fcfiišči v cerk|vi na, marmornati 1 plošči, zapisano v župnijskih knjigah za stoletja, zapisano je tudi v knjigah i večnega življenja, |T|ako si je s svojo radodarnostjo za Čast božjo I ovekovečil svoje ime. Domači pevski zbor mu je ob grobu zajpel lepo pesem v slovo. Rajni je rad prebiral dobre, katoliške knjige in časnike, bil je stari ud družbe sv. Mohorja; in zvest naročnik f „Slovenskega Gospodarja.“ Za njim žaljujejo dobra žena 1 in štirji odrasli otroci. Blagi mož, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti ! Cirkovce. Na Gornji Gorici je v; soboto ob 10. uri zvečer zgorelo gospodarsko poslopje Štefana) Ce-lofiga. Kako je ogenj nastal, se ne ves, Čudno pa Je vendar, da je ravno na obletnico. Lansko leto je nastal ogenj pri sosedu, kateri je vniČil več poslopij, med n!imi tuidi; poslopje Štefana Celofiga. Skoda, je toliko večja, ker je bilo vse novo, z opeko krito in slabo zavarovano. Devica Marija v Puščavi. Podružnica „Slov. Straže“ za Sv. Lovrenc in Puščavo bo imela v prihodnjo nedeljo, dne 17. noviembra, v gostilni gospoda J. Oswalda (spodnji trg), ob 4. uri popoldne svoj občni zbor. Vsi p. n. člani in prijatelji obmejnih sobratov so prav prijazno povabljeni k obilni udeležbi. — Odbor. Polzela. Prihodnji pondeljek, 1 dne 18. novembra, popoldne ob 3. uri, ima hranilnica, in posojilnica na Polzeli v hranilniških prostorih svoj izreda:1 občni zbor. K temu zborovanju pride tudi zadružni nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak! / iz Maribora, ki bo imel zanimivo predavanje o zadružništvu. Zla-torej se k temu zborovanju 1 valijo > v prav f obilnem Številu ne samo člani posojilnice, ampak tudi še Vsi drugi, ki se za zadružništvo in napredek našega naroda. zanimajo. Sv. Peter na Medvedovem seuu. Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv, Peter na Medvedovem selu priredi v nedeljo, 'dne 17. novembra, ob JJS, uri popoldne, v župnišču poučno zborovanje z govorom o balkanski vojski, s petjem in s šaljivim srečolovom. Ta bo razdelil 150 lepih dobitkov. Kartica bo stala 10 vinarjev. Udje in prijatelji društva, pridite v največjem številu, da se kaj naučite ih pri srečofovu lep dobitek vlovite. Sv. Ema. Pri Sv. Emi bo v prihodnjo nedeljo, dne 17. novembra, po raniem opravilu'f v ka,planai govorU potovalni učitelj gospod A. Pirstinger o jesenskih delih v sadovnjaku, v vinogradu in o kletarstvu. EmČani, pridite poslušat! Zibika. V Zibiki bo v nedeljo, dne 17. novembra., popoldne po večernicah, imel v stari šol zelo zanimiv in poučen govor potovalni učitelj Pirstinger. Zibičani, vsi na svidenje! Hum pri Ormožu: Tukajšnji občinski odbor je izivolil v svoj' zadnji seji bivšega predstojnika ormoške c. kr. okrajne sodnije, občezarffužnega sedanjega c, kr. deželnosodnega svetovalca ; v Ljubljani, gospoda d'r. Ivana Preskerja enoglasno svojim častnim občanom. Gaberje. V gostilni Karba pri „Divljem možu“ v Celju se priredi v prihodnjo nedeljo, dne 17. no-novembra, veselica v prid' „Rhdečemu Križu.“ Sv. Marjeta na Pesnici., Jakob Voršič, posestnik pri Sk Marjeti na Pesnici, je Ml pretečeno soboto, dne 9. novembra, v krčmi gospoda Janeza Jager ja v Vosekh. Med krčmarjem in Voršičem je nastal prepir. Vsled kaiterega je Jager IVoršiČa s par lico in pa z nekim železom' I tako po glavi Vdaril, da se je moral ta podati takoj v mariborsko bolnišnico. Šoštanj. Tukajšnji Slovenci priredijo v prihodnjo nedeljo, dne 17. noviembra, ob 3. uri popoldne, pri Rajšterju gledališko predstavo „pomen."1 Poljčane. Zopet je posegla nemila, smrt v naše vrste in nam vzela, vzglednega moža i« naše sredine. V soboto*, dne 9. t. mi. smo spremili k! večnemu počitku gospoda Simona Dreu, posestnika v Mahor-ski vasi. Rajni je bil vrl pristaš Slovenske kmečke zveze, več let slovenski odbornik v znanem Pekjlu in sploh vnet zagovornik katoliško-narodne stvari. Bodi mu zemljica tanka! Braslovče. Dekanijsko okrožje ( dekliških zvez priredi v nedeljo, dne 24. novembra), popoldne ob 3. uri, na Legantu veliko Slomšekovo slavnost s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. DeMamacTla. 3., Sla- 'vnostni govor (J'anez Evgen Kalami iz Ljubljane). 4. „Predica.“ 5. ,„,Voda in vino,“ 6. Igjra: „Oh, ta Polona“', burka v dveh dejanj in. Med posameznimi točkami poje mešan pevski zbor iz Št. Jurija ob Tiapo-ru. Vstopnina: sedeži prve vrste 1 K, sedeži druge vrste 60 vin,, stojišča 30 vin. Cisti dohodek je namenjen „Slov. Straži.“ Sv. Križ pri Ljutomeru. Franc' Osterc, posestnik v Kokorftčih, jo poslal v prid Dijaški kuhinji v Mariboru pet velikih vreč, Franc Suliči,č, posestnik v Borečih, pa tri velike vreče krompirja. Posnemanja vredno. Rajhenburg. V prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. priredi naše izobraževalno društvo v prostorih nove kapitanije igro „Večna mladost in večna lepota“ v korist balkanskemu „Rudečemu Križu.“ jZačetek popoldne ob 3. uri. Z ozirom na blag namen prireditve vabimo občinstvo k obilni udeležbi. Loka pri Zidanem mostu. Občinske volitve so razveljavljene. Zmagali' so združeni socialdemokrati in liberalci vsled sllabe udeležbe voliicifv Slovenske kmečke zveze. Upamo, da se pri novih volitvah to ne ponovi. Brežice. Čitalnica v Brežicah je v nedeljo, 10. novembra, vprizorila Finžgarjevo „Našo kri.“1 Igra bi se bila v celoti prav posrečila, da je na vso moč pokvarila nesrečna Jerica, ki je svojo 'vlogo oöivi’d-no bagatelizirala — saj se še koste mir alti ni marala kot kmečko dekle; sploh ji je narava, zdrave kmečke mladenke videti docela tuja. Prav dobri so bili mer Borštnik in njegova žena ter hlapec Mlatija, Tiurbot in splošno tudi Renard. V sklepnem dejanjju je bila komparzerija odločno nezadostna. Štefan je vlogo sicer znal. a je v igri ni pogodil. Vkljub. omenjenem nedostatkom pa so mnoga mesta igre napravila velik vtis ter bi želeli, naj bi se igra / v ’ popolnejši obliki še pojavila na našem odru — pa tudi pred' o-bilnejšo publiko. Brežice. Čitalnica priredi vi nedeljo, dne 17. t. m., popoldne po večernicah ob 3. uri, vdrugič predstavo krasne igre: „Naša kri,“ 'Naj nihče ne zamudi priložnost, Ida vidi najlepšo slovensko narodno i-gro. Vstopnina se razvidi na lepakih. Koroško. Pozabljiv blagajnik. Blagajnik i nemško-nacio-nalnega „ Germane n bunda“',, poslovodja tvrdke Marg. Wejtler, 'sedlarsko , in pogrebno podjetje , v Celovcu, Franz Haisenbücliler, je v minolem letu odpotoval. V tej naglici pa je pozabil Hasenbiichjer izročiti društvu „Germauenbupd“ nabrano