St. 12 m M A MESEČN LASILO RAVENSKIH ŽELEZARDEV Leto II. Ravne na Koroškem, november 1965 Izdaja upravni odbor Železarne Ravne Ureja uredniški odbor Alojz Breznikar, Jože Dela-lut, Franc Golob, Ivo Koh-lenbrand, Marjan Kolar, Dušan Miler, Peter Orožen, Jože Sater, inž. Mitja Sipek Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor Prvi rezultati gospodarske reforme Po obsežnih pripravah pred reformo in med njo se bo sleherni med nami, ki zasleduje gospodarjenje v podjetju, vprašal, koliko smo dosegli od onih ciljev, ki smo si jih zastavili v sprejetem akcijskem programu za večji obseg proizvodnje in znižanje poslovnih stroškov. Jasno je, da sta dva meseca premalo, da bi lahko v tem relativno kratkem času pričakovali korenitih sprememb v naši poslovnosti, zlasti pa v tehnologiji proizvodnje. Ni lahko prek noči stopiti s poti, po kateri smo hodili doslej in prelomiti z miselnostjo mnogih med nami: »Bo že kako šlo, saj je šlo tudi doslej.« Nujno pa je, da moramo zlomiti prav to miselnost, že samo s tem se bomo v veliki meri približali postavljenemu cilju. Nujno je potreben discipliniran nastop nas vseh pri izvajanju tehnoloških predpisov, delovne discipline, izvrševanju pogodbenih obvez itd. če tega ne bomo znali ustvariti, nam uspehov ne bodo prinesle same, pa čeprav najboljše naprave. Brez vsega tega ne bomo mogli zadostili vedno večjim zahtevam domačega in zunanjega tržišča, tako v pogledu kvalitete kot konkurenčnosti. Povrnimo se sedaj k uvodoma postavljenemu vprašanju, kaj smo v teh dveh mesecih dela v novih pogojih dosegli od zadanih nalog. Glavna naloga, ki smo si jo zadali v našem akcijskem programu za izboljšanje gospodarnosti poslovanja, je bila z boljšim delom in boljšim izkoriščanjem kapacitet zvišati obseg proizvodnje ob istočasnem relativnem znižanju proizvodnih stroškov. Na tej osnovi je bil sestavljen tudi novi poslovni plan za zadnjih 5 mesecev letošnjega leta. Proti dosežkom prvih sedmih mesecev predvideva ta plan povečanje obsega proizvodnje za okroglo 10% in dohodek v višini 3.600 mllij. din ali 720 milij. din mesečno, proti 540 mllij. din po prvotnem planu, kar predstavlja povišanje za okroglo 33 °/o. Ta odnos planiranega dohodka pred reformo in po njej pa ni povsem primerljiv. Na povečanje dohodka vplivajo na eni strani spremenjeni instrumenti — znižanje obresti na poslovni sklad in odprava rednega prispevka iz dohodka — na drugi strani ga pa znižuje odnos med povečanimi prodajnimi cenami naših proizvodov in povišanimi cenami osnovnih surovin, energije, pomožnega in potrošnega materiala, uslug in transporta. V prvih dveh mesecih dela v novih pogojih smo proti povprečju prejšnjega obdobja le- IZ VSEBINE še o izobraževanju — Sklepi upravnega odbora — Le delno izboljšanje pri odpremi — V ZMS rastejo mladi upravljavci — Znanje — osnova za bolj kvalitetno delo — Doslednejša uporaba zaščitnih sredstev — Delovodja kot vodja — Problemi prodaje — Ugodnosti za člane ZB — Kje bomo v bodoče plačevali najemnino — Bili smo v prijateljski češkoslovaški tošnjega leta zvišali obseg proizvodnje za okroglo 5 %. Do polnih planiranih 10 % se moramo povzpeti v zadnjem četrtletju leta. To moramo doseči z ublažitvijo nekaterih ozkih grl v proizvodnji, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, znižanjem dosedanjih večjih zastojev, kar vse bo omogočilo boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet. Tudi akcija za znižanje proizvodnih stroškov je v teh 2 mesecih obratovanja pod novimi pogoji dosegla določen uspeh. Po dosedanjih cenitvah se je dohodek, preračunan (Nadaljevanje na 2. strani) Z zasedanja delavskega sveta Dne 27. oktobra 1965 je bilo zasedanje delavskega sveta podjetja. Ob sprejetju dnevnega reda je delavski svet sprejel obvestilo komisije za osebne dohodke, da ni bil izvršen sklep, da je do tega zasedanja rešiti pritožbe delavcev, zaposlenih na delovnih mestih s stalno oceno, ki se bodo mogoče pritožili proti ocenitvi delovnega mesta. Komisija pritožb ni mogla rešiti, iker je rok za njihovo vlaganje potekel šele 23. oktobra 1.1., in je tako komisiji do zasedanja ostalo na razpolago premalo časa, da bi zadevo lahko uredila. Pojasnilo, ki je bilo podano, je delavski svet sprejel, zadolžil pa je komisijo, da mora do naslednjega zasedanja zadevo urediti. Osrednja točka dnevnega -reda in razprave je bilo poročilo o 9-mesečncm poslovanju naše železarne v letošnjem letu vključno z ugotovljenim finančnim rezultatom. Poleg tega je delavski svet obravnaval še predloge besednega dela dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, razpravljal o predlogu sprememb na poslovnem skladu in odobril bonifikacijo za reklamirani material, ki smo ga izvozili v Češkoslovaško in Indijo. Tako kot že prej upravni odbor je tudi delavski svet največ razpravljal o tistem delu poročila, ki obravnava naše zaostanke in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, neenakomernosti odpreme, večanja zalog nedokončane proizvodnje, porast dolžnikov in naših obveznosti, finančne težave, ki nastopajo pri skupnem uvozu ferolegur in kritje finančnih sredstev za nabavo deviz in večanje stroškov stojnin zaradi nepravočasno razloženega dobavljenega materiala. Čeprav je po ugotovitvi delavskega sveta finančni rezultat poslovanja v prvih devetih mesecih letos za železarno ugoden, bi bil lahko z večjim prizadevanjem ter doslednejšim izvajanjem tehnološke discipline iter reda v železarni še boljši. Razprava je opozorila na visoko stanje naših dolžnikov, ki vežejo naša obratna sredstva in zvišujejo naše obveznosti, vendar je bilo istočasno ugotovljeno, da je del krivde za to tudi pri nas v železarni, ker ne izpolnjujemo v redu naših pogodbenih obveznosti ali pa dobavljamo nekom- (Nadaljevanje na 14. strani) Gibanje osebnih dohodkov v SEPTEMBRU 1965 OBRAC. ENOTA 1 Povpr. število zaposl. Število opravlj. ur Od tega nadur Izplačani OD Po enotah ceniku del in OD po usp. obrač. enot Nagrade za stalnost 8 Redni in izredni dopusti in ostalo Povpr. osebni doh. september 1964 10 sept. 1965 11 Topilnica Livarna Valjarna Kovačnica Term. obdel. Meh. obdel. Vzmetarna Jeklovlek Energ. obrat Strojni rem. Elektro rem. Gradb. rem. Promet OTKR Uprava 239 475 301 239 66 600 66 42 102 183 104 68 104 201 377 41.461 95.904 59.925 48.589 12.367 120.974 13.458 8.030 21.052 38.587 21.688 13.697 22.498 40.821 76.796 85 1.454 1.306 360 47 1.479 510 22 600 500 512 253 1.194 975 1.285 20,418.843 39,201.800 22,828.072 20,627.541 5,318.948 45,067.961 5,200.755 2,960.093 8,309.253 15,334.977 8,428.844 4,985.679 8,636.245 16,153.084 29,106.059 14,648.659 28,090.963 16,987.184 14,634.035 3,753.083 32,241.208 3,847.977 2,178.885 5,812.005 10,618.031 5,919.636 3,664.558 6,847.377 12,022.383 20,276.916 2,654.259 5,413.370 2,811.576 2,695.714 780.651 5,462.925 512.719 475.903 1,262.372 2,200.474 1,096.875 516.935 558.263 1,672.841 3,180.338 774.487 1,472.086 771.786 751.544 155.966 1,758.532 209.140 66.629 253.745 500.765 265.114 193.994 272.614 541.593 1,057.068 2,346.609 4,225.381 2,257.526 2,546.248 629.248 5,605.296 625.748 238.676 981.131 2,015.707 1,147.219 610.192 957.991 1,916.267 4,591.737 64.640 58.766 60.237 62.954 57.031 54.508 54.628 52.818 58.082 61.276 59.941 54.760 57.848 55.338 54.198 SKUPNO 3.167 635.847 10.582 252,578.154 181,542.900 31,295.215 9,045.063 30,694.976 57.996 85.434 82.530 75.841 86.308 80.590 75.113 78.799 70.478 81.463 83.798 81.047 73.319 83.041 80.364 77.204 79.753 Prvi rezultati gospodarske reforme (Nadaljevanje s 1. strani) na plačano realizacijo, povišal za okroglo 21 %. Na to sliko dohodka pa v določeni meri negativno vpliva porast dolžnikov v primerjavi s stanjem v začetku leta, ker se po veljavnih predpisih dohodek obračunava po plačani realizaciji. Doseženo zvišanje dohodka je deloma plod spremenjenih instrumentov in deloma našega boljšega dela. Tako se je npr. v topilnici kot glavnem nosilcu materialnih stroškov znižala poraba ognjestalnega materiala za obzidavo peči, saj se je vzdržnost sten in dna zvišala pri vseh pečeh med 20 do celo 40 % (5 t el. peč), medtem ko se vzdržnost obokov še ni bistveno popravila. Topilnica izkazuje dalje tudi znižanje porabe elektrod, kokil in elektro energije na enoto proizvodnje. Tudi v vseh ostalih obratih kažejo proizvodni stroški tendenco upadanja. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je v 9 mesecih letošnjega leta popravil v vseh obratih, izvzemši topilnico, kjer je ostal na istem nivoju 91,2 %, tudi izplen. Vendar izpleni pri vseh obratih še niso dosegli v akcijskem programu predvidenih vrednosti. Predvsem je treba izplen izboljšati v topilnici, kjer že relativno nizko povečanje iz-plena pomeni veliko znižanje proizvodnih stroškov. Enako kakor pri izplenu moramo v naslednjih mesecih še nadalje znižati tudi izmeček, dasiravno izkazujemo tudi tukaj v primerja vi z 9 meseci lanskega leta določen napredek. Medtem ko je znašal povprečni izmeček na skupno proizvodnjo v letu 1964 2,57 %, se je v 9 mesecih znižal na 2,24 % ali za 12,8 %. Doseženi povečani obseg proizvodnje se odraža tudi v doseženi produktivnosti, merjeni v tonah na zaposlenega na mesec. Produktivnost se je v 9 mesecih tega leta proti istem obdobju lanskega leta dvignila za 11 %. Kljub določenim, zgoraj kratko opisanim dosežkom, pa moramo naša prizadevanja za dvig proizvodnje in znižanje stroškov nadaljevati s podvojeno silo, da bomo tako dosegli z akcijskim programom postavljeni cilj. V še večji meri je treba dvigniti proizvodnost, ki je plod boljšega izkoriščanja delovnega časa in znižanja še vedno prevelikih zastojev na proizvodnih agregatih predvsem v valjarni, in s tem boljšega izkoriščanja kapacitet. Ne na zadnjem mestu je za to potrebna mnogo večja skrb za proizvodne naprave in višji nivo vzdrževanja. Proti stanju v začetku leta so se znatno povečale tudi zaloge nedokončanega materiala. Naraščanje teh nam znižuje realizacijo in s tem tudi dohodek podjetja. Zato je ena od nadaljnjih važnih nalog, da v zadnjem kvartalu te zaloge znižamo na najnižjo možno mero. Čeprav ima najbolj odgovorne naloge pri izvrševanju nalog akcijskega programa vodstveni kader od preddelavca navzgor, ta ne bo mogel doseči želenega uspeha brez pomoči in sodelovanja nas vseh. Inž. Franjo Mahorčič ŠE O IZOBRAŽEVANJU O potrebi splošnega strokovnega in družbeno ekonomskega izobraževanja pogosto zasledimo razne razprave in članke v naših dnevnih časopisih, pa tudi sami razpravljamo o tem na raznih sestankih in nivojih. Da je to res potrebno in koristno, moramo vsekakor potrditi. S tem se strinjamo tudi v razpravah tako dolgo, dokler o tem samo na splošno razpravljamo. Nekoliko pa se ta naša mnenja in prepričanja spremenijo tedaj, iko smo tudi sami osebno prizadeti. Dokaz tej trditvi je nedavno neuspeli seminar za organe upravljanja v naši železarni. V sodelovanju s predstavniki družbeno političnih organizacij v železarni je naš upravni odbor sprejel program seminarja, z delavsko univerzo Ravne na Koroškem pa je bil izdelan časovni razpored. S predavanji naj bi pričeli 14. septembra letos. Prvo predavanje je še nekako uspelo, saj je bilo od skupnega števila 180 ljudi, kolikor jih naj bi obiskovalo seminar, prisotnih 73. Zaradi izmenskega dela so bila predavanja prirejena tako, da bi se predavanja za tiste, ki bi delali popoldne, ponovila naslednji dan v dopoldanskem času. Toda že naslednje predavanje, ki naj bi bilo dopoldne, je zaradi premajhne udeležbe odpadlo. Stanje se ni spremenilo niti drugi in tretji dan, zato smo bili primorani, da s seminarjem oziroma predavanji prenehamo. O vzrokih neuspelega seminarja smo razpravlj ali tudi z nekaterimi udeleženci. Po njihovem naj bi hil vzrok neuspeha v tem, da nismo uspeli izbrati najbolj primernega časa za seminar in da so nekateri člani organov upravljanja take ali podobne seminarje že obiskovali in so s tematiko, ki naj bi se Obravnavala, že seznanjeni. Mogoče je v tem res delček resnice, toda v celoti ni opravičljivo. Namen seminarja ni bil, da bi bila samo predavanja, ampak predvsem, da bi se člane organov upravljanja s predavanjem in razpravo podrobneje seznanilo z našo celotno poslovno politiko in problemi, ki se pri tem pojavljajo. Brez dvoma je dobra Obveščenost in informiranost organov upravljanja potrebna in koristna, to pa je možno najbolj popolno doseči na način, ki smo ga želeli izvesti. Zaradi tega bo seminar za organe upravljanja vsekakor treba letos izvesti. Poskušati pa bo najti čas, iki bo iza vse najbolj sprejemljiv in razmisliti o tem, da bi se udeleženci razdelili v več skupin. Na ta način bi bila podana možnost intenzivnejšega dela na seminarju in pri razpravi. Ce se bomo za tak način odločili, bo seveda treba zasigurati tudi udeležbo, ta pa ibo zagotovljena s tem, če se bodo izvoljeni organi upravljanja zavedali svoje dolžnosti, ki so jo prevzeli do svojih sodelavcev, ki jih v posameznih organih upravljanja zastopajo. -et V podjetju — Ti, kako pa kaj pri vas delate? — Delamo, delamo! — Ali kaj delite premije? — Delijo, delijo! Iz pisarne »Vi torej v službi kadite in čitate časopis? Kadar mene ni, ste najbolj len človek v našem podjetju!« INFORMATIVNI FU2INAR 3 SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA Prejšnji mesec je imel upravni odbor štiri seje. Eno izmed sej je posvetil vprašanju naše nadaljnje investicijske izgradnje, na ostalih sejah pa je obravnaval poročilo o 9-me-sečnem poslovanju železarne, priprave za zasedanje delavskega svata in razpravljal o ostalih zadevah, ki so se nanašale na delo in poslovanje železarne. Razprava o investicijski izgradnji je pokazala, da se je ta v vseh 9 mesecih letošnjega leta razvijala vse prej kot ugodno. Od prvotnega plana investicij v višini 4.750 milijonov dinarjev, ki ga je sprejel delavski svet, smo ga doslej ob naših stalnih urgencah pri splošni gospodarski banki izpolnili samo s 45 %. Ker ni pričakovati, da se bo situacija v zadnjem kvartalu izboljšala, lahko računamo, da bomo planirani obseg investicijske izgradnje letos dosegli največ nekaj nad 60 %. Neizpolnjevanje investicijskega programa je posledica pomanjkanja finančnih sredstev pri splošni gospodarski banki, zaradi česar nam je ta stalno zmanjševala tranšo, ki nam bi jo morala prispevati za našo 35% lastno soudeležbo. Pomanjkanju finančnih sredstev pa se je pridružil še predpis o 10% obvezni varščini, tečajne razlike dolarja, povečanje carine ter podražitve gradbenih del in domače opreme. Nesigurno stanje zagotovljenih sredstev je imelo za posledico zmanjšan tempo izgradnje ter premaknitev rokov dovr-šitve. Obseg investicijskih del se je skrčil samo na tista neobhodno potrebna dela, da preprečimo večjo gospodarsko škodo. Trenutno se nadaljujejo dela pri postavljanju jeklene konstrukcije hale jeklarne (kjer je izvajalec v velikem zaostanku, saj bi morala biti hala postavljena že konec maja letošnjega leta), na montaži lahke proge valjarne in zgradbi nove kotlarne, medtem ko je zgrad; ba OTKR v glavnem končana in so potrebni le še energetski priključki. Na ostalih objektih pa so bila dela ustavljena. Zaradi ozkega grla in premajhne nosilnosti mostu pri energetskem poslopju se bo poskušalo most čez Mežo za silo usposobiti in izvršiti zemeljska dela na cesti za jeklovlekom, da bi se tako dosegla boljša povezava med valjarno, vzmetar.no ter jeklovlekom z odprem-nim skladiščem. Negotovost, ki je obstajala letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pa ni odstranjena niti za naslednje leto. Zato je težko predvidevati možnosti in obseg nadaljnje investicijske izgradnje. Tudi če bi se financiranje naslednje leto odvijalo popolnoma normalno, bi lahko realizirali največ 5.700 milijonov din. Okvirni program investicijske izgradnje za naslednje leto predvideva dograditev jeklarne in postavitev ene 40-tonske obločne peči, začetek gradnje hale bloominga, dograditev srednje in lahke mehanske obde-lovalnice, dograditev nove kotlarne, dokončanje ceste za jeklovlekom in centralne trafo postaje. Za predvideni obseg izgradnje imamo pri investicijski banki zagotovljeno 65% udeležbo, medtem ko je 35% udeležba, ne računajoč podražitve, ki so nastale, katero bi morala prispevati splošna gospodarska banka, problematična. Ce nam splošna gospodarska banka ne bo mogla zagotoviti potrebnih sredstev, bi morali za to uporabiti del lastnih sredstev ali pa zmanjšati že tako minimalne investicije, vendar bo to možno zmanjšati le pri gradbenih delih in domači opremi. Razprava pa je pokazala, da je naša soudeležba pri tem problematična, saj moramo iz sredstev, ki nam bodo po zaključnem računu za letošnje leto ostala na razpolago, najprej pokriti anuitete, dalje obratna sredstva, investicije na področju družbenega standarda in oddvojiti sredstva za neinvesticijske izdatke. Le ostanek sredstev, če nam bi po kritju teh obveznosti še ostal na razpolago, bi lahko prispevali za našo udeležbo pri investicijski izgradnji in naložbi v osnovna sredstva. Poleg tega moramo naslednje leto pri obratih vzmetarne, jeklovleka in mehanske obdelo-valnice, ki so se preselili v nove prostore, urediti sanitarne prostore, ker imamo samo začasno enoletno obratovalno dovoljenje in obstaja nevarnost, da nam to prekličejo, če do roka, ki je določen, prostorov ne bomo uredili. Upoštevajoč težave, ki se pojavljajo pri naši investicijski izgradnji in našo finančno zmogljivost, je upravni odbor po obravnavi poteka investicijske izgradnje v letošnjem letu in predvidevanjih za naslednje leto, sklenil: — z investicijsko izgradnjo je v okviru razpoložljivih finančnih sredstev nadaljevati tudi v bodoče; — iz sredstev, ki bodo v železarni drugo leto na razpolago po zaključnem računu iz letošnjega leta, je najprej pokriti anuitete, nato obratna sredstva, investicije na področju družbenega standarda in sredstva za neinvesticijske izdatke. Ostala sredstva, če nam bodo po pokritju iteh obveznosti ostala na razpolago, naj bi se porabila za našo udeležbo pri investicijski izgradnji in naložbe v osnovna sredstva; — če zaradi pomanjkanja finančnih sredstev investicij po predvidenem programu ne bo možno v celoti izvajati, je odložiti gradbena dela preostalega dela valjarne; če pa bi kljub temu še nastopale težave, je prenehati tudi z gradbenimi deli nove topilnice. Ob razpravi o nadaljnji investicijski izgradnji je bilo načeto tudi vprašanje članstva naše železarne v raznih poslovnih bankah. Po novih predpisih bodo banke poslovale kot samostojne organizacije, zato že sedaj iščejo gospodarske organizacije, iki bi se včlanile v njihove banke in bi kot članice morale dati določeno soudeležbo, ki bi služila kot začetna sredstva za kasnejše odobravanje kreditov in ostalih obveznosti. Prispevki gospodarskih organizacij, ki naj bi jih vplačale kot združene članice, so visoki, zato je upravni odbor Združenja jugoslovanskih železarn priporočal vsem železarnam, da bi Združenje jugoslovanskih železarn v imenu vseh podjetij črne metalurgije postalo član zveznih bank, sama podjetja pa bi se včlanila le v republiške in komunalne banke. Upravni odbor je tako mnenje in priporočilo v celoti osvojil in sklenil: — da naj se v imenu združenih podjetij črne metalurgije v članstvo Investicijske in Jugobanke vključi Združenje jugoslovanskih železarn, podjetja pa bodo članice obeh bank le v okviru poslovnega združenja, medtem ko je s članstvom naše železarne v republiški in komunalni banki zaenkrat še počakati. Tako stališče je upravni odbor osvojil iz razloga, ker smo že sedaj pri nabavi ferolegur pri Jugobanki nastopali kot združena podjetja, zato bo prav, da se isti način poslovanja uvede tudi na področju investicij. Poročilo o poslovanju naše železarne v prvih devetih mesecih letošnjega leta kaže sicer zadovoljive rezultate, vendar je bil upravni odbor mnenja, da bi bili ti z večjim prizadevanjem vseh zaposlenih lahko še boljši. Čeprav smo v devetih mesecih letošnjega leta plan skupne proizvodnje presegli za 1,6 %, plan blagovne proizvodnje dosegli z 99,2 %, realizacijo pa presegli z 1,4 %, podatki kljub temu opozarjajo na nekatere slabosti v našem poslovanju. Iz naših obratov že pogosto slišimo pripombe, da jim primanjkuje naročil, istočasno pa našim kupcem dolgujemo še 7.372 ton nedobavljenega materiala. V primerjavi z lanskim letom se je stanje sicer delno izboljšalo, vendar pa bomo v sedanji situaciji morali upoštevati, da bodo kupci zahtevali doslednejše 'izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Delno opravičilo za takšno stanje je sicer v občasnem pomanjkanju fe-rolegur in ostalega materiala, v celoti pa ni opravičljivo. Tudi odpreme naših izdelkov še nismo znali urediti. Podatki kažejo, da smo meseca julija v prvih petih dneh odpre-mili samo 9,3 % naših izdelkov, v zadnjih petih dneh meseca pa 33,6 %. Še slabši je podatek za mesec september, kjer srno prvih pet dni odpremili samo 5,5 %, v zadnjih petih dneh pa 37,2 %. Pri taki neenakomerni odpremi se včasih ni čuditi, če pride do zamenjave materiala ali nepopolne kontrole. Kljub temu, da imamo med premijskimi kriteriji tudi kriterij enakomernosti odpreme, kaže, da to ni dovolj zaostreno in ne dosega svojega namena. Na rezultat poslovanja vpliva tudi porast nedokončane proizvodnje, saj se nam je ta povečala v nekaterih obratih od 40,3 % do 270 %. Močno so se pomnožili tudi naši dolžniki, ki nam dolgujejo 6,327 milijonov din, kar je celo okoli 100 % več kot v začetku leta. Ker nam naši kupci ne plačujejo v redu dobavljenega materiala, so se temu ustrezno povišale tudi naše obveznosti do dobaviteljev od 1.314 milijonov din v začetku leta na 2.657 milijonov din v mesecu septembru. Z namenom, da bi do konca letošnjega leta zmanjšali število dolžnikov, je podjetje proti vsem nerednim plačnikom vložilo tožbe. Pomanjkanje naših obratnih sredstev smo zaradi tega morali nadomeščati z najemanjem kratkoročnih kreditov za blagovni promet. Od dohodka, ki ostane podjetju na razpolago po odbitku poslovnih stroškov, smo vključno z izplačili dodatkov za mesec september, ki so bili izplačani 15. oktobra letos, v prvih devetih mesecih letos izplačali 1.872,870.545 din, kar znaša povprečno 65.432 din mesečno na zaposlenega. Podatki o poslovanju v prvih devetih mesecih letošnjega leta zajemajo že tudi obdobje po uveljavitvi gospodarske reforme, ki s spremenjenimi instrumenti, zvišanjem prodajnih cen na eni ter z zvišanjem poslovnih stroškov zaradi novih cen surovin, energije, potrošnega in pomožnega materiala na drugi strani vplivajo na dosežen dohodek, gibanje poslovnih stroškov in oblikovanje ter delitev dohodka. Glavna naloga za nas je zvišanje obsega proizvodnje ob istočasnem znižanju poslovnih stroškov. V dvomesečni dobi poslovanja v novih pogojih seveda še nismo mogli v celoti realizirati vseh, v okviru akcijskega programa zadanih nalog. Zato bo v naslednjem obdobju razen že delno doseženih uspehov, treba doseči večjo produktivnost, boljše izkoriščanje kapacitet in delovnega časa, zvišati izplen ter izboljšati tehnologijo proizvodnje. Upravni odbor je ob analizi poslovanja in presoji vseh objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki so vplivali na dosežene rezultate, sklenil, da je: — poročilo o poslovanju železarne v devetih mesecih letošnjega leta vključno z doseženim finančnim rezultatom v celoti, kot je predloženo, posredovati v razpravo in odobritev delavskemu svetu podjetja; — ker pri uvozu ferolegur, katerih uvoznik je za vse jugoslovanske železarne naše podjetje, nastajajo težave s plačili, se zadolži komercialni sektor, da z Jugobanko poskuša skleniti novo pogodbo, po kateri bodo pri uvozu ferolegur za kritje računov soudeleženi vsi potrošniki. Istočasno pa je s potrošniki ferolegur in ostalimi našimi kupci doseči boljše plačevanje računov; — tehnični sektor je opozoriti na zaostanke v proizvodnji in slabo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Sklepi z ostalih področij poslovanja — Odobri se sodelovanje naše železarne pri sofinanciranju strokovnega časopisa, ki ga bo izdajalo Združenje jugoslovanskih železarn. Združenje je obvestiti, da po našem mnenju razrez za prispevek, ki odpade na posamezna podjetja, ni pravilen. Prispevek bi se moral računati na skupni dohodek in ne na dohodek, ki ostane na razpolago podjetju. Tak kriterij bi moralo združenje upoštevati tudi pri izračunu prispevkov za članstvo združenja. Našo zahtevo je treba posredovati Združenju jugoslovanskih železarn z željo, da njihov upravni odbor o tem na eni izmed svojih naslednjih sej razpravlja ter spremeni kriterije plačila prispevkov ustrezno našemu predlogu. — Vloga Združenja jugoslovanskih železarn, da bi jim odstopili proporcionalni del dela presežka dohodka nad poslovnimi stroški za lansko leto v višini 1,641.100 din, je bila negativno rešena in odločeno, da jih je obvestiti, da znesek nakažejo na naš žiro račun, da pa se bo o njihovi vlogi razpravljalo na- slednje leto ob razdelitvi dohodka po zaključnem računu iz letošnjega leta. — Ob obravnavi sklepa delavskega sveta podjetja, da je za naše bivše delavce, ki še niso bili proglašeni za jubilante dela, ugotoviti, če obstaja možnost, da se jih za jubilante dela proglasi, je upravni odbor prišel do zaključka, da proglasitev zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni možna, da pa se za vse upokojence, ki so bili najmanj 10 let zaposleni v naši železarni, 29. novembra letos v domu železarjev priredi srečanje. Za organizacijo srečanja je zadolžen splošni sektor, kadrovski oddelek pa pripravi seznam upokojencev, ki jih je po sprejetem kriteriju povabiti na srečanje. — Za naše delavce, ki bodo letos proglašeni za jubilante dela, je nabaviti praktična darila, in sicer: za 10-letne jubilante ročno uro, ostalo razliko pa v obliki osebnega dohodka; za 20-letne jubilante ročno uro in usnjen kovček, ostalo razliko pa v obliki osebnega dohodka. Pri nabavi praktičnega darila je skrbeti, da bo nabavljen kvaliteten material in da se bo cena čim bolj približala znesku, do katerega so jubilanti upravičeni. Praktično darilo nabavi komercialna služba, seznam letošnjih jubilantov dela pa pripravi kadrovski oddelek. — Na predlog TO sindikata, da je za jubilante dela proglasiti Liziko Gorenšek, zaposleno na sindikatu in Marijo Mori, ki je bila pred dvema letoma upokojena in je vsako leto doslej opravljala službo kuharice v našem počitniškem domu v Portorožu, je bilo sklenjeno, da je zaposlitev Lizike Gorenšek na sindikatu smatrati kot zaposlitev v železarni in jo je zato treba proglasiti za jubi-lantko dela v skupini, za katero po delovni dobi izpolnjuje pogoje, medtem ko Marije Mori ni mogoče proglasiti za jubilantko dela, ker jo je obravnavati po kriterijih kot ostale naše bivše delavce. Priporočati pa je TO sindikata, da Mariji Mori za njeno dosedanje delo v počitniškem domu v Portorožu nabavi praktično darilo v isti vrednosti, kakršno bodo dobili naši 10-letni jubilanti dela. — Oddelek za obračun osebnih dohodkov je posredoval upravnemu odboru problematiko, ki se nanaša na število in vrsto odtegljajev, ki jih od rednih mesečnih prispevkov odtegujejo delavcem. Poleg dodatnega dela, ki pri tem nastopa, se pojavlja večkrat tudi problem, da posameznikom zaradi prevelikega števila odtegljajev ni mogoče odtegniti vseh obveznosti. Po pregledu števila in vrste odtegljajev je upravni odbor sklenil, da se s 1. 11. 1965 po plačilni listi ukinejo naslednji odtegljaji: najemnina za stanovanje, vodarina, najemnina za samske domove, centralna kurjava za gasilski dom, šolnina za izobraževalni center in obroki za knjige ter razni drugi občasni odtegljaji. Pri odtegljajih ravno tako odpade prispevek za godbo. Ker pa se temu prispevku ni mogoče izogniti, je bilo odločeno, da se predlaga delavskemu svetu, da se prispevek za zadnje tri mesece letošnjega leta plača iz skupnega glo-bala osebnih dohodkov na račun neindivi-dualiziranih osebnih dohodkov, od 1. januarja naslednjega leta pa se znesek oddvoji iz sklada skupne porabe, s tem da ima godba na pihala po tako obračunanem prispevku še nadalje iste obveznosti do članov naše delovne skupnosti, kot jih je imela doslej. — Glede članarine za ZKJ in sindikat, ki se prav tako odteguje po plačilni listi, pa je bil upravni odbor mnenja, da naj zaenkrat še ostaneta med odtegljaji, obvestiti pa je obe organizaciji, da naj o tem razmislita in poskušata najti drug način pobiranja članarine. — Ker so obrati kljub navodilu in postopku, ki je bil predpisan za uvajanje skrajšanega delovnega časa v železarni, skrajšani delovni čas uvajali brez predhodnih analiz in odobritev, je upravni odbor na predlog komisije za uvajanje skrajšanega delovnega časa osvojil postopek, ki ga je treba pred tem izvesti. Za uvedbo skrajšanega delovnega časa, ki mora biti ekonomsko utemeljena, se morajo predlogi dostaviti: oddelku za študij dela zaradi ugotovitve, če je produktivnost dela zagotovljena; analitsko planskemu sektorju zaradi ugotovitve, če sta gospodarnost in izvrševanje plana zagotovljena; komisiji za skrajšan delovni čas, ki predlog na podlagi mnenja oddelka za študij dela in APS obravnava in predloži v potrditev upravnemu odboru. — Ker so nekateri člani komisije za uvajanje skrajšanega delovnega časa odšli iz podjetja ali bili premeščeni na druga delovna mesta, je bilo sklenjeno, da se razreši dolžnosti dosedanja komisija in se imenuje nova, v katero so bili imenovani: inž. Ivan Zupan kot predsednik, za člane pa Jože Matitz, Marijan Blažič, inž. Ferdo Medi, Ivo Kohlen-brand, Peter Orožen, Anton Maklin in Franc Golob. — Vloga krajevne skupnosti Ravne na Koroškem in komunalnega podjetja Ravne na Koroškem, da bi v naši železarni do konca letošnjega leta še nadalje zadržali odtegovanje najemnine in vodarine po plačilni listi, je bila odklonjena in sklenjeno, da ostane v veljavi sprejeti sklep upravnega odbora. — Na prošnjo odbora doma telesne kulture Ravne na Koroškem, da bi naša železarna prispevala dodatna sredstva za nabavo manjkajoče opreme v domu oziroma da bi se jim odobrilo, da bi se nekaj opreme na naše stroške izdelalo v železarni, je upravni odbor sklenil, da se jim za nabavo dodeli enkratna dotacija v znesku 2 milijona din in da se oprema v železarni lahko izdela samo, če bodo izdelke na njihove stroške naročili prek naše prodajne službe. — Upravni odbor je razpravljal tudi o razdelitvi sredstev, ki so bila oddvojena za pripravo gradbišča v Dobji vasi, namenjena za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Upoštevajoč obveznosti, ki jih moramo v železarni še pokriti, je bilo določeno, da se sredstva razdele: — za predvidene stroške izdelave projektov za stanovanjske hiše v Dobji vasi . . . 2,029.480 din — za odkup stanovanja v pol- stolpnici 8 po pogodbi . . . 5,830.520 din — dotacijo ŠD Fužinar za nabavo opreme v domu telesne kulture........................ 2,000.000 din — za individualno gradnjo stanovanjskih hiš na Preškem in Navrškem vrhu .... 6,400.000 din Za razdelitev sredstev med stanovanjske zadruge je poklicati predsednika obeh zadrug, ki naj se dogovorita, v kakšnem razmerju naj se razpoložljiva sredstva razdele med zadrugi. ŠD Fužinar je obvestiti o spremembi sklepa upravnega odbora, da nabava opreme ne bo bremenila sredstev železarne, ampak da lahko opremo nabavijo iz sredstev dotacije, ki jim je bila v ta namen dodeljena. O sprejeti dopolnitvi je obvestiti tudi prizadete obrate in službe v železarni. — Upravni odbor se je seznanil z mnenjem in stališčem naše stanovanjske komisije, da prodajo stanovanje PTT podjetju v Mariboru in sklenil, da se prodaja stanovanja, ker je bilo to že obljubljeno, izvrši pod pogojem, da PTT podjetje do 17. t. m. plača stanovanje, katerega prodajna cena se določi v znesku 2,500.000 din. Ce do roka, ki je določen, zneska ne bodo nakazali, se bo prosto stanovanje dodelilo enemu od naših delavcev. — Na prošnjo stanovanjske zadruge Prežihov vrh Ravne na Koroškem je bilo odobreno, da lahko v železarni odkupijo 50 kosov plošč pocinkane pločevine dim. 0,5 mm, ki jo bodo njihovi člani potrebovali pri gradnji stanovanjskih hiš. — Na obvestilo stanovanjske zadruge Prežihovo Ravne na Koroškem, da so v članstvo sprejeli inž. Jožeta Geršaka ter da naj se mu zato kot njihovemu članu dodeli pripadajoči dolgoročni kredit za individualno gradnjo stanovanjske hiše, mu je iz sredstev, namenjenih za individualno gradnjo stanovanjskih hiš bilo odobreno dolgoročno posojilo v višini 1.100.000 dinarjev. — Na obvestilo krajevne skupnosti Ravne na Koroškem, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo odkupiti stanovanja, ki ga zasedata Ivan Globočnik in Viktorija Grilc, je naslovu sporočiti, da se naše obvestilo ne nanaša na izpraznitev stanovanja, ki ga zaseda Ivan Globočnik, iker je njegovo delo na krajevni skupnosti ozko vezano s krajem in našo železarno, da pa se to ne more upoštevati za Viktorijo Grilc, posebno še, ker stanovanje ni bilo dodeljeno njej, ampak njenemu možu, nekoč pri nas zaposlenemu Albertu Grilcu. Zato mora krajevna skupnost stanovanje, iki ga zaseda prizadeta, odkupiti ali pa najti ustrezno zamenjavo izven stanovanj, ki so v upravljanju naše železarne. — Upravni odbor se je seznanil s poročilom TO sindikata o številu naših delavcev, ki so letovali v počitniškem domu v Portorožu. Ker še niso znani skupni stroški poslovanja in ker bodo ti zaradi povišanja cen življenjskih artiklov presegli prvotno predvideni znesek, se sklene, da je tudi za delavce, ki so bili poslani na brezplačno letovanje, zaenkrat za vsakega nakazati samo znesek, računan po 700 din na dnevni penzion. Ostala razlika se bo obravnavala in obračunala skupno z ostalimi stroški poslovanja v letošnji sezoni. Ker ima počitniški dom obveznosti do dobaviteljev, mu je za plačilo nakazati nekaj sredstev, ki jih je do končnega obračuna smatrati kot akontacijo. — Stremeti je za znižanjem stroškov poslovanja tudi v počitniškem domu v Portorožu. Upravni odbor meni, da je to poleg splošnega izboljšanja poslovanja možno doseči tudi na ta način, da se upravnika počitniškega doma izven sezone pokliče nazaj na Ravne in se ga zaposli v železarni. V tem primeru bi mu na Ravnah morali dodeliti družinsko stanovanje, v počitniškem domu pa bi izven sezone imeli samo koga, ki bi pazil na dom, kar bi verjetno lahko reševali z upokojenci — našimi bivšimi sodelavci. Predlog je bil že večkrat obravnavan, vendar doslej še ni bil realiziran, zato se sklene, da se zadolži uprava podjetja, da zadevo v smislu predloga uredi čimprej. Prav tako je od splošnega sektorja zahtevati pojasnilo, kaj je bilo na zahtevo upravnega odbora, da je urediti nekatere sporne zadeve v našem počitniškem domu v Portorožu, doslej storjenega. Zaključki s področja kadrovskih 'vprašanj in štipendiranja — Na predlog komisije za kadre in štipendiranje so bile odobrene štipendije: Maksu Frasu za študij na Visoki industrijsko pedagoški šoli na Reki, Alojzu Hrastniku in Ferdu Gnamušu za študij na Višji tehnični šoli — strojni oddelek v Mariboru, Juriju Šulerju za študij na TSŠ — strojnem oddelku, Dragu Mehu za študij na TSŠ — strojnem oddelku. — Prošnja Franca Rajha za dodelitev štipendije na fakulteti za strojništvo je bila odklonjena, ker so štipendije za to fakulteto že oddeljene, prav tako Marjanu Jelenu za šolanje za Miš, ker ponavlja II. razred in do štipendije ni upravičen. — Začasno je bila odklonjena prošnja našega štipendista Slavka Koka za povišanje štipendije, ker je vprašanje povečanja štipendij zaradi povišanja življenjskih stroškov treba rešiti za vse štipendiste enotno. Zato je bilo odobreno da se do končne revalorizacije štipendij našim štipendistom povišajo štipendije v enakem znesku po 4000 din na mesec na sedanjo osnovo. Povišanje štipendij velja za srednje šole od 1. septembra, za višje pa od 1. oktobra letos dalje. — Prošnja Jožeta Kotnika, da bi mu v že-' lezarni za čas študija na VEKŠ v Mariboru nudili ugodnosti, do katerih so upravičeni' izredni slušatelji, je bila odklonjena, ker mu je bil s temi ugodnostmi že omogočen študij na ESŠ in ker stopnja strokovne izobrazbe, ki si jo je na ta način pridobil, zadostuje za delovno mesto, ki ga zaseda. — Na prošnjo našega štipendista Ivana Virnika, da bi ga že pred diplomo zaposlili v železarni in mu nato omogočili sodno prakso, je bilo odločeno, da je prizadetemu sporočili, da ga pred končanim študijem v železarni ne moremo zaposliti in da smo to pripravljeni storiti takoj, ko bo diplomiral, kot je to sicer določeno s sklenjeno pogod- bo o štipendiji in da se bomo o ostalih ugodnostih lahko dogovorili,