k .
KOROŠKI KLIC
Glasilo Gospodarske zadruge za Mežiško dolino r. z. z o. z. na Prevaljah
List izhaja štirikrat na leto — Gena^posamezne številke 1 dinar, za člane Gospodarske zadruge 50 par
Leto I.
Prevalje, dne 10. marca 1937
štev. 1
Klic Mežiške doline.
(Plešivčnik Ernest, kmet, Prevalje.)
Že po naravi smo odrezani od vseh štirih sirani. Na zapadu in severu je državna meja. Ravno mi smo tisti drobec koroške zemlje, ki ga je usoda določila, da smo v delno zadoščenje našemu narodnemu stremljenju. Ta košček zemlje smo si sami izbojevali in ga bomo tudi držali. Na jugu nam zapira pogled mogočno se vzpenjajoča Peca, tajinstveno skrivajoča domače pravljice o kralju Matjažu, ter v podaljšek nje Uršlja gora, ki skriva pod Šmohorco v votlini deinantni grad, samo demantov še nismo našli. Edino na vzhodu nam je odprla ozka dolina, po kateri se komaj stiskajo naša Meža, cesta in železnica. Po tako ozki soteski, niže Guštanja pri Votli peči komaj kakih dvajset metrov široki, se steka vse naše bogast vo, vsi naravni zakladi, kot n. pr. ogromne množine svinca, veliko premoga in mogočne množine lesa.
Mežiška dolina je že pred vojsko živela svoje samostojno gospodarsko življenje. Žita ni toliko, da bi ga bilo na prodaj. Les smo prodajali deloma na Ogrsko, deloma v Italijo. Nekaj parov volov smo prodali na pliberškem sejmu. Poljanci so prihajali po našo medlo živino, ki so jo potem epitali. Stari »črni Huber« iz doline Lesach je pokupil na šentjurjevo na guštanjskem sejmu naše ovce, ki so se v velikih množinah pasle po Uršlji gori in Peci in na gorskih kmetijah, ko je bila zemlja še kmetova in ni še pokupil grof kmetij. Te ovce je poleti v svojem kraju na planinah spasel in jih jeseni prodal v Pariz, ker Francozi použijejo veliko ovčjega mesa.
Po vojni se obračamo tudi gospodarsko na vzhod in jug. Treba je pa to gospodarsko delo organizirati. Kakor drugod pritiska tudi pri nas kriza, kateri smo podlegli. Nujno kličemo vse kmete k organizaciji, kličemo pa tudi merodajna oblastva na pomoč. Poslušajte in pomagajte nam, ko vam bomo predložili naše želje in prošnje!
Kmetje Mežiške doline, na plan!
(Kotnik Beno, kmet, Podkraj.)
Dober poznavalec bo značaj našega kmeta opisal takole:
Kmet Mežiške doline je veren, pošten, še preveč potrpežljiv in počasen v mislih, za skupnost pa hitro zavzet. Kdor drugače sodi, ne pozna do dna srce našega kmeta. Zadružna misel je pri nas že stara, vendar prave gospodarske zadruge, ki bi vnovčevala gospodarske pridelke in izdelke in nabavljala najvažnejše potrebščine, naš kmet v Mežiški dolini še ni imel.
Sedaj se hoče izpolniti njegova dolgoletna želja. Ustanoviti si hoče tudi zadružni dom — dom vseh kmetov Mežiške doline!
Tovariši!
Le z vztrajnostjo in železno zadružno disciplino bomo to dosegli!
Treba bo tudi podpore od oblasti in sodelovanja drugih. Naši inteligenci, posebno pa učiteljstvu, pa kličemo s pesnikom Gregorčičem: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
Gospodarska zadruga — kmetova rešitev.
(Martelanc Karel, okrajni kmetijski referent.)
Kmetje! Vaša organizacija je Gospodarska zadruga na Prevaljah. Ali ste že uvideli potrebo njene ustanovitve vsi? Mnogo je med vami še takšnih, ki čakajo, kaj bo dobrega ali slabega prinesla. Nekateri z nezaupanjem gledajo nanjo, misleč, da je rešitev skoraj nemogoča, najmanj pa, da bi to mogla doseči Gospodarska zadruga. Napačno je to mišljenje in gotovo zasnovano samo pri mlačnežih, ki se bojijo dela in ki so se v duhu že poslovili od svoje domačije. Težko je res, celo zelo težko, vendar je enkrat treba nastopiti, če hočemo izvojevati svoje pravice. Prvi pogoj uspešnega nastopanja pa je močna gospodarska organizacija, ki bo mogla svoje utemeljene predloge podpreti tudi s številčno izraženimi željami in potrebami tukajšnjega obubožanega kmeta. Vsi vemo, da se danes slabo godi kmetu, vemo pa tudi, da je kmet to vedno prenašal
in se le tupatam oglasil in prosil pomoči in še takrat mu ni bilo ugodeno. Povsem razumljivo je, da ni bil skoraj nihče uslišan, ker je zvenelo kot osebno ali po gotovi osebi povzročeno prizadevanje, ki je pa velikokrat neopravičeno. Če hočemo rešiti kmeta težavnega položaja, moramo skupno nastopiti in gotovo bomo morali biti upoštevani. Stanovske zavesti manjka še našemu kmetu, ne zaveda se povsem še, kaj v današnjih časih pomeni organizacija. Odkrito moramo priznati, da je precej boljše, kot je bilo še pred kratkim, vendar pravega in odločnega dela pogrešamo.
Mlada je še naša 'organizacija, pa je kljub vsem okolnostim, ki smo jih zgoraj omenili, že močno popolna. Vse podeželje je več ali manj prisluhnilo klicu njenih ustanoviteljev, zraslih iz njihovih vrst, in oklenilo se svoje organizacije, pozdravljajoč njen namen in program. Komur pa ni bilo mar niti toliko, da bi pogledal in poizvedoval, kaj naša organizacija hoče, je seveda ostal še do danes izven nje. Dolgo ne bo ostal, zakaj občutil bo to na lastni koži, ako ne bo že prepozno, in takrat bo prihitel k njej pod zaščito. Kaj pa zadruga poreče takemu zakasnelcu, bo pa potem slišal. Na tak način se bo Gospodarska zadruga tako razrasla, da bo imela vpliv, vendar zavisi ta vpliv in moč od vas kmetov samih, s kakršno vnemo se boste pač v njej udejstvovali.
V preteklem letu smo veliko naredili, pa tudi v novem letu mislimo storiti vse za našega kmeta. Zahtevamo pa, da kmet sledi kmetijskim strokovnjakom in njihovim kmečkim voditeljem in se ne pusti begati po raznih elementih, ki kmeta izkoriščajo v gotove, samo njim že vnaprej postavljene namene. Danes ni več korist posameznika večja kakor korist skupnosti. Kmetje, zavedati se bo treba in to čim prej, da brez močne-organizacije in disciplinirane kmečke fronte ni gospodarskega napredka in ne uspeha. Disciplina se zahteva povsod, kjer je govor o višjih ciljih! Ali nimamo kmetje višjih ciljev? Kaj nam dobro gospodarstvo na kmetih ni višji cilj? Mar ni vsakomur izmed nas najtežje pri sren. ko vidi tik pred seboj cilj, pa ga doseči ne more! Zato se organizirajmo! Bodimo kakor en mož, saj imamo vsi isti cilj in enako pojmujemo svoje koristi. V e.nodušnem nastopanju povsod bodo naši skupni cilji postavljeni in doseženi.
II. redni občni zbor
se je vršil dne 31. januarja 1937 ob 9 v zadružni sobi pri g. Rozmanu na Prevaljah.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936.
4. Govor g. Martelanca Karla, okr. kmet. referenta.
5. O smernicah in načrtnem delu zadruge govori g. Urbanija, revizor ZZ v Ljubljani.
6. Volitev načelstva, nadzorstva in propagandnega odseka.
7. Pristop k Zadružni zvezi v Ljubljani.
8. Otvoritev čekovnega računa.
9. Izdajanje lastnega glasila.
10.	Razne pomladanske akcije, umetni gnoj, semena itd. Nabiranje članov.
11. Čitanje iu sprejem novih pravil.
12. Slučajnosti.
Predseduje Ivan Plešivčnik, načelnik.
Predsednik otvori ob 9 dopoldne občni zbor iu ugotovi, da je bil ta pravilno sklican, in sicer je dobil vsak zadružnik osebno pismeno vabilo, obenem je bil tudi razglašen na zadružni deski. Dalje ugotovi, da ima zadruga danes 97 članov, od katerih je navzočih 36 in je torej občni zbor sklepčen. Za zapisnikarja se imenuje g. Plešivčnik Ernest, posestnik v Dobji vasi, za ovc ro vatel j a zapisnika pa gg. Kotnik Beno, posestnik v Podkraju, in Kugovnik Jurij, posestnik in župan na Prevaljah. Nato se preide k posameznim točkam dnevnega reda:
1. Načelnik poudarja, da je zadruga v začetku kovala lepe načrte, manjkalo pa je požrtvovalnosti iu delavnih sotrudnikov in zato tudi uspeh ni bil takšen, kakor je bilo pričakovati. Z vnemo bo v bodoče pri zadrugi sodeloval, a le kot član, ter ne sprejme nobenih funkcij oziroma jih ne more. Omeni, da razen zneska 100 din, t. j. za 20 deležev, podari znesek odvisnih deležev v last zadrugi.
V imenu nadzorstva poroča g. Kugovnik J. in omeni, da je nadzorstvo račune pregledalo ter iste našlo v popolnem redu. nakar predlaga, da se da načelstvu razrešnica. Se soglasno sprejme.
2. Radi odsotnosti tajnika, g. Rifla, prečita g. Plešivčnik Ernest zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se vzame na znanje in odobri.
3. Računski zaključek za leto 19%, ki izkazuje din 3'-— čistega dobička in din 168‘50 rezervnega zaklada, se soglasno odobri.
4. G. Martelanc Karel, okrajni kmetijski referent, poudarja, da se širijo nesmiselne opazke o dvomljivem delovanju zadruge od strani nasprotnih krogov ter poziva kmete, naj ne nasedajo takšnim govoricam, temveč se zadruge oklenejo, ker edino ta ji' poklicana, da pripelje kmete Mežiške doline do gospodarske osamosvojitve. Obljubi od svoje strani vsestransko pomoč.
5. G. Urbanija, revizor Zadružne zveze v Ljubljani, pododbora v Mariboru, daje v lepili besedah smernice in zglede za načelstvo in načrtno delo. Izrazi veselje nad velikim zanimanjem zadružnikov ter želi poživljeni zadrugi v imenu ZZ obilo uspeha.
6. Voli se 7. dvignjenjem rok, ker ni nobenega nasprotnega predloga. Na predlog g. Plešivčnika E. se soglasno izvolijo namesto izstopivših članov načelstva gg. Plešivčnika Ivana, posestnika- v Podkraju. Rifla Josipa, posestnika in gostilničarja v Prevaljah, Navod-nika Florjana, posestnika na Uršlji gori, in Korileža Ivana, posestnika v Prevaljah, tile: Kotnik Beno, kmet, Podkraj, p. Guštanj, načelnik; Močilnik Matija, kmet, Lokovica, p. Prevalje, pod načelnik; Plešivčnik Ernest, kmet, Dobje, p. Prevalje, tajnik; Kugovnik Jurij, posestnik iu župan, Prevalje, blagajnik; Pratnekar Maks, kmet, Mežica, Kumprej Miha, kmet, Sv. Danijel, p. Prevalje, Kralj Matevž, kmet, Prevalje, odborniki. Sedaj odda g. Plešivčnik Ivan vodstvo zborovanja novo izvoljenemu načelniku.
Namesto izstopivših članov nadzorstva gg. Plešivčnika Frica, Kumpreja Miha, Gradišnika Petra, Do-berška Karla, Kugovnika Jurija in Merkača Andreja se izvolijo v nadzorstvo: Kotnik Ljudevik. kmet, Do-brije, p. Guštanj; Fludopisk Rok, kmet, Stražišče, p.
Prevalje; Osiandcr Ernest, kmet, Javornik, p. Guštanj, Kordež Jvati, kmet, Prevalje in Danijel Jožef, kmet, Mežica.
Namesto izstopivših članov propagandnega odseka gg. Navodnika Franca, Hermana Ivana, Kresnika Štefana, Kralja Štefana in Morija Jurija se izvolijo v propagandni odsek: Lebič Ivan, šolski upravitelj na Prevaljah; Martelanc Karel, okrajni kmet. referent na Prevaljah; Kuhar Ivan, kmet, Prežihov vrh, p. Guštanj, in Broman Avgust, podšumar na Prevaljah. Izvolitev je bila soglasna.
7. Ker zadruga oficielno še ni pristopila k Zadružni zvezi v Ljubljani, občni zbor soglasno pristane k pristopu, novo izvoljeni odbor pa naj to čimprej uredi.
8. Na predlog novo izvoljenega načelnika Kotnika Bena občni zbor tudi soglasno pristane, da se otvori čekovni račun pri Poštni hranilnici.
9. Po predlogu člana propagandnega odseka g. K. Martelanca sc* z odobravanjem navzočih sprejme sklep, da se izdaja po potrebi glasilo zadruge pod imenom »Koroški klic«, katerega urejuje član načelstva g. B. Kotnik Podkrajem oziroma njegov brat Franc v Celju. Omenjeni list bo imel nekaj strokovnih člankov, obveščal bo člane o tržnih cenah ter imel seznam pri zadrugi se nahajajočih gospodarskih potrebščin.
10. Občni zbor naroča novo izvoljenemu odboru, da poišče vire, da bo zadruga za prihajajočo pomlad imela že najpotrebnejše gospodarske potrebščine v zalogi.
11. Nova pravila se soglasno sprejmejo, dosedanja pa v celoti razveljavijo.
12. Med navzočimi je nastala živahna debata. Nad 30 članov je podpisalo pristopnice^ Določijo sc tudi dnevi za zadružna predavanja po raznih krajih Mežiške doline. Ker je dnevni red izčrpan, pozove predsednik stare člane, da ostanejo zvesti in disciplinirani zadružniki ter vabi nove k pristopu, nakar ob 12 zaključi občni zbor s pozivom: Kmetje, skupaj za gospodarsko osamosvojitev!
Zadruga ima v zalogi
za svoje člane tele kmetijske potrebščine:
1. Koruzo po najnižjih dnevnih cenah din 1*15 do din 1‘20 za kg.
2. U m e t n a g n o j i 1 a :	Nitroloskal	Ruše	II
100 kg 140 din; Nitrofoskal Ruše 111 (novo gnojilo) 100 kg 140 din; apneni dušik neoljen 100 kg 180'din, apneni dušik oljen 100 kg 180 din.
3. Apno (prah) v lastni posodi 100 kg 25 din.
4. Arborin po najnižji tovarniški ceni.
5.	R ž	za moko kg din 1’75.
6.	M o	k a pšenična kg din 2.85.
7.	Rž	za seme (prečiščena in razkužena)	kg	3din.
8.	K r	o m p i r za seme (med letom	strokovno	pre-
gledan) kg din I’— do din 1’10.
9. Vsa zelenjadna in cvetlična semena itd. zavojček po 1 din, v večjih množinah po najnižjih dnevnih cfMiah.
10. Drevesca in o r e h i za spomladansko sajenje, drevesca po 6 din, orehi po 4 din za komad.
11. Trijer ter razkuževalni aparat za čiščenje vsakovrstnega žita je članom stalno na razpolago. Poslužujte se ga!
12. Škropilnice za sadno drevje so članom na razpolago. Poslužujte se jih!
13. Članom je na razpolago hlev za začasno postavljanje živine.
14. Strokovno izšolane moči vam preskrbi zadruga.
15. Sladkor za čebele in sat niče ter med je stalno v zalogi.
16. Zadruga posreduje za svoje člane, jim daje navodila in informacije (kmečka zaščita itd.), in sicer vse brezplačno.
17. Vsak član lahko dobi železo po najnižji tovarniški ceni v Jeklarni Guštanj. Dobavnice za železo izdaja zadruga in član zadruge, g. Konečnik Anton v Ravnah. Brez dobavnice železa ne dobite.
18. Kdor želi nabaviti razna spomladanska semena (11. pr.peso, korenje, deteljo itd.) kakor tudi druge gospodarske potrebščine in orodje, naj se zglasi v zadružni sobi. S skupnimi zadružnimi naročili se nabavna cena zniža.
Vse te zgoraj omenjene potrebščine dobite v zadružnih skladiščih na Prevaljah (Rozman), in sicer vsak dan od 8 do 12 dopoldne.
Tržne cene.
Krajevne cene za les.
Orehov les do 1000 din m8.
Hrastov, jesenov, javorov in lipov okrogel od 250 do 300 din za ms.
Tesan les od 110 do 140 din za m3.
Smrekovi hlodi od 120 do 160 din za m3.
Borovi hlodi od 250 do 300 din za m3.
Macesnovi hlodi od 250 do 350 din za m3.
Drva trda od 50 do 60 din za 1 m.
Drva mehka 35 do 40 din za 1 m.
Smrekov rezan les od 220 do 300 din za m3.
Krajevne cene za živino.
Voli in telice od 4 do 5 din za kg.
Krave za klanje od 3 do 4‘25 din za kg.
Plemenske krave 4 do 5 din za kg.
Teleta od 5'50 do 6'50 din za kg.
Ovce za klanje od 2-50 do 3 Din za kg.
Ovce za pleme od 3-50 do 4 diii za kg.
Kože goveje od 10 do 12 din za kg.
Prašiči (pršutarji) od 9 do 10 din za kg.
Pu jski od 7 do 9 tednov od 90 do 140 din za komad.
Naznanila.
Filmsko predavanje in gospodarsko zborovanje.
Dne 21 . marca 1.1. ob devetih dopoldne se bo vršilo na Prevaljah pri Rozmanu (dvorana) veliko gospodarsko zborovanje o bodočem delu Gospodarske zadruge. Takoj po zborovanju se bo predvajal vele-zanimiv kulturni film o sadjarstvu. Vstopnine ni. K zborovanju in filmu se bo pripustilo isamo kmete. Pridite vsi, gre za vaše koristi!
V zadružni sobi Gospodarske zadruge za Mežiško doli no, r. z. z o. z., na Prevaljah, imajo sedeže tudi naslednje organizacije: Okrajna kmečka zveza, Sadjarska podružnica na Prevaljah, Živinorejsko selekcijsko društvo za Mežiško dolino na Prevaljah, Kmetijska podružnica, Prevalje, Čebelarska podružnica, Prevalje.
Člani Gospodarske zadruge za Mežiško dolino.
1. kotnik Beno, Podkraj.	20.
2. Lebič Ivan, Prevalje.	21.
3. Hribarnik Ivan, Podkraj.	22.
4. Pratnekar Prane, Mežica.	23.
5. Daniel Jožef, Mežica.	24.
6. Osiander Ernest, Guštanj.	25.
7. Zdovc Jožef, Prežihov vrh.	26.
8. Konečnik Franc, Prevalje.	27.
9. Libnik Tomaž, Volinjak.	28.
10.	Obritan Elizabeta, Strojna.	29.
ti. Kert Lovrenc, Jamnica.	30.
12. Rozman Alojz, Prevalje.	31.
13. Kralj Matevž, Prevalje.	32.
14. Pernjak Anton, Dobja vas.	33.
15. Aleško Gašpar, Dobja vas.	34.
16. Arnold Anton, Sv. Danijel.	35.
17. Božank Franc, Kot.	36.
18. Broman Ferdo, Stražišče.	37.
19. Grafenauer Ludvik. Sv. Danijel. 38.
Hribarnik Anton, Dobja vas.	39.
Hudopisk Rok, Stražišče.	40.
Jakob Štefan, Breznica.	41.
jež Valentin, Dobja vas.	42.
Janet Marija, Naverški vrh.	43.
Jug Gregor, Prevalje.	44.
Kordež Ivan,	Prevalje.	45.
Kralj Štefan,	Dolga vas.	46.
Kotnik Ivan,	Dobja vas.	47.
Kupčič Ivan,	Sv. Danijel.	48.
Kumprej Miha, Sv. Danijel.	49.
Kordež Peter, Prevalje.	50.
Kristan Niko, Prevalje.	51.
Libnik Jakob, Volinjak.	32.
Močilnik Matija, Lokavica.	53.
Osojnik Filip, Farna vas.	54.
Plešivčnik Ivan, Podkraj.	55.
Navodnik Florijan, Uršlja gora. 56. Plešivčnik Josip, Farna vas.	57.
Oglasi kmetijskih organizacij.
Vsak kmet naj bo član vsaj ene kmetijske organizacije.
Vsak kmet pa naj bo tudi član Gospodarske zadruge za Mežiško dolino na Prevaljah.
Živinorejska zadruga (društvo): Prevalje, Dravograd,
Kotlje, Tolsti vrh.
Štebih Matija, Prevalje.
Gerdej Ivan, Dolga brda. Plešivčnik Fric, Zagradi. Plešivčnik Ernest, Dobje.
Tominc Andrej, Dolga brda.
Rifl Josip, Prevalje.
Kuhar Ivan, Prežihov vrh. Pratneker Maks, Mežica.
Srebot Ivan, Sv. Danijel.
Gutovnik Karel, Leše.
Kresnik Štefan, Leše.
Kugovnik Jurij, Prevalje. Martelanc Karel, Prevalje.
Vovh Anton, Zagradi.
Valentinčič Alojz, Leše.
Vožank Ivan, Leše.
Trinkaus Ivan, Leše.
Tratnik Daniel, Suhi vrh.
Tašler Filip, Farna vas.
(Nadaljnji slede.}
Sadjarska in vrtnarska podružnica: Prevalje, Guštanj, Sv. Danijel.
Čebelarska podružnica: Prevalje, Kotlje, Dravograd. Mlekarska zadruga, Mežica.
Gospodarska zadruga (klavnica), Mežica.
Kmetje, poslužujte se	domačih denarnih	zavodov, in sicer	tehle
Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na	Jezeru, Hranilnica in	posojilnica,	Mežica.
Prevalje.	Hranilnica	in	posojilnica,	Dravograd.
Hranilnica in posojilnica, Guštanj.	Hranilnica	in	posojilnica	za Mežiško	dolino, Guštanj.
Kdor oglaiuje Ev naSem listu, Je naš. Zato vam priporočamo:
ŠTEBIH MATIJA // Splošno kleparstvo PREVALJE Zadružnikom daje znaten popust	VERŠNIK IVAN, pekarna // GUŠTANJ Poslužujte se je in kupujte pri njej!
	GOSTILNA CVITANIC JURIJ - GUŠTANJ Ima v zalogi najboljša dalmatinska in štajerska vina iz svojih vinogradov II Dobra kuhinja in prenočišča
ŠTRASER JURIJ - Zidarski mojster GUŠTANJ Se priporoča za gradbe vseh kmetijskih naprav in poslopij	
	TOVARNA ZA DUŠIK RUŠE nudi potom zadruge po najnižjih tovarniških cenah vsa umetna gnojila. Preskrbite si jih pravočasnoI
GOSTILNA RIFL Marija in Josip PREVALJE Nudi najboljša vina in jedila / Kmečka gostilna	
	FOTOGRAF Jevšenak Konrad // DRAVOGRAD Se priporoča za slikanje / Cene zmerne
GOSTILNA STOPAR RUDOLF — MEŽICA Nudi dobro vino, izvrstno hrano in prenočišča	PUNGARTNIK ANTON :: fužinska delavnica MEŽICA Izdeluje kmetijske potrebščine kot ogrebalnike, pluge, slamorezne klinje, krampe, lopate, motike, sekire; kuje vozove po najnižjih cenah
MUNDA VALTER - CELJE Nudi prvovrstno koruzo, moko, rž itd. po najnižjih dnevnih cenah potom zadruge	
	ULC VIKTOR - GUŠTANJ Mehanična delavnica, avtogeno varjenje Patent Ulcove peči
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA domač zavod, se priporoča za zavarovanje ob požaru, vlomu, tatvini itd. Kmetje, zavarujte se pri njej!	
	RESTAVRACIJA Alojz Rozman - PREVALJE Toči prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Za izborne mrzle in tople jedi je vsak čas preskrbljeno. Sobe za tujce vedno na razpolago.
Izdaja in zalaga: Gospodarska zadruga za Mežiško dolino, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sedež Prevalje. Odgovorni urednik: dr. Franc Kotnik v Celju. — Za Mohorjevo tiskarno v Celju: Fran Milavec.
• •