Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AslSkega št. 20. L nsdstr. - Vri doniii naj se pošiljalo urecfni$lyji lj^ta. Nefran^iraga pisma se nc sprejemajo In rokopisi se ne vrarajo. Izdajatelj In odgovore! urednik Šlef<& Godina. Lastnik konsordj »sta .Edinost*. - Tisk tiskarne „Edinosti« vpisan« zadrug«: » omejenim poroštvom v T/stu, ulica Sv. Frančiška A«.škega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...................• 2a tri mesece........................• o. za nedeljsko Izdajo za celo leto....... jj-gj za pol Ida............* , . . . 2.60 V Trstu, v nedeljo, 24. decembra 1916. Letnik XII. Posamezne številke »Edinosti4 se p:*singhe Je več patrulj vdrlo v sovražne jarke; pripeljale so s seboj več ujetnikov. Strojnih pušk In drugega plena. — Presto-lonaalednikova armada: V Šampanfi hi ob jftozl le majhno bojno delovanje. V Vo-gezih, severozapadno Miinstra, so nemška poizvedovalna poveljstva ujela neko francosko okopno stražo. Pri Frapellu, vzhodno St. Dle in južno rensko-rodanskega prekopa so bili po močni topovski pripravi napadajoči francoski oddelki odbiti. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič bistvenega. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih več patruljnih akcij, s katerih so blii privedeni ujetniki in strojne puške, južno Mestecanesti so avstrijski oddelki iopet osvojili neko pred kratkim opuščeno predpostojanko. — Mackensenova armada: V Dobrudži so zavzele zvezne čete več postojank ruskih zadnjih oddelkov in so zasedle Tulcea ob dolnji Donavi. Število ujetnikov se je zvišalo na preko 1600. Več strojnih pušk je bilo uplenjenih. — Macedonska fronta: Ob Doiranskem jezeru topovski ogenj, v nižini Strume patruljni boji. Prvi generalni T:vartirmojster:' pl. Ludendorf*. BolgirsKo uradno poročilo. SOFIJA, 22. (Kor.) Macedonska fronta: Nič važnega. — Romunska fronta: V Dobrudži je bil sovražnik po srditem boju na črti Babadag — Baškej — Hamceara — Tirkoaca vržen na vsej fronti. Bolgarske, nemške in turške čete so ujele zopet 985 Rusov In uplenile 3 strojne puške. SOFIJA, 23. (Kor.) Macedonska fronta: Le v Vardarski dolini srdit sovražen to* povskl ogenj. Sovražna stotnija, ki je poizkušala prodirati severovzhodno Dojran-skega jezera, je bila pregnana od našega topovskega ognja. V drugih odsekih fronte nič važnega. — Romunska fronta: V Dobrudži se premagani in od zveznih čet zasledovani sovražik umika proti dolnji Donavi. Zasedli smo mesto Tulcea. En turški armadni zbor je uplenil štiri topove. TursKo uradno poročilo. CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Perzijska fronta: Severno flamadana so bili ruski napadu! poizkusi Odbiti z izgubami za Ruse. Na fronti pri Fellahie in v južno odtod ležečih postojankah se je nadaljeval topovski bo). Z drugih front ni poročati nobenega važnega dogodka. ____ Nota Švice vajuložim se državam. BERN, 23. (Kor.) Švicarska depešna agentura poroča: Včeraj, dne 22. decembra 1916, je poslal zvezni svet vladam valujočih se držav sledečo noto: Predsednik Združenih držav ameriških, s katerim je švicarski zvezni svet v vroči želji po skorajšnjem končanju sovražnosti že dolgo tega stopil v zvezo, je zvezni svet obvestil o mirovni noti, izročeni vladam, centralnih in ententnih držav. V tej noti razpravlja predsednik \Vilson o veliki zaže-Ijenosti mednarodnih dogovorov v svrho sigurnega in trajnega preprečenja katastrof, kakor je sedanja, pod katero trpe narodi. V zvezi s tem poudarja predvsem potrebo, da naj se konča ta vojna. Ne da bi sam stavil mirovne predloge ali ponujal posredovanje, se omejuje na to, da sondira, je-li zamore človeštvo upati, da se je približalo blagoslovom miru. Vseskozi zaslužna osebna inicijativa predsednika Wi!sooa bo našla im>£očen odmev v Švici. Zvesta obveznostim, ki so nastale vsled stroge nevtralnosti, v enakem prijateljstvu z državami obeh v vojni se na-hajajočih državnih skupin, kakor otok sredi valovenja strahovite evropske vojne, v svojih idealnih in materijalnih interesih ogrožena kar najobčutneje. je naša dežela polna hrepenenja po miru in pripravljena, da pomaga s svojimi slabimi silami, da napravi konec brezkončnemu trpljenju vojne, ki jo vidi vsak dan v dotiki z inter-niranci, težko ranjenimi in evakuiranci, in da ustvari temelj za blagonosno skupno delovanje narodov. Švicarski zvezni svet uporablja radi tega z veseljem priliko, da podpira prizadevanja predsednika Združenih držav ameriških. Smatral bi se srečnega, ako bi zamogel delovati na kakršnikoli si bodi, bodisi še tako skromni način za zbližanje v boju se nahajajočih narodov in za dosego trajnega miru. Wilsonova mirovna nota. Nemški glasovi. BEROLIN, 23. (Kor.) Tukajšnji listi so sprejeli Wilsonovo noto zelo prijazno: »Freisinnlge Zeitungj< pravi: Samoobsebi umljivo je vsaka nevtralna država in vsak poglavar kake države dobrodošel, ki se trudi za mir; glavno je, da m pristranski. Taka oseba bi bil papež. Amerika na čelu ostalih nevtralnih držav bi lahko že zdavnaj zmanjšala prelivanje krvi. Ako je VVilson v širših nemških krogih manj priljubljen, je to radi tega. ker je Amerika dosedaj pokazala le malo prave nevtralnosti. — »Bdrsenzeitung« piše: Wilson je prijel na mestu, kjer bi naša mirovna akcija prispela do mrtve točke. — »Gertna-nia« pravi: Popolnoma samostojni korak VVilsona upravičuje pred vsem svetom naš nastop. — »Mir napreduje«, pravi »Vorwarts«, »Wilsonova nota mu služi.« — »Lokalanzeiger* piše: Wilson si je lahko v svesti, da bo nemška vlada kar naj-resneje razmotrivala o njegovi noti in istotako tudi nemški narod. Zaenkrat pa je treba računati s tem, da je postala ta nota vsled odklonitve nemške ponudbe brezpredmetna. »Vossische Zeitung« se izraža: Dcsedaj so Združene države šičitile svoje interese vedno le proti Nemčiji. Priae-li morda tozadevno do kake Izpremembe? Bomo videli. Mi hočemo vojno končati kolikor mogoče hitro in zmagovito in ta interes se popolnoma strinja z ameriškim in drugih nevtralnih držav. Pričakujemo zato, da nas bo VVilson pri tem stremljenju energično podpiral. Angleški glasovi. AMSTERDAM. 22. (Kor.) »Times« se izražajo o Wilsonovi neti sledeče: Entent-ne države bodo postopale s to noto najbrže tako, kakor Lincoln tekom ameriške državljanske vojne z vsemi poizkusi evropskega posredovanja. Aliiranci bodo napravili WiIsonu vse poklone, ki jiii zasluži, vendar pa jim on ne bo mogel preprečiti, da branijo svobodo narodov. »Times« naglašajo, da je nepričakovani korak zelo presenetil, posebno ker so važnejši ameriški časopisi pozdravili govor angleškega ministrskega predsednika glede odklonitve nemških predlogov. Wiison najbrže večji del ameriškega javnega mnenja ne presoja po njegovi vrednosti. LONDON, 22. (Kor.) »Daily Telegraph« smatra Wilsonovo noto kot delo njegove nelnformlranosti. List piše: Wilson si menda še sedaj ni na jasnem glede vzrokov vojne. Govori kakor kak šolnik, ki ukazuje dečku, naj preneha s pretepanjem, ker ga moti ropot. Wilson bi bolje storil, da se najprej informira, predno prične govoriti. »Daily Cronicle« piše: V celi naši generaciji ni Angliie kakor tudi allirancev nič bolj užalostilo kakor Wilsonova nota, ki je dejanski le privesek berlinske note. List se vprašuje, kaj so storili aliiranci, da zaslužijo to razžalitev s strani Wilso-na. »Morning Post« izjavlja, da je uničenje Nemčije edino sredstvo, ki zamore garantirati varnost Evrope in ostalega sveta, vštevši Ameriko. Nevtralni glasovi. HAAG, 22. (Kor.) »Nieuvve Courant« piše: \ViIsonova nota je v obliki zelo korektna in kar se tiče vsebine, zelo objektivna. Wilsonu in njegovemu kabinetu nikakor ni mogoče očitati simpatij za to ali ono stranko. Kljub temu se množe znamenja, da dela angleško časopisje kar naj-odločnejše proti tej noti. Ono odklanja Wilsonovo posredovanje z nenavadno strogostjo. Vendar bi bilo prenagljeno, ako bi se opustilo vse upe in izjavilo, da mora biti pametno dejanje Wilsona brezuspešno. »Nieuws van den Dag« pravi: Vsakdo, ki se je drznil izpregovoriti besedo >Mir«, je moral vedeti že vnaprej, da ga bodo Angleži in Francozi obmetali s surovostmi in razvpili za nemškega intri-ganta in slepo orodje nemškega cesarja. Kljub temu je VVilson posegel vmes in ml upamo, da si je svest sredstev, da omeji ta naval in izsili svojo voljo proti odporu vseh, ki v Angliji, Franciji, Rusiji in Italiji in tudi v Ameriki nočejo ničesar vedeti o miru, dokler ententa popolnoma ne zrnata. »HandcUblad« piše; Ponudba predsed- nika VVilsona je zamišljena resno in pravno popolnoma utemeljena. Sedaj se kaže jasno, da se je WHson že za časa volitev bavil ž njo fn da Je bil korak pripravljen že takrat _____ Sovražna uradna poročila. Italijansko poročilo. 22. decembra. — Ob vsej fronti topovske akcije. V Gorici je bila ena naših bolnišnic zopet zadeta, kljub temu, da je imela daleč vidna nevtralna znamenja. Med sanitetnim osebjem sta bila dva ubita in štirje ranjeni. Na Krasu je naša pehota z malimi napadi zasedla nekatere postojanke fronte in jih takoj zgradila za obrambo. Sovražna letala so poizkušala vpad za naše črte, a so bila takoj pregnana. Par granat je padlo na Grigno, Calalzo, Plave in Vrtojbo. Žrtev m stvarne škode ni. Zapri se ženje grofa Czernina in barona Buriar.a. DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je danes dopoldne zaprisegel novo imenovanega ministra c. in kr. hiše in vnanjih stvari, grofa Czernina. Prf tem slovesnem čfnu sta intervenirala skupni finančni minister baron Burian in najvišji komormk, grof Lanc-koronski. Nato Je zaprisegel cesar skupnega finančnega ministra barona Buriana, pri čemer sta intervenirala grof Czernin in grof Lanckoronski. Clattt-Martinic v avdijenci. DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne ministrskega predsednika grofa Clam-Martin:ca v posebni avdijenci. _ Podvodniki ob zapadni italijanski obaii. BERN, 22. (Kor.) Iz Genove se poroča, da sta bila v zadnjih dneh pred Genovo, Nervi in Arenzano opažena dva podvod-nika. En obrežni parnik je bil potopljen. Odgoditev angleškega parlamenta. LONDON, 22. (Kor.) Parlament je bil odgoden do 7. februarja 1917. Prestoini govor, ki odgaja parlament, pravi r Prepričan sem» da bodo dolgi boji in napori, podpirani po neuklonljivi odločnosti vseh podanikov v vsej državi, končno dosegli zmagovito uresničenje ciljev, za katere sem stopil v vojno. Energično nadaljevanje, dokler ne vzpostavimo pravic, ki so nje, dokler ne vzpostavim pravic, ki so jih kršili naši sovražniki tako brezobzirno in dokler ne bo varnost Evrope na trdni podlagi. V tej sveti stvari sem si svest soglasne podpore vseh mojih narodov. Angleške izgube. LONDON, 22. (Kor.) Seznami izgub z dne 20. in 21. t. m. izkazujejo imena 53 oficirjev in 4620 mož. Potopljeni par ni ki. LONDON. 22. (Kor.) Lloydova agentura poroča, da se je angleški parnik > tio-nur« potopil. Po petdesetih letSh. Dajte nam parlament! Te dni smo v nekeiu članku konstatirali dejstvo, da je Avstrija tudi v vojno leto 1866. vstopila brez parlamentarizma. Ustava je bila zistirana. Tedaj je bilo na krmilu ministrstvo Belcredi. Dne 20. septembra 1865, torej leto pred vojno, je izšel cesarski manifest, ki je razveljavil zakon o državnem zastopstvu z opravičevanjem, da se imajo z Oj*ri in Hrvati vršiti pogajanja o preuredbi ustave. Uspehi pogajanj da se predlože tudi »zakonitim zastopnikom drugih kraljestev in dežel, da izrečejo svoje enako tehtno mnenje.« Šlo je že tedaj za to, da Ogrska, ki je tvorila del cesarske države, dobi poseben položaj. Pripravljal se je potemtakem že tedaj pozneji in danes še obstoječi dualizem, razdelitev monarhije, v dve samostojni državi, ki Ju imenujemo Cislajtauija in Translajtanlja. Manifest je zaključil z besedami: Odprta je pot, ki naj ob spoštovanju legitimne pravice dovede do sporazuma! Mej tem, ko je bil državni zbor odstranjen, sta bila sklicana ogrski in hrvatski deželni zbor. V ogrskem so zaceli z dnem 11. decembra 1865 razpravo o posebnem položaju Ogrske, ki je trajala do 26. junija 1866. Tedaj pa so ga odgodili, ker je izbruhnila vojna in Avstrija je šla v vojno z nerešenimi notranjimi vprašanji — brez parlamenta pri nas in na Ogrskem. Po petdesetih letih imamo torej analogijo; zgodovina se ponavlja sedaj ali le za našo polovico monarhije. Tudi v sedanjo svetovno vojno je Sla Čislajtanija brez parlamenta, ob zaustavitvi ustavnega življenja, če tudi nI bilo to formalno zfstirano, kakor se je to zgodilo v letu 1865. Ogrski parlament pa je ve* Čas vojne govoril — glasno govoril, zastavljal krepko in energično besedo za interese Ogrske in za čim večji delež ene druge polovice na ptodovih tega gigantskega boja. Politično težišče sc je preložilo v Budimpešto in mi na tej strani smo imeli grenak občutek in tudi ves vna-nji svet je bil pod vtisom, aa je Ogrska reprezentaat monarhije, interesen' in nje voinih ciljev. Samozavest Ogrske in nje politična teža ste s tem silno narastli. Je sicer že od leta 1866. dalje pa do danes, torej celih petdeset let, ogrska volja prevladovala v vnanji politiki monarhije, ali v času te vojne se je kazala absolutna gospodarica na torišču diplomacije, na področju zastopanja monarhije napram vnanjemu svetu in to vz-Iic dejstvu, da mora pretežni del bremen nositi naša polovica po paktu, ki ga je v letu 1867 tedanji avstrijski minister za vnanje stvari grof Beust, (tri niti Avstrijec ni bil, ampak, če se ne motimo, Saksonec), sklenil z Ogri. S kako ležernostjo je ta državnik sklepal ta pakt tolike nedogledne pomembnosti za monarhijo, priča anekdota, ki pripoveduje, da je tedaj, ko so mu prinesli ta dogovor v podpis — sladko spal v naslonjaču. Po sklepu miru po nesrečni vojni 1. 1866, ki nam — zgodovina se zopet ponavlja — kliče v zavest moralično kvaliteto naših poznejih mnogoletnih zaveznikov v sosednjem italijanskem kraljestvu in sedaj zopet sovražnikov, porabivših, kakor se jim je zdelo, ugoden moment, to je; težavni položaj, v katerem se je nahajala monarhija, da nam zahrbtno zasadi nož, pridruživši se drugim našim sovražnikom: po vojni je prišel torej dualizem. Dne 20. februarja 1867. je bilo imenovano prvo ogrsko mniistrstvo. Tedanji vodilni politik Ogrske, Fran Deak, je sicer želel, naj bi se sklical avstrijski državni zbor, da razpravlja o pogodbi, ki je uvedla dualizem. Toda novi ogrski ministrski predsednik grof Andrassy je pretekel pot in je postavil našo polovico pred dovršen č!n; sklical je hitro ogrski parlament in nagodba je bila sankcijonirana, predno je prišel avstrijski državni zbor do besede. Ko se je ta sešel na pozno jesen leta 1867, le stal pred dovršenim činom in njegova naloga je bila le, da sprejme, kar je bilo dogovorjeno. Nagodba z Ogrsko se sicer »obnovlja« vsakih deset let. VrŠe se dolga in težka pogajanja, da se včasih dozdeva, da je položaj skrajno napet in da je prelom neizogiben. AH, končni rezultat je bil doslej vedno ta, da je zmagala moč Ogrske in da je vsako obnovljenje doneslo OgTski novih pridobitev, ne pa kakega zboljšanja za naso polovico. Moč Ogrske je dosledno naraščala in to ne le v razmerju do avstrijske polovice, marveč tud? — kakor smo že gori rekli — pri določanju skupne državne politike napram inozemstvu/ Vzrok temu zlu, pogrešek je bil v dejstvu, da avstrijski parlament ni mogel — zgodovina se je ponavljala ob vsakem obijov-Ijanju pogodbe z Ogrsko — nikdar priti do tehtne besede. Ali, kakor »Arbeiter Zei-tung«, razpravljajoč o historijatu postanka duanzma in nadaljnjega razvoja v razmerju med obema polovicama monarhije, kaj dobro pravi: avstrijski parlament si ni sanel ogledati pogodbe niti z enim očesom! Pogreške so bile storjene ob ustvaritvi duaKzma in so se ponavljale od obnovljenja do obnovljenja: bremena so se večala na naši strani, na ogrski pa politična pozicija v monarhiji. Ravno naobratno razmerje, nego bi moralo bit! po vsej logiki in načelu pravičnosti. Sedaj se »nagodba« zopet obnovlja in pravijo, da je v ozirih na to potrebo odločilen moment za vse sedanje politične izpremembe v Avstriji. In zgodovina iz leta 1867 se ponavlja: zopet obnovljamo nagodbo v zvezi z vojnimi zapletljaji, ne da bi zasedal naš državni zbor, brez podajanj med zastopstvi narodov o primerni porazdelitvi bremen. Pogajate se le vladi in brez dvoma se ponovi zgodovina, da bo avstrijski državni zbor — ako bo sklican -- postavljen pred dovršena dejstva, da da dogovorom med vladama le formalen — »blagoslov«. Razmerje med obema polovicama monarhije ne odgovarja ne številnemu razmerju prebivalstva, ne kulturnemu razvoju na obeh straneh, ne splošnemu gospodarskemu razvoju, najmanje pa razmerju, med bremeni, ki jih morate nositi obe polovici kot posledice nagodbe v pokrivanje skupnih troškov za skupne stvari, da niti ne govorimo o vsem kompleksu gospodarske politike, ki io tira Ogrska napram naši polovici z železno doslednostjo, varujoč ogrske interese. In bodimo odkriti: kdo bi mogel za-merjati to ogrskim vodilnim faktorjem? Vodi jih pri vsem zdrav egoizem, oprt na zdravo krepko voljo, ki naj bi ju imeli tudi v tej polovici. Pogrešek je na naši strani in vleče se od leta 1867 dalje pa do danes. Proti naši vladi stojita na ogrski strani vlada in parlament, tesno združena, podpirajoč se drug drugega. Pri nas je vlada brez podpore parlamenta — nedostaja jej tega mogočnega oslona. Zato je šibkeja in zato mora odjenjavati. Kaj naj rečemo potem o blaznih zahtevah nemškega radikalizma po izločenju parlamenta, ce jih motrimo v luči neizmernih škod, ki jih naša polovica trpi v razmerju do Ogrske zato, ker parlament na naši strani ne more metati na tehtnico teže svoje veljave, primerne energije in neizprosne voljo, kakor jo meče ogrski parlament?! Vprašanje nedogledne važnosti za nas je, da se to razmerje odpravi, da se cnlpravi zlo, ki je v tem, da se prt nas bori le vlada brez opore v parlamentu. Kdor ljubi Avstrijo, mora lioteti. da se to z!o odpravi, mora Klicati po krepkem, zdravem parlamentarizmu ne pa eliminiranju parlamenta!! Tako nas uče izkustva in vsa zgodovina zadnjih petdeset let, odkar imamo dualizem. Ta zgodov ina in sedanja zahteva po eliminiranju, obglavljenju parlamenta kričita, da nemški radikaiizem ne ljubi Avstrije, ampak le sebe! Pač pa jo ljubijo*in jo želijo močno in srečno — avstrijski narodi, ki ravno zato zahtevajo z vso odlrvč-nostjo: dajte nam parlament in spošiuite njegove prerogative in njegovo volja! Kaj Ho i našo 7 Po državnem osnovnem zakonu imajo vsi narodi Avstrije neizpodbitno pravico do izobrazbe v svojem materinem jeziku; tako tudi naš slovenski narod, ki si je posebno v sedanjem vojnem času s priznano junaškim in jekleno vztrajnim sodelovanjem svojih sinov na vseh mogočih bojiščih in s prav tako požrtvovalnim delovanjem onih, ki so ostali doma, pač pošteno zaslužil, da spoštuje njegove pravice vsakdo, posebno pa še vsi oni činitelji, kateri imajo prevzvišeno nalogo, da čuvajo pravice, ki jih daje ustava narodom naše države. Če pogledamo danes v našem Trstu nekoliko okoli sebe, vidimo, da smo tržaški Slovenci vkljub vsem državnim osnovnim zakonom in kljub vsemu, kar smo storili, delamo in borno Še storili za blagor naše skupne velike domovine Avstrije, glede izobrazbe naše mladine ostali precej na istem, kakor smo bili v onih časih, ko so še z absolutno močjo odločevali v naših šolskih stvareh našemit narodu skrajno neprijazni drugonarodni činitelji in je naše ljudstvo potom svoie Družbe sv. Cirili in Metoda samo, izključno samo moralo skrbeti za izobrazbo svoje mladine na podlagi slovenskega materinega jezika. Poleg c. kr. pripravnice za srednje šole ni bilo v Trstu niti enega zavoda, ki naj bi bil pristopen naši tisoče šteioči šolski deci, ki se je v ljudski šoli — pa naj so to bili zavodi Družbe sv. Cirila in Metoda, ali pa občinske okoličanske šole —- izobraževala na podlagi slovenskega jezika. Vse srednje šole so v Trstu bile ali državne, kar je značilo obenem — nemške, ali pa občinske, in to je značilo zopet toliko kot italijanske. Prestop slovenske mladine iz slovenske ljudske šoie v srednjo šolo ie bii popolnoma nemogoč. Ustanovila se je nato c. kr. pripravnica za srednje šole, ki naj bi slovenske otroke pripravljala za vstop v nemške državne srednje šole, in to je bilo vzrok, da je bil na to pripravnico od leta do leta hujši naval slovenske šolske dece, katere pa so mogli sprejemati ie določeno število. Po dveh letih pouka v tej pripravnici je prestopila naša deca v nemško državno šolo, seveda če je napravila sprejetimi izpit. Marsikateremu dečku se ta izpit nI posrečil, ker mu je manjkalo zadostne podlage v učnem jeziku, nemščini. Posledica je bila navadno, da je tak otrok potem romal na nemško ljudsko šolo, kjer so ga sprejeli morda v peti razred, ali pa nazaj na slovensko šolo. V7 srednjo šolo tak otrok navadno ni več našel poti. Nihče naj pa ne misli, da so morda onim drugim, ki so srečno napravili sprejemni izpit, cvetele rožice potem na nemški srednji šoli. Kaj še! Poznamo letnike, ko je med 15 in več slovenskimi prvošolci na gimnaziji ali realni gimnaziji morda kvečjemu samo eden s silo in težavo brez dvojke preril prvi semester. Resnica je, da je tu predvsem vzrok nezadostno znanje nemškega učnega iezika. Kako naj torej uspeva naša mladina v takih razmerah? Nemogoče, in posledica: starši, ki ne morejo plačevati visoke šolnine, vzamejo sicer nadarjenega dečka, ki bi v drugačnih razmerah mogel z lahkoto dovršiti srednjo šolo, iz šole in naši talenti se izgubljajo potem bogve kje. Naravnost odleglo je staršem slovenskih, za srednjo šolo, gimnazijo, godnih otrok, ko so se letošnjo jesen namestili v Trstu zaposlovalni tečaji goriške slovenske gimnazije. Ko bi ne bilo one neljube enomesečne zakasnitve In bi se bil pouk pričel redno sredi meseca septembra, bi bil štel prvi razred teh zaposlovalnih tečajev gotovo par sto tržaških otrok, brez goriških beguncev, saj je še tudi tako nad trideset prvošolcev TrŽačanov. Odleglo je staršem, kajti tu se je ponudila naši deci prilika, da se more izobraževati v svojem slovenskem materinem jeziku, brez onih skoraj nepremagljivih težav, ki Stran H. „EDINOST" štev. 359. V Trstu, dne 24. decembra 1916. so se ji doslej metale na pot na nemških državnih zavodih. Kar hipoma pa je tam-le rnesega novembra udarila v to tolaž-liivo zavest neprijetna vest, da se za gorice begunce otvori tam gori v daljni Moravski, v Kromerižu. za goriške slovenske gimnazijce konvikt z gimnazijo, ta do 8. decembra je bilo treba vložiti prošnje za sprejem na brnsko namesrtni-Stvo. To znači toliko, kot da naj prenehajo gimnazijski zaposlovalni tečaji v Trstu hi se dijaštvo s profesorskim zborom preseli v Kromefiž. Ne bomo pretresali te stvari same, saj bi bt|o zvonjenje po toči itak zaman, toda nepojmljiva nam je pa stvar vendar zato, ko večina staršev, ki pošiljajo svoio deco v goriško slovensko gimnazijo, ali še biva na Goriškem ali pa v bližnji Kranjski, a deca naj bi bodila na Moravsko! In fo samo gimnazijci! Zaposlovalni tečaji gorlš&ega slovenskega učiteljišča pa ostanejo v Ljubljani in v Trstu, in le bil tudi za vodjo tržaških zaposlovalnih tečajev ijuenovan g. profesor dr. Pirjevec! Torej ssmo gimnazijski tečaji naj gredo iz Trsta, in to, ko so razmere v njih take, da morda med vsemi učenci ni niti enega, katerega starši bi bivali na Moravskem In k nad polovico otrok Tržačanov! Toda, kaj hočemo; stvar se je odločila tako. Vprašamo pa sedaj: kaj pa z našo tržaško mladino, ki zahaja v zaposlovalne tečaje, večinoma v prvi razred, kjer je nad 30 naših otrok? Do konca prvega semestra ostanejo pač tečaji še tu v Trstu in prvošolci bodo se mogli dokončati prvi semester in dobiti izpiičevalo. Kaj pa bo drugi semester? Ali naj ostanejo vsi ti učenci brez pouka? Prestop na nemško gimnazijo je nemogoč, in ali naj učenci izgube pol leta ali tudi celo leto ter naj jim bo pouk prvega polletja zaman? Gospoda, vi vsi, ki je vaša dolžnost, da skrbite za kulturni razvoj slovenskega naroda na Tržaškem, na vas je sedaj, da zastavite vse svoje moči, da se ohrani naši mladini prilika za nadaljno srednješolsko izobrazbo na podlagi slovenskega materinega jezika! Vsaj prvi razred slovenskih gimnazijskih zaposlovalnih tečajev ne sme prenehati s koncem prvega semestra. Saj je vendar stvar tako lahko izvedljiva. Zaposlovalni tečaji goriškega slovenskega učiteljišča ostanejo v Trstu in zanje imenovani vodja prevzame lahko tudi vodstvo gimnazijskega tečaja. Ce bi bile res vse dosedanje gimnazijske učne moči potrebne za kromefižko gimnazijo, je vendar toliko slovenskih srednješolskih učnih moči — treba bi bilo tu v najslabšem slučaju zasedaj le enega samega filologa, ker bi bile druge na razpolago v u-čitcljiščnlh tečajih — v vojaški službi v zaledju, torej manj sposobnih za vojaško službo, za katere bi se dala doseči oprostitev iz vojaške službe v svrho poučavanja. Da bi se dal tečaju popoln značaj realne gimnazije, naj bi se učnemu načrtu še priključilo risanje, in za ta predmet se najde med tržaškim učiteljstvom usposobljenih moči. Samo ob sebi umljivo, da je pri vsej stvari treba graditi za prlhodnjost. Iz prvega razreda prihaja drugi razred, a za prvi razred prihodnjega leta — naj se otvoritev državne slovenske realne gimnazije s prvim In drugim razredom le naznani ob zaključku letošnjega šolskega leta — bo slovenske dece za dve, tri pa-ralelke. Njegovo Veličanstvo cesar Karel je, ko se je mudil v Trstu, nagovoril zastopnika tržaških Slovencev, dr. W ilfana. z besedami: »Veseli me, da vidim tu tudi zastopnike slovenskega naroda na Primorskem, ki je podal v teh težkih časih mnogo dokazov požrtvovalnosti In domoljubnega sočutja.« To Najvišje priznanje nam daje upanje, da bi naša skromna želja po izobrazbi naših slovenskih otrok na podlagi našega slovenskega materinega jezika ne mogla ostati brez uspeha. Če bi prišli žnjo pred Najvišji prestol, če se obrnemo žnjo na tisto cesarsko vlado, ki obljublja v svojem nastopnem proglasu, da »hoče deliti pravičnost vsem narodom, ker potrebuje razumevanja In sodelovanja vseh onih, Ki jim je na srcu bodočnost Avstrije.« Prav posebno pa se v ,tem pogledu obračamo na ekscelenco gospoda namestnika dr. bar. Fries-Skeneja, ki se je že tolikokrat izkazal vnetega prijatelja naše mladine in našega šolstva in nam zagotavljal svojo pomoč pri dosegi naših kulturnih namenov. Dajte izobrazbe naši deci na podlagi nienega slovenskega materinega jezika, {ji Iz naše nadarjene, Izobrazbe željne dece vzrastejo možje, ki bodo radostno z razumevanjem sodelovali z vsemi, ki jim je na srcu bodočnost Avstrije! Razne jpeSitioie yeslP. O grofu Otokarju Czerninu, novem ministru za zunanje stvari, ni bilo dosti znanega dotlej, da je bil imenovan za av-stro-ogrskega poslanika v Bukareštu. — Izpočetka se mu je očitajo marsikaj, glede njegovega delovanja v Bukareštu, kar je govorilo, kakor da ne bi bil tu mož na svojem mestu, toda avstrijska rdeča knjiga o odnošajih z Romunsko, je pokazala, da je grof Czernin v polni meri zadostoval svojim nalogam. Preden je nastopil grof Czernin diplomatsko karijero, je pripadal kot politik češkemu konservativnemu veleposestvu, torej isti skupini kot sedanji ministrski predsednik grof Clam-Martinic, pred svojo prelevitvijo. Ali seje prelevil tudi grof Czernin v enakem smislu, ni znano. Gotovo pa je, da je bil grof Czernin tudi eden tistih visokih plemičev, ki je bil v jako ozkem stiku s pokojnim prestolonaslednikom nadvojvodom Francem Ferdinandom in je prav po njegovi stari želji stopil v diplomatsko službo, tako da imam sedaj na obeh vodilnih mestih zunanje in notranje naše politike moža, ki sta bila posebna zaupnika pokojnega prestolonaslednika. Naloga nove vlade. »Information« piše: Po informacijah poučenih parlamentari-ških krogov, je smatrati kot gotov načrt merodajnih krogov, da se krmilo države položi v izkušene, močne in energične roke. V tem smislu se porabi vsako sredstvo, ki je primerno, da ustavnim potom dovede do rešitve preštevilnih, velevažnih in nujnih nalog. Pred vsemi vprašanji zahtevata tudi sedaj prednost: dovršenje nine kot podporo za vzpostavitev razdejanega imetja. Za Angleško pomenja ta izdatek samo 20dnevne vojne stroške. 2. Rusija dobi vrnjeno vse, kaT je izgubila. Ustanovi se samostojna Poljska, kateri naj ne pripadajo niti Litva viti rusinski deli Galicije. Ta se zveže z MaJorusko. 3. Rusija dobi prosto vošnjo skozi Darda-nele. na podlagi pogodbe z Bolgarsko in Rumunsko. Srbija, Crnagora in Romunska se zopet izpraznijo in dobe od cent. in treh velikih en t. držav odštoodnino za izgube. 4. Rusija dobi protektorat nad Armenijo, ki jo izprazni Turčija. 5. Franco-ska postane pokrovitelfica Sirije. Angleška zasede Sinajski poluotok in evfratsko dolino doBagdada. Pendjapride pod skupno rusko in angleško najdrorstvo. a ostane za trgovino odprta drugim deželam. — Egipt ostane kot je. 6. Italija dobi Trentin, protektorat nad Albanijo, otok Rhod, skupino dvanajsterih otokov in Ciper. Zapadna Afrika se vrne Nemčiji. Nameravane varstvene carine in prednostni tarifi za zaveznike Angleške in nevtralce se opuste. — Ti pogoji, pravi Johnstran, sicer niso idealni, niso za pisarniške stratege, toda če bi jih odklonila Nemčija, jih moremo umekniti. Vsekakor je mogoče, da se na podlagi takih pogojev konča vojna. — V naslednjem naj pa še podamo ententne mirovne pogoje, kakor si jih prestavlja — po »Popolo d' Italia« — znani italijanski publicist Mussolini: Belgija, Srbija in Crnagora proste in samostojne; Alzacija-Lorena morate priti zopet pod Francijo; Avstro-Ogrska mora biti razdeljena. Češka, prava Ogrska in Nemška Avstrija proglašene kot samostojne, Galicija pride pod nagodbenih pogajanj z Ogrsko in razino-j Rusijo, Bukovina in Sedmograško pod Ro- tanjc parlamentarne krize. V novi kabinet sta prišia dva ministra, trgovinski minister dr. Kari Urban in minister brez portfelja dr. Baernreither, ki pripadata nemškim parlamentarcem. V ministrstvo grofa Clam-Mart.nica s-ta vstopila nc le z odobravanjem vseh frakcij, združenih v munsko, Bosna, Hercegovina in Hrvatska pod Srbijo; Italija dobi Istro. Trst, Reko, dalmatinske o-toke in Dahnadjodo Neretve — ostala Damacija bo srbska in pa južno Tirolsko do razvodja. Albanija bo samostojna pod italijanskim nadvladjem. Turki morajo nazaj v Azijo in Carigrad bo repu- nemškem Nationalverbandu, ampak tudi blikanska dr^va. Nernčdja mora vrniti onih 5 milijard, ki jih je »oropala« rranem leta 1871., dobi pa del kolonij. Uredništvo lista dostavlja: »To je tudi naše mnenje. Nočemo ne ropati, pa tudi ničesar prepustiti, temveč hočemo Evropo na podlagi nemških krščanskih socijalcev. Ti so torej to pot zastopani v kabinetu po dveh ministrih, ki spadata k nemški — liberalni barvi! E, elastični so ti nemški krščanski njih nemško srce.; socijalci. čim govori miri ncin^no >rce. i-----A1, _ xi»wxfi0 l- ^nn ™-i Ko bi ilh ne noznalL bi strmeli sedai in se, narodnosti. Ali pa bo Nemčija k temu pri -ivo di jtn ne poznan, m ^niien seoaj in se ljeJia brez odločilne zmage našega vprasah, kako se o ravnokar tu gori \ veliko vprašanj in radi te- označeno dejstvo strinja z govorom njili ™m0r^0 vedllo pripravljati.« - ! No, gospodje Lahi so očividno požrešnejši, kot pa Angleži. ja, v katerem je še pred par dnevi grome! proti Ogrom in Spitzmiillerju kot — kakor se govori — glavnemu avtorju z avstrijske strani pri dogovoru grofa Stiirgkha z ogrsko vlado. In vendar spada — glasom gornjih informacij — perfekci-joniranje nagodbe z Ogrsko med glavne naloge nove vlade, katere član je — isti J , „. . . x, Spitzmuller!! Erklart mir. Graf Oerindur, da se bodo ta teden proti preščipnjanju št. diesen Zwiespalt der Natur! Nu. razlaga! 36 na izkaznici za živila dobivala tudi jajca ni težka. Nemški krščanski socijalci pri- i" sicer po i (eno) na osebo in teden, po čakujejo, da bo v novi vladi prevladoval: 22 vin. eno. Aorovizacliske stvari KAJ DOBIMO TA TEDEN? JAJCA. Dodatno javlja aprovizacijska komisija, nemški duh in zato jemljejo radi v kupčijo tudi Spitzmiillerja in nagodbo z Ogrsko. Ce bi ne imeli tega pričakovanja, bi gromeli dalje. Pa, saj je na vse zadnje dobro tako. Dogodi se jim isto, kar so si CENE VINA. Aprovizacijska komisija je določila za bek) vino naslednje cene: Znotraj užltninske črte: na debelo za prodajo gostilničarjem K 1*80 liter, za dom te dni tako prisrčno želeli glede češkega! K 1'92, vino v botilikah K 1*96; v točilnl-konservativnega plemstva: duhovi se cah čez ulico K v gostilnah in točil- nicah za goste K 2'16, za hotele in restavracije K 2'40. Zunaj užitninske črte: »a gostilničarje K 2'08 liter. Te cene so se določile na podlagi vsebine alkohola, ki znaša 87 stopinj. začno ločevati in atmosfera na konservativni strani, zastrupljena ravno po krščanskih socijalcih, se bo čistila. Ne, se že čisti. Za to nam jamčijo moške besede, ki jih govor«? češki katoliki na adreso nemških krščanskih socijalcev. Nemški krščanski socijalci in novi kabinet. »Relchspost« piše glede stališča nemških krščanskih socijalcev napram novemu kabinetu: »Krščanski socijalci kot stranka niso na noben način vezani z vstopom dr. Baernreitherja v kabinet. Nji-vstopom dr. Baernreiterja v kabinet. Njihova pritrditev imenovanju dr. Urbana pomenja samo. da ta korak Nationalver- banda ne moti znanih dogovorov med ----------- . , , . DM Nationalverbandom in krščanskimi soci- i kojnik je bil krememt naroden značaj Bil ialci. Napram vladi pa ima stranka popol-Me oče gospe M Pohčeve, soproge lastm-noma proste roke in si bo ustvarjala svojo ka tiskarne, g. Frana Poliča, m glavar sodbo izključno po vsakočasnih dejanjih i vseskozi narodne slovenske rodbine. Uru-novega kabineta.* Isti list izrecno poudar- žinama Muha in Pohć naše najiskrenejse ja, da ni resnična vest, da bi bila dr. Ur-! sožalje. — Umrla je včeraj(v mladeniski ban in dr. Baernreither vstopila v kabinet dobi 19 let gdč. Marija Gorše^ absolven- Domala vesti. Smrtna kosa. Včeraj je umrl v 75. letu svoje starosti g. Anton Muha, posestnik v Trstu. Pokojnik je bil v tukajšnjih širokih slojih jako znana in cenjena oseba, ker se je v prejšnjih časih živo udeleževal narodnega gibanja v delavskih krogih. Po- tudi kot zaupnika krščanskih socijalcev. Ententni mirovni pogoji. Iz Haaga se poroča: Diplomatski sotrudnik angleškega zunanjega urada Henry Johnston, piše o možnosti sklepa miru: Če bi nam bilo mo- - - —. -- . goče doseči popolno zmago, potem bi bilo dar«: To priznanje slovercs^ požrtvoval- tinja državne trgovske šole. Težko užaloščeni rodbini naše prisrčno sožalje. O zadoščenju, ki je je dal cesar Karel primorskim Slovencem v svojih besedah do dr.a Wilfana, piše »Slovenski Gospo- lahko kaznovati centralne vlasti tako, kot|nosti in slovenskega domoljubnega sočust- ___ PODLISTEK. NIego¥ čas. Roman. lz_ angleškega. Tarrrarino srce je zaeek> divje utripati, toda skušala se je tolažiti sama sebe. Ni bila strahopetna in resničnega povoda za strah vendar končno tudi ni bilo. Nihče b! ne mogel biti vzdržnejši, kot je bil njen spremljevalec. Poleg tega je bila tudi vsa premrla hudega mraza In bila je dovolj pametna, da si je priznala, da bi bilo le želeti, da pride kam pod varno streho. Sani so krenile sedaj v gozd, in pot, če je sploh zaslužila to ime, se je videla nekoliko bolj. Bilo je, kot da bi bilo vse začarano. Ogromne smreke, med katerimi je snežilo v gostih kosmičih, hitro pojemajoča dnevna svetloba, sopar, ki se je dvigal z dirjajocih konj in se kot nekaka megla zaslužijo, toda s takim izidom ni mogoče računati. Ce Nemčija vztraja na tem, aa bi trajno zasedla ali nadzorovala Belgijo ali del Francoske, ne ostaja odprta druga pot, kot da se bojujemo dalje, pa naj bi Angleška tudi izkrvavela pri tem. Drugače bi bili mogoči naslednji pogoji: 1. Vrnitev Belgije in zasedenih delov Francoske; Nem-čiia in Angleška plačata vsaka 100 milijonov funtov (2400 milijonov kron) od&kod- vil okoli sani, dočim je Štefan stoje poganjal konje kot kak nordijski gusar svojo ladjo. Končno se je pokazala širna bela površina zamrznjenega jezera in tik ob bregu majhna koča. Sani so se tako hitro ustavile pred njo, da je Tamara komaj še mogla videti, kako majhna in borna je bila ko^a. Bilo ji je že tako slabo in zeblo jo je tudi tako, da niti ni opazila, da je knez odklenil vrata. Pozneje si je pač domislila, da bi bilo moralo vzbuditi njeno pozornost dejstvo, da je imel ključ s seboj. Pomagal ji je, da je stopila s sani. Skoraj bi bila padla, tako so ji odrevenel: vsi udje. Šla sta po majhnem hodniku in prišla v veliko, svetlo sobo. Na enem koncu sobe je stala peč in na obledelih zelenih stenah so bila pritrjena jelenja rogovja. Za preprosto hrastovo mizo je stala ravno toka klon, vovanja iz ust našega novega presvitle-ga cesarja napolni ves slovenski narod z neizmernim veseljem. Kdo si bo upal sedaj, ko nam Je najbolj poklicana in naj-odličnejša oseba v državi dala tako spričevalo. še dvomiti o naši požrtvovalnosti, o našem avstrijskem domoljubju? Z našim veseljem je ofc enem združena globoka hvaležnost cesarju za te besede. Drugo, kar nas je tako prijetno iznenadilo, je, da se je cesar posluži! slovenskega jezika, ko je govoril z zastopnikom slovenskega ljudstva. Cesar govori slovenski, kadar govori s Slovencem! S tem Je dal najlepši zgled vsem svojim uradnikom na slovenskih tleh in jim obenem pokazal, kako se najde pot do slovenskih src! Božični darovi za kraško fronto. Tudi letos Je odposlal vojno-oskrbovalni damski komite v Trstu našim vrlim junakom na kraški fronti bogate božične darove. Dragoceno darilo je zlasti ambulanten fo-tografični atelje, ki je bil po ideri predsednice odbora, ekscelence baronice Fries-Skene, izdelan na Dunaju. Voz je bil o priliki prihoda cesarja Karla prvič v Trstu in je bilo napravljenih takrat par posnetkov slovesnega sprejema cesarja. Voz je opremljen z vsemi pripravami, tako da se lahko v njem napravija in izdeluje posnetke kakor v kakem fotogra-fičnem ateljeju. Vrh tega je odbor letos bogato obdaril ranjene in bolne junake s soške fronte. Vsak mož dobi zavitek v vrednosti 10 K. Zavitki vsebujejo perilo, porabne predmete in sladkarije. Pričakovati je, da bodo vojaki v božičnih nočeh z veseljem in hvaležnostjo spominjali daro-vateljev. A sedaj je treba seveda skrbeti zopet za bodočnost. Sredstva komiteja so že izčrpana in zato bo na korist komiteju za vojaški dan prirejena efektna loterija. O tozadevnih preddelih smo že poročali in po novem letu se bo delo v izvedbo loterije nadaljevalo kar najhitreje. Zopet pohvala slovenskih vojakov. Pristojno poveljništvo četne divizije je Izreklo visokogorski stotnijj slovenskega domobranskega pešpolka št. 27 naslednjo odlično pohvalo: »Visokogorska stotnija št... domobranskega pešpolka 27, ki se je odlikovala že na____in zopet na ____ svojo stanovitnostjo in vztrajnostjo, zo-et čisto posebno vrši svojo nalogo v odseku ____Vzorna marljivost v izgradnji njenih postojank in neprestano pogumno patruljsko delovanje označata duha, ki tiči v tej stotniji invsled katerega je ta vrla stotnija posebno zaželjen oddelek. Poveljniku te vzorne stotnije, stotniku Ivanu Rojniku, izrekam svoio zahvalo in posebno priznanje in mu nalagam, da sporoči mojo zahvalo svojim častnikom in moštvu. Vojna pošta ..... 14. decembra 1916.« Nemškim krščanskim socijalcem. Govoreč o znanih glavnih točkah nemškega programa, in naglašujoč, da se strinjajo žnjimi tudi nemški krščanski socijalci, piše »Slovenec«: »Tisti, ki so sestavili te zahteve, se niso za Avstrijo borili na bojiščih, kjer Avstrija zmaguje z geslom »Z združenimi močmi«. »Z združenimi močmi« — pa ne pomenja nadvlade enega naroda nad drugim. Vse svoje narode potrebuje Avstrija, vsi potrebujejo njo — zato bo močna Avstrija na enakopravnosti narodov. Vsi narodi naj se združijo v avstrijski misli, pa ne bo nihče teh imel želja preko teh misli.« — Da to je točka, na katero je navezana prava avstrijska politika, ali pa ne bomo imeli nikdar državne mi&li, ki bo prevevala srca vseh narodov. To je diktat narodnostne strukture naše drŽave. Čim se torej krščanski socijalci pridružujejo onim nemškim zahtevam, izpovedujejo, da jim ni do avstrijske, ampak le do — nemškonacijonal-ne misli. Na Kranjskem jedo — pse!? V petkovi številki tukajšnjega dnevnika »La Gazzet-ta di Trieste« čttamo nadaljevanje člankov, spisanlh in podpisanih po živino-zdravniku dr. Arnerrytschu (Arnerič), v katerih razpravlja o konjskem in oslovskem mesu v sedanjosti. Priznamo, da nismo Čitali vse razprave, opozorjeni pa, smo prečitali zadnji del omenjene razprave. »V nekaterih krajih na Kranjskem se že je pasje meso — ne vemo pa, če se to dogaja tudi kje drugje v Avstriji.« Tako piše dr. Arnerrytsch dosiovno. Za nas, ki vemo, da Kranjska zalaga celo nas Trža-čane s govejim mesom (vsaj deloma), je dr. Arnerrytscheva trditev zelo čudna! Nočemo preiskovati, koliko resnice je na tem, a sumimo, da je ta poklon Kranjcem izšel iz kakih postran&kih »prijateljskih« namenov! Upamo, da ljubljanski listi stvar natančno preiščejo in sporoče, kako in kaj. Ako pa se izkaže, da na Kranjskem niso še tako daleč, da bi jedli pasje meso, se obrnemo na g. dr. Arnerrytscha, da nam imenuje one »alcune iocalita della Car-niola« (nekatere kraje na Kranjskem), v katerih se že Je pasfe mesQ. — Bilo je v sobi še par lesenih naslanjačev in omara ter velik, nizek divan z usnjati-mi blazinami, ki »e otfvidno večkrat rabil za postelj. Na tleh )e bilo pogrnjenih več volčjih kož. Knezu se očividno ni zdelo potrebno, da bi ji bU pojasnil, kako to, da je ogenj gorel v peči. Ne da bi bil izpregovoril tudi le besedico, ji je slekd kožuh In ga obesil na lesen klin. Ravno tako ie tudi sam slekel svo$ kožuh. V rjavi uniformni sukali, ki jo je nosil danes, je bil lep kot mlad bog. Ko Je še pogledal v pefc in potem skozi okno, ie odšel iz sobe. Huda vročina v sobi po ledenem mrazu je nagnala Tamari vso kri v glavo, da H Jte kar šumelo po ušesih. Zazdelo se ji j«, da je čula, kakor da bi bil nekdo odzunaj zavrtel ključ. Skočila je s stola hi plačila k vratom; srce ii je obstek) samega strahu in obšla »Der Militaranwarter« in »Soidaten-zeitung«. Der »Militfiranwartcr., glasilo za podčastnike, ki pričakujejo civilnega nameščenja, piše v daljšem Članku, kjer Jaia im'gljaje svojim zaščičencem z ozi-rom na možnost, da se bodo kdaj sami tudi^ udeleževali političnega življenja:j »Važna potreba za uspešno politično uveljavljanje in obenem izraz visoke politične zrelosti je, da v drugomiŠljeniku nikdar ne vidimo nasprotnika in da si nikdar ne domnevamo, da bi bila politični nazor in mišljenja drugomišljenika manje prava, nego naša lastna. Moramo dospeti do tega. da v političnem drugomiŠljeniku vidimo le drugače oblikovanega človeka, ki ima s svojega stališča istotako prav, kakor mislimo. da imamo mi prav. Kajti politično mišljenje je stvar čuta. Ne da se prisiliti v kako smer, niti se ne more to priučiti: to more le dozorevati. Nasproti političnemu drugomiŠljeniku nastopajino vsikdar vi-težki, četudi stoji na povsem drugačnem stališču .... Posebno velja to za naše stanovsko in strokovno časopisje.« — Oni pri »Soldatenzeitung«' naj se primejo za nos. pa bodo imeli — krivca! Je-li bil njih nedavni nastop vitežki, ko so narod, ki morda politično drugače čuti, nego pa oni, sumničili z veleizdajstvom?! Pa tudi drugi ljudje, ki se udeležujejo našega političnega življenja, bi s koristjo čitali gornje sentence in migljaje v »Militaranwiirter-ju«. Bodimo — ljudje! Danes ob 4 popoldne se bo vršila v dvorani Delavskega konsumnega društvu pri Sv. Jakobu že naznanjena božičnica otroškega vrtca Šentjakobske podružnice CM D. Na snoredu je petje, deklamacije, prizori itd. Med dejanji svira iz prijaznosti na glasovir g. Josip Lah ml. Pa končanem sporedu bodo otroci otroškega vrtca obdarovani. Ker je vstopnina majhna, pričakuje odbor obilne udeležbe. * Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 16. do 23. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 4 slučaje škrlatke, 8 slučajev davice in 10 slučajev legarja. Umrla je ena oseba za legarjem. Otroški vrtec, v V rdele i priredi danes ob 4 pop. svojo božičnico z daljšim spo-j redom v korist sirot in revnih otrok vrtca. | Blage duše, pridite pomagajte tem našim ■revčkom; oni vas prosijo in stegujejo proti vam svoje ročice, oni vas prosijo, ki so naši, a vendar osiroteli radi tužnih vojnih razmer. Očeta ni, le revne matere pridejo k božičnici s svojimi ljubljenčki. Zato pa pridite vsi, ki morete, v krog naših maJ-, čkov in položite majhen dar naši mladini na oltar! Društvo za javno dobrodelnost (Pubbli-ca Beneficenza) priredi letos celo vrsto božičnic tržaškim ubožcem. Ena se je že* vršila včeraj popoldne v ul. deli' latria, danes se bo vršila ob ZV2 pop. v ženskem vzgojevallšču v ljudskem preno^ čišču ul. Oasp. Gozzi, ob 4^4 pa v ul. Isti-tuto št. 29, istotam jutri ob 3 pop. in rav-notako prihodnja dva dneva, 26. in 27. t. m. Svetofvanska podružnica CMD priredi tudi letos običajni Silvestrov večer. Vršil se bo v zgornjih prostorih »Gospodarskega društva« pri cerkvi. Spored bo zelo zabaven. Med prireditvijo se bo serviral čaj In še marsikaj drugega. Podružnica se priporoča svojim dobrotnikom, da ji naklonijo kak primeren dar za srečkanje ali za čajevo pogoščenje. Darove sprejema g.a Gradišarjeva, Sv. Ivan 541. Pozdravi bojevnikov za božič in novo leto. Prijateljem in znancem, posebno pa Svetoivančanom, voščim vesele praznike in srečno novo leto. I. Karis. rač. podčastnik. Vojna pošta 63. — 2e tretji božični večer nam bo prebiti z glavo na te-lečnjaku. Še nam ni prišla . ^ granata do živega, še dišemo m pošiljamo živi in zdravi našim Slovencem pozdrave za božične praznike, hrepeneč po skorajšnjem svidenju. Sebastljan Morgan iz Šmarij pri Kopru, Andrej Komar iz Ric-manj, v svojem in v Imenu drugih. Vojna poŠta 181. — Mnogo lepih pozdravov pošiljamo z italijanskega bojišča, želeč vsem srečne božične praznike in veselo novo leto. Fran Kristane iz Šenčurja pri Kranju, Fran BoŽeglav iz Lokev pri Divači, Iv. Spruk iz Luč na Štajerskem, Rudolf Janša iz Dovjega na Gorenjskem, B. Cušin iz Središča na štajerskem, vsi pri težkih topovih. — Bližajo se nam že drugi božični prazniki na laškem bojišču. Bojna sreča nam je bila dosedaj mila — še sva Čila in zdrava. Spričo teh praznikov in novega leta pošiljava s koroških. gorS najprisrčneje pozdrave vsem, posebno pa Štorcem tn rodbinama Majcenovi in Mo-žetovi. Slavko Sever, Valentin Kadunc. — Iz Pule pošilja iskrene pozdrave prijateljem in znancem Alojzij Peteras iz Bor-šta pri Trstu. jo je groza, da jo je skoraj začela zapuščati zavest. Vrata so bila zaklenjena. Nekoliko trenutkov, ki so se ji zdeli cela večnost, se ni zavedala Čisto nič v tej grozi. Bilo ji je popolnoma nemogoče, da bi preudarjala, kaj naj bi storila. Nato pa je zmagal vendarle njen pogumni značaj in pomirila se je nekoliko. Obrnila se je k oknu, toda bilo je dvojno okno in trdno zapahnjeno. Ko Je Sprevidela, da na beg ni bilo mogoče misliti, se je vsedla in precej mirno pričakovala onega, kar naj bi prišlo. Morda jo je hotel le prestrašiti, ali pa je moral zakleniti vrata iz kakega drugega razloga. Morda so medvedje v tem strahovitem samotnem kraju. Poizkušala Je verjeti tem razlogom in obvladati svoje razburjenje. Vsaka minuta pa se ji je zdela cela ura. Tedaj pa je zaslišala korake na hodniku, vrata so se odi>rla in vstopil je Gricko. Vrata je zaklenil za seboj, ključ pa vtek-nil v žep. Nato je stopil k njej in ji pogledal v obraz. Obšel jo je smrtni strah, da je pobledela vse do ustnic, ko mu je pogledala v oči in zagledala vso ono strast, ki mu je gorela iz njih. Stala je pokoncu, kot zaustavljena gozdna žival, in tesno^so se oprijele njene roke hrastove mize. Široko odprto so zrle njene velike oči iz smrtno-bledega lica. Počasi se 'ji je približaval knez; hipoma pa je skočil k njej in io objel. — Sedaj... sedaj... boš moja, — je hropel, — končno si vendar moja, in sedaj ml poplačaš bridke ure, ki sem jih moral pretrpeti zaradi tebe! Kot blazen je poljubljal njene tresoče ^e ustnice. Tamara se je skoraj onesvestila samega strahu. Človek, ki ga je ljubila in ki bi V Trstu, dne 24. decembra 1916. »EDINOST« štev. 359. Stran in. Božićnica za vojniške sirote iz Opčm-Ban in Trebč se bo vršila 20. t. m. ob 3 pop. v dvorani »vojnega kina«. Dvorano je dala vojaška oblast v ta narnen na razpolago in ravno tako je dovolila brezplačno predstavo, primerno namenu. Tako bodo imele sirote openskega okraja, poleg majhne pogostitve s Čokolado, božičnega drevesca in obdarovanja tudi malo kinematografsko predstavo. Preskrbo božičnega drevesca In okras napravijo tamošnje oskrbnice v družbi z raznimi ta-rtiošnjimi rodoljubi na lastne stroške. G.a Malalanova je darovala za pogoŠčenje doce' 10 kg bele moke, 1 kg sladkorja in i/feKg masla. Tramvajski uslužbenec Ferlu-ga je pa daroval celo škatljo okraskov za božično drevesce. Iskrena hvala vsem in Bog plati! — Tudi po ostali zgornji okolici se pripravljajo oskrbnice, da po možnosti razvesele svoje varovance. In tako je prav. saj so bili njih roditelji, ki so stali neomajno in trdno liki kraška skala v bojnih vrstah, dokler niso junaško podlegli. Zato so tudi v prvi vrsti te sirote, ki zaslužijo najiskrenejše sočutje in uva-ževanje. A. S. Vodstvo mestnega slovenskega otroškega vrtca v Vrdeli, Sv. Ivan Sp. vabi na božičnico. ki bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 4 pop. v dvorani »Gospodarskega društva« pri cerkvi v proslavo naših soških braniteljev in v korist »Organizaciji vojnih sirot« v Trstu. Spored: 1. Cesarska pesem, vsi otroci. 2. »Božična noč,« deklam. 3. »Vojaki«, prizor. 4. »Treba bobna je vojakom,« pesem, vsi otroci. 5. »Zima,« pri-zorček. 6. »Zima, zima bela,« pojo otroci niž. oddelka. 7. »Ciciban«, deklam. 8. »Vrabčki«, pojo otroci viš. oddelka. 9. »Naš cesar«, deklam. 10. »Mlada mamica , deklam. 11. > Ropoče mlin,« vsi otroci. 12. »Polda riše«, prizor. 13. »Vesela vožnja,« pojo otroci viš. oddelka. 14. »Z združenimi močmi.« igrica. Vstopnina 40 vin., sedeži 20 vin. Z bojišča. Spodnieštajerski prostovoljni strelci se prisrčno zahvaljujejo preč. g. Franu Guštinu in vsem blagim ženam in dekletom tržaške Marijine družbe za krasna božična darila. Spominjamo se Vas z veseljem, ki ste nam pripravili toliko radosti. Ne moremo se dostojno zahvaliti za Vaš trud, le skromen »Bog plati« Vam bodi v zahvalo in pa obljuba, da bomo tudi nadalje z vso hrabrostjo odbijali sovra-ga, da bodo tem prej svobodni Vaši krasni domovi ter Vam č:jn prej donesemo zmago in trajen mir. Želimo Vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Za spodnještajerske dobrovoljne strelce Ve-koslav Mašilo. Vojna poŠta št. 381. Z bojnega polja. Podpisani vojaki, zavedni Slovenci pri teškem poljskem topni-fkem polku pošiijajo z " * fron- te prisrčne pozdrave in voščila za božične praznike ter želijo vsem tržaškim Slovencem: srečno novo leto — z željo na sko-raišnje svjdenje pri svojih dragih doma. Lovrenc Brce in Josip Macarol iz Gro-pade. Anton Glavina iz Boršta, Ivan Ma-tevlič iz Rožic pri Materiji. Josip Rožac te Rakltovca, Nazarij Fikon od Sv. Antona pri Kopru, Al. Šribar z Dolenjskega, Ant. Slapar iz ljubljanske okolice. Vojna pošta It 20. Z mrzlih Karpatov se odlašajo in obenem voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto: Resinovič Franc, Her-pelie, Kocman Josip, Samatorca; Petrič Anton, Planina; Dragotin Zadnjik. Loče; Klun Ivan, Bazovica, Maligo* Karel, Volče, v«j pri 97. pešpolku. Slovenski fantje na kraški planoti pošiljajo k tretjim božičnim m novoletnim pratnikom vsem svojim dragim in znancem naiprisrčneja voščile in pozdrave: narednik Fortunat Ludvik. Četovodje:| Rud. Ferluga. Josip Žemljic in Camernlk; Ivan. desetnika: Trinajstič Josip in Dimo-| vec Fran, poddeset.: Lavrenčič Ivan int Stefanal Josip ter pešci: Macarol Josip,! Padec Fran in brata Kobe Jakob in Ivan. S soške fronte pozdravlja desetnik Ant. Grglč. Z jadranske obali pošiljajo tržaški dobrovoljni strelci prisrčna voščila za Bo-ič, in novo leto. Ivan Skrlavaj. Stanko >krl tvaj, Matiia Skrlavaj z Opčin, Maks 'ralj, Ernest Kralj iz Trebič. Just Ferluga, Ivan Spehar s KonkoneLa. Za letos prav malo s potico, največ s krompirjem -Drugo leto želimo kaj več in boljšega. Vojna pošta 383. Ženska podružnica CM D je izročila voj-no-oskrbovalnemu damskega odboru 900 kron kot čisti dohodek nedeljske prireditve v korist braniteljem soške fronte. Kdo ve kaj? Katarina Cernatič iz Šem-pasa h. št. 150 pri Gorici išče svojega moža vojaka Antona Cernatiča. Kdor bi vedel za njegov naslov, prosim, naj ga pošlie pod naslovom: Katarina Cernatič v Kri- ževski vasi št. 16, pošta Metlika na Dolenjskem. _ Podpis! m V. vojno posojilo. - 20. Izkaz. Paroplovna družba avstrijskega Lloyda kron 1,000.000; Viktor Kalister, zav. družba »Meridio-nale« (deln. podp.), Robert Metzger & Co. po K 100.000; konzul Karel Escher, Thorsch &. Co. po K 50.000; E. VVciss & Co. 30.000; tvrdka Nlpotf di Giov. Stali Iz K 20.000; Marija Ebner pl. Eben-thal K 17.000: Pavel Tripcovich, Iv. Fablan, H. I Volk (razen že obj. K 5.000), paropl. družba »O. i L. Premuda«. Karel Martinolich <5t sin. Fonda & Comisso (razen že obi. K 40.000), Cesar Moravia, tvrdka Fr. Zanetti, Aleksander Abram Levi, F. Bflrger, Skedenj, ing. Domeniko Pulgher, Louis Oranichstaedten. N. N. po K 10.000; Leopold Via-nello (nadaljen podpis) 8.000; E. Radoničič, uradniki tvrdke D. Tripcovich. Lazar Cantoni, Franc Volpich, B. E. Vassila, N. N. po K 5.000; Berta Ofenheimer, dr. Ofenheimer, Aleks. Porenta, Ban-co Opcraio di Mutui Prestiti, G. de Renaldy po K 4.000; protofisik dr. Ahilcj Constantini, Alfonz Masi & bratje. N. N.. N. N., K. Vidulich po K 3.000; Athanassoule Frčres (nadaljni podp.). Jak. Botteri. H. Dellagiacoma, Blaž DelTagiacoma, N. N., dvorni avetnlk J. Peschke, Adrian Ofenheimer, Mary, pl. Haydeec. Marija Ofenheimer. N. N. po K 2.000; Lina Riosa, dr. Artur Brun, dr. Alojz Canestrini. Iv. Kosmerli, N. N.. Andrej Pirich, Anton Fellegrijii N N., N. N.. N. N., dr. Ivan Saiz, Pavel Oranichstaedten, VVegscheider po K 1.000; N. N. K 900; Kati Mflller 600; Armand Sviadoschz; dr. Bruno Sandrin. Jos. Sandrin, vladni svetnik Girolamo Nardini po K 500; baron Rudolf Farfoglia K 400; Just Zurcb, N. N. po K 300; Iv. Ivancich K 250; K. Ferlaldi, K. Osvaldella, Ernest Prelessnig, Marij Mariotti, Iv. Fabian. M. VVeiss, Just Lunder, Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente. čitatelje in sploh vse one osebe, ki ŽeHjo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekatne naročbe n« bomo »prejemali, ako ne bomo imeli prostore v listu. Jnseratni oddelek »EDINOSTI«. - ■ m u i ^ ZDRAVNIK Hel Dr. Karo! Pernlflč zraven stanuje v Trstu, a1. Oiulia 78 10, a, < Dreherjeve pivovarne) In oralni] v ulici Carintia 39, I. od 8 do 4 pop. za n«tranj«. nervom« In tlmik« M-luni (blizu cerlrve sv. Antona novega.) ailHI iMlIBBlil MILO ^m MILO Gospodinje pozor I Ako hočete po ceni in z malim trudom oteženo belo prati, naroČite si naše Schulceievo nadomesti no milo, kt Je enake kakovosti in bolje kakor sedanje slabo in drago milo. Razpošilja se, poštnine Iv. Pibernik. Marija Čiuch. prof. don Lucian Lu- ! prosto proti povzetju 10 komadov za K _J__1 n .ltl!. Ct___o M__I*r T-t-* I* ! 1 ' * » 6'50. Blagovolite poskusiti in prepričani bodete, da mi bode ostaia vsaka gospodinja hvaležna odjemafka. Priporoča se MatHa Pučko. Celje. Rathausgasse §t. 20. s^ilii^i ciani, Emilija Stopper. Marija Rocco, Jos. TerčIC, Oabr. Severi, Oskar 5chrey, N. N., dr. Fernand Casagrande. N. N.. Valdemar Zekely, Anton Visin-tin. Emilija Lussich, Antonija Purich, po K 200; U Ci Marij Capon, F C. po K 150; Literarno-umetniška sekcija avstr. Lloyda K 19.000; c. kr. deželno o-rožniSko poveljništvo št. 7. K 7.300. _ i HALI Q€LAIK::! -;rilie po i »tot bet.Jo. Mastno liskao® r»ou- n»jo enkrat reft. — LJLJ : pristojbin* *0 . O, Kupujejo se Čebclni panji. Ponudbe na Mle karno ,,Iris" Vil Cavana 7. 816 Bfannseli®sl$gr sslams.. ^ 2(!0 kg. Izključeni iK?8;edovalci. Pojasnila daj Pia za, Kararna Adriatico od 9-10 in od 2-6 je danes dospel rodaja e D. 818 potrpežljiva učiteljica a Ulic*, barriera i, II. fti nemdko mesectii. S17 bele cunje po K l-£0. barvane K —-£0, bombal K 6 —, volueca pokrivala K 3 50. i le eni- e K 4 —, rablj«xio obleko K 2-—, belo volno K T-—, sivo volno K 6"—. JSalog-i Kupujem Svoli k svojim! Priporočam si. občinstvu svojo trsevSao zlatnine, srebrnine in ur (I.astua delavnica) Popravila se dobro in bitro izvrfiuj ej®. zlate Ib vtim (! oajflSHi ml MI S'ovenska postrežba. TRST, Covso 47. THA^L ZITRIN. TRST. Corso 47. ulica Goppa 16. Nac^on. 819 7!(lfll verižice, uhane in druge pradme e, ^e tlUlO» proda po p' niproi ceni. l erojević, Via Tor S. Lorenzo 10 (8. Micbele Tiata 13. 813 AHnAV^A zajamčenega usnja T.a podp.t'>ike in UUlK£R£ krpanje 10 kg K 100.-.. PerojevIĆ Via Toi S. Lorenzo 10 vr«*a 13 (S. Miehele). "" 814 Anton Jerkifi posluj«zopet r gvojeim ateljeju t Trat*. Via delte Poste 24SS Zn lzvsžSanle o portlcrsRI službi te nudi prilika kaki gospici, ali vdovi IlUItSU brez otrok, eveutuelno tuiUiakeniu vojnemu invalidu Rellektant mora biti iruijen v pisanju in poznati Bl6ven;»ki, i'alijan-ki in nemški jezik Brezplačna branR in stanovanje, oairoma odškodnina v denarju Vse drugo po dogovoru — Zglas:ti se je v nalem uredcl5t^-a od sobote 4 vftetega torka lizvzeonči ponedeljek). 302 Iziel le z mn\ kiiiissrs? J. ]im v Tn«G e!. Mm piitcls 15 99 If E D E Ž " s-loSni lepn! koledar s uo»«zom ia leto E3T 1917 VSEBINA : PaznovTBtni koledarski, statetčui. narodopisni iem\jep ep', znredovlnski in podatki. Se- z iiiioj o »ivijeadki dobi, nartkSSanju prebivalstva, umrljivosti, o izseljevanju prebivalstva y Hvropi, veščo hrvatskega, slovenskega, nem škega, italijanskega jezika in pisalnega stroja išče tukajšnji denarni zavod. Pismene ponudbe s referencami na Inser. odd. »Edinosti« pod »St 15.«_3030 ieKIje vsake vrste kupuje Jakob Margvo Via Solifcario it. 21. ' 789 lifi debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, mile, gumijeve podpet-nike, rtzni gumbi, denaralee, mazilo za Čevlje, električne svetiljko, baterij«, pisemski papir ko-plrni sTln&niki, zaponke, prstani rdo^o^a krita, krema za brado, žlice, razaa rezila, robsi, mrežice sm brke, plotonino, srajce, spodnje hlade, oglodala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfo" in drugo prodaja JAJCO? L.FTI. ulica t. Nloolo 2« Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem In znancem preJalostno vest, da je naša nepozabna edina hčerk t MARIJA C02ŠE ■bsotventinl« «Srt. trg. Sol« v nežni mladosti 1P !et, po dolgi in mučni bolesni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, nocoj v G-cspodu zaspala. Pogrtb predrage hčerke se vrši v ponedeljek ob 3 pop. iz hiSe žalosti v ulici Motori it. 184 v Rojanu. TRST, 24. decembra 1916. Žalujoči stariši: Anton in Ana Gorse. o Avst najvaic^eih pridelidfc iaVozih. — Podatki o rst-o-Ofrski, vojne napovedi lm dtrogi vežui ta vsakdanje življenje i ral«lćni podatki tU. iti. iw. Cena v lični vaza vi K t.— Da so prihranijo rasmerno previsoki ftroAki po povzetju, naj izv Ujo p. n naroCniki prOoftitl (tudi v zntmkah i poleg oene K 1.— le 10 vin. poštnino Kdor jih naroČi 12, dobi enega po vskti. POSOfti POZORI Zaloftntftvo .Yodeiau jo odloČilo nanlod^ih 12 krasnHi ietltkovi 1. dobitek. Originalna oljnata sfcka Marina a okvirjem v vrednosti S 60. 2. Oliograf|}a O^oH^e) v okvirju v vrednosti S Jo. 5 m PiKaina garnitura. 4. , Fina piph U merske pene. 6 „ Elea-hT^ra tumjata listnic«. 5. m Krasen album »a ra2glednioe. 7. „ Kaseta finef* p:semiWa 8. m P.-fvktčen ftftpnf noi 6. „ „I»m in 8vet" Letmk 37. (1914). 10. ^ Slovan* letnik 9. (1911). 1!. „ 60 finih um?toiikih »g^lednic. VA* „ 100 elegan. viztk (k imenom po že^ji) Ki bodfi IzlrelKDž trat 31. nafta Ista M pral isajaSi. Izžrebane fariIko oh|«f^epo v glavnih slovenskih Msuh v Y?l&9no€jn Sf^flM. T to svrho je na/.načen Vsak „VedeV na prvi strani s tekočo Številko. — Dobitki se p^'oti izka/u„va- deža" s dotttno izžrebano Itevilko <"o 1. maja 1917. Zaioinlitvo nVg&l2A"b Ta oglas velja kot direktno obvestilo. DanM tJutfBl )e po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 75 let, mlino v Oospodu zaspal gbtpod Anton Muha posestnik. To prelalostno vest naznanjam vsem sorod^ikpm, pr jateljem in znan-cem v Imenu tudi odsotnih pokojnikovih sinov: V^ftoslava, Josipa In so- g roge Antonije, Antona in soproge Ane, ffer v hnetju vddve Fran^Uke roj. lizj&ll, moje soproge Marije roj. Muha in mojfh otrok Mirka (Oflsoten), Verice In Milke. Pogreb pokojaega se hp vrfcfl v oonedeljek, 25. t. m. ob 11 predpoldne iz hfle žalosti ulka UluHa M. 1 t ceiirŠv sV. Antona pokopališče pri sv. Ani. TRST, 23. decambra 1916. novega in potem na CESKO - BUI5JFVIŠK.A RESTAVRV CIJA (BosAkova uzoma Čoška eostilna v Trstu) se nahaia v uHsl deUe Poste štev. 14, vhod v niici Oforitio Oaiatti. traven glavne poŠte, Slovsnaka postrežba in slo-venski iedihii listi. Odvetnik dr. Fran Šolar v Trstu, ulica Sv. Lazarja St. 23, li. «sr lite -s« odvetniškega koncipijenta s prakso. Veliko Pogrebno pot^e^e Capellan, Corso 45. Pogoji; poznanje slovenskega aH mesto tega, hrvatskega ter nemškega In italijanskega Jezika.---Nssftop take!« Ponudbe naravnost na naslov pisarne [do 29. decembra 1916. — Sklenitev ponudbe ob osebni predstavitvi. TRST, ulica Barrlera vecc&to 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelanp in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetHc s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. NajnlSJe konkurenfno ceno. mu bila " ** okoliščinah morda dala vse, k . . jo bil prosil, jo je navdajal sedaj le z nepopisno grozo. Toda vdati se ni hotela ... rajši smrt — — dricko,... o Gricko, prosim, ne! — Je krikniia s pridušenim glasom. Toda ko ga ie pogledala, ie vedela, da je ni več mogel slišati. Njegove krasne oči so žarele v strasti divje zveri. Vedela je, da jo amori, če bi se mu upirala. Ali... rajši *nirt, kot pa to strašno sramoto. Trenutek jo Je podržal od sebe, potem pa Jo je dvignil v naročje. . Z močjo blaznika ga je tedaj Tamara pograbila za ranjeno roko. ZdTznil se je, tn ta komaj sekundo dolgi trenutek je porabila Tamara, se mu gibčno kot jegulja Izvila iz naročja in mu obenem potegnila pištolo izza pasu. Popolnoma pokoncu vzravnana je stala pred njim in si nastavila pištok) na svoje lastno belo čelo. f Dalje.) Zlatarnica vsaki večar ob 9' /S Trst, ulica Canale »tev. 13 Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Csne zmernt. f d» je Potrt m srcem c oznanjamo tu.no vest, caš ljubi seprop in oče gospod HATtJ£ PRIMOŽIČ dne 22. t, m., ob 37, pop po dolgi in mučni bolesni, mirno t Gospodu zaspal. Pogreb se bo \ršil danes, 24. t. m., ob 11 uri hiža žalosti pri Sv. M. M. Zg. St. 704 naravnost na pokopališč« pri sv, Ani. žalujoči ostal r. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8'^ zvečer naprej Cena: i. vrste K 2. H. mle KI, M dohodi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Morto Conforti, Trst, 0. Campanfle 21 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermdk v Trstu, ul. Posfs vecchle 12, vogal ulicedelle Poste. Izdiranje zobov brez :-: boSečine. s-s s-: Plombiranje, m Tetino TDiieieiiia umuiuvfl. u umetni zobje. Kfi&aš _ ___ □ Revizijska pisarna voznih listov ter reklamacijskih in tarifnih pojasnil M visoke c. kr. deželne M za Kranjske kencesllonlrana posluje v Ljubljani, Dunajska cesta 29. tapDDaaDDOPnaaaaanaanDDCtaDDDDaa@ Zlatarnica! llatarniea! Boilino Sn n§vof«tno darilo ! VeSika Izbera zlatih in sretortlih ur in drugih predmetov. — Kupujem ziato, srebro In dragulje po naivISjlh cenah. I E^KIE EAlIft slakar, Trst, Passo S. Olovan«) 1 I LEvPlE (pod Portlcl di Chfozza prolungatl). Podružnica banke Union Trst (lsrg@§t@o) In menjalnice Iste ba^ke CprštiISje) sprejemajo podpisovanja sa peto austrijs In slcar na L državno posojilo po 5V»70 davka prosto razdolžno v 40. letih po ceni 92-50% manj 7.7. bonifikacije, a 92 —70 netto. B. državne zakladnice po 57.7. davka proste plačljive dne 1. junija 1922 po ceni 96 50 manj 7„7. bonifikacije a S6.—7o netto. Pojasnila se daje ustmeno v uradnih prostorih. „Tržaška posojilnica In hranilnica POSOJILA daje za vknjižbo 5 7, 7, na menice po 67» na zastave in amortizacijo za daijšo dobo po dogovoril ESKCMPTUJE TRGOVSKE KEIĆICE. hranilne vloge •prejema ed .Nekega, če tudi ni ud in jih obrestuj« po i«r 4%> ^m Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru RmjuiI davvk »».tuje rmVod «tm, — Vlaga Bt Uhko po eno krono. — ODDAJA viininit uivct untK'll MC D T \ regictrov?na sacfruga z ojncjeniti poroštvom TRST - P!3»a della Caserma It. 2, I. nad. - T35T (v lastni hlil) vhod po oisvnih stopnjicah. ABTVU » ——" ■■ "" t-- DC-VJHgt NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) i mam PoStao hranilnični račnu 16.004. TELEFON ŠL 952 Ima varnostno celico (safe depoEits) za shrambo vredn ist-nlh listio, dokumentom in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti uloire poi^ru. urejt no j-o najnovejšem načinn ter je oddaja strankam v najem po P.ejnfljih cenah. STANJE VLOG NAD 10 KiLIlOHCV KRON. Uradne ure: cd S do 12 dop. in od 3 d3 5 poi Izpiif'jje vnk dshvdik ob uraiii'j anh Stran SV. sgPINOSTe Štev. 35<>. Podpisi, izkazani od c. kr. avstr. v«ia5kesa vdo«*kcga in slrotinAega sklada: Viktor Cramer K 200'*», don Mat. Klun K 1000, Občina Castatnia K iOOe. občina Štrena K 1000, občina Kubsrton K 1000, Iv. Sanle K 2000. Barrllal Maksimilijan K 1000, Vaienta Samuel K 3000. Valenta Marija K 2000 »občina Orislgnana K 2000. Mat. Ratissa K 1000, Dubaz Margareta, K 3000, družina Iv. Ves-tiavere K 10.000, Rancovlch Mat. K 5000, Balle-stler Franc K 1000. družina Cingulin K 1000, Fac-cMhettl Andrej K 1000, Cassa rurale di prestit e rjsparnii K 2000, Visintln pl. Franc K 2000, Stran-clh Ruger K 1000, Domer.ik Radunlch K 1000. M. Calcina K 1000, Ivan in Matija Oiugovaz K 5000, Marko Pertich K 5000, Anton Persico 1000, Peter Marko in Ivan Bilioslavo K 1000, Domcnik, Ivan Anton Matija Arman K 1000, Iv. Cramar K 1000. Jak. Pariš K 1000, Iv. Puzzer K 5000, L. Savron lOtisoč, Anton Macovaz K 8000. Iv. Giugovac K 5000. Anton, Matija, Jurij Perih K 5000, Franc Rese 1 lit z K 1C00, Savron Ivan pok. Mat. Ivan pok. Ivana K 7000, Anton Dlonis K 5000. Mih. Oiugovaz K 5000. Mat. Stocovaz K Stlsoč, Giugovac Mat. K 7tisoč. Marini Alojzija in Matija K 1000, Iv. Filipa* K 50C0, Plncin Franc K 1000, Anton Lublch K 1000, P. Vesnaver K lOtisoč, Peter n Ivan Pcrln K 5000, Alit. Sartoretto K 2000, Ant. Arman K 1 tisoč, Iv. Biloslavo K 3000, Antonija Biloslavo K 3tIsoč, Ivan in Anton Orisancich K 3000, Vit Altin K 3000, ust. Dubaz, Orižnjan K 1000, občinski aprov. sklad v Grižnjanu K 2000, ust. Arman K 1000, ust. Lau-regcich K 3000, pokopališki sklad v Grižnjanu K 4A00, Blanka Balestier K 50, Andrei Biloslavo K 500. Jak. Siecich K 50, G. Siecich K 50, Grimalda Ovidcn in Feliks K 50, TorceUo Elio Fides K 50, Nino Grassl K 50, Jos. Daraiani K 50, Anton Arman In Domeniko K 50. Lovrenc Sterzai K 100, Marija Fedel K 100, Mat. in Anton Oiugovaz K 100, Anton Persico K 100. Aldo in Marija lorceUo K 50, Filomena Biloslavo K 600, Angel OottardU K 100, Vzajemno podp. društvo v Grižnjanu K 600, Lucija Liloslav K 600, Marija Biloslavo K 600. To-soliu Bellino K 500, Apolonijo Tosolln K 200, O. Batta in Amalija Potanl K 100. Doz Mat. K 100, Benedikt Craljevich K 100, Mat. Corva K 100, Cojnlsso Lino in Bruno K 50, Anton Chersicla K 100. AiUonila Miani K 100, Jak. Sartoretto K 100, Anton Bencich K 100, Anton Radovaz K.100. Iv. Stocovaz K 100, Marija Oardina K 100, Angela Oardina K 100, Ivan in Lucia Damiani K 100. Lucija Blascich K 100, Iv. Dusich K 100, Mat. Cher-slola K 100, Jos. Dobrillovicn K 200, Mat. Zuhln K 100. Anton Crisanaz K 100, Daris Iv. K 100, Ce-lestlna Radanlch K 50, Jovita Stepancich K oO. Kar ^iiževnost in umetnost. »Theater«, izdal Danilo Cerar. Cena K 2'50. — Fa pravi Danilo tako-le: »Če ti reče kdo »ljubi prijatelj«, odgovori: »Nimam!« Mislimo pa, da ga ne bo Slovenca, ki ima količkaj čuta za slovensko gledališče in tiste, ki so v zvezi z njim, posebno pa ne za tistega, ki je prijatelj vesele črtice in dobrega dovtipa. da bi odgovoril tedaj, ko bi mu rekel kdo: »Ljubi prijatelj, kupi to brošuro«, morda: »Nočem!« Stvar je res dobra in se hvali sama. Vsebuje par prav kratkočasno napisanih črtje med njimi je tudi ena iz zgodovine tržaškega Narodnega doma — potem dovtipov, smeš-nic, aforizmov itd. in brošuro krasi poleg tega tudi celo vrsto izbornih karikatur izdajatelja In drugih slovenskih gledaliških igraloev in pevcev. Naravnost imenitni ste obe karikaturi na platnicah: prva — Danilo, ki ga... ruda, kupčija redi« druga pa tenorist Rijavec, angažiran ob zajfrebški operi, s klasično pripombo: »Spet eden, ki ga ne bo treba doma redit.« V brošuri se nahaja potem vsa sila oglasov najboljših slovenskih trgovskih tvrdk. Vnanjost brošure je naravnost sijajna za sedanje čase. Papir za umetna tisk se Je moral naročiti z Dunaja in D^aždan. Naslovno stran je izdelala Katoliška tiskarna v Ljubllani, ostali navadni tisk Narodna tiskarna v Ljubljani, umetniške prjiotfe pa »Zemaljska tiskara« v Zagrebu. Cisti dobiček je namenjen, kakor te bil pri prvem izdanju, »Malemu gledališču« v taruia Radanich K 50. Valerija Radanlch K 50, Adefa Carletti K 50. Ana Kobez K.100, Mar: J Tripoir K 100, Jos. Mavri K 3000, bHula Maslo K 200. Fasan Rudolf K 2000, *MariJana PeterneU London Biscuit Factory. A. GA ITI, Trst, nidbo\j iakani. Priporočeni za rekonvaleacentne otro« od pr^Sh zdj-avn'Škfn avtoritet. Š11 Trgovina Jestvfn in kolonifal IVAN BIDOVEC, Trst, uL Campanile 13 (lYg Pontercsso) Zaloga mesa ▼ konservl, sardin, kondenzirano mleko, mezg«, čokolade ln kakava. Velika izber? likerjev in domačih vin. Sveži Saj, maslo. Cene zmerne. 22G0 Lj ubijan I, la 170 K. K 5POO, Martin Oolob K ItisoC, Hranilnica in pos. v Cerknem na Goriškem K 50tisoč Marija Pe£ čič K 300, Ivan Perčič K 300. Iv^Marghett.ch K 3000, J. Golob K 1000, Katerma Golob K 3tisoČ, Pavel Cufer K 1000. Brellch Luka K ltisoč. Ana Hlbetz K 200, Stekar Štefan K ?tisoč, Alojzija Fa-tftea K 400, Trampus Josip K «00, Bergaat Ivan K lOtisoS, Iv. Ferfoglia K 50, Ema Zamartal K 50, Viktorija Sankovlch K 30, Alojzija Brunelli K 100. Josipina Brunelll K 100, Ellda Brunelli K 100, Viktor BrunelU K 100, Ana Boschfn K 50. Stock M. K 100, Bulse Ema K 50, Marila, Bolletig K 50, Al Bazzanclla K 50, Ivana Polil K ^ Tereza Salvi K dO. Valentin Godnig K 50, Ana Butjler K 50, Mat. Gravlsi K 1000. Iv, Grispn K 1000, ValMvln kateremu le prinesla prva izdaja Priporočamo torej občinstvu nakup te brošure, ki je prav lepo božično aft ru>v*> letno darilo. V Trstu se dobiva v Stakovi knjigarni. „ Alojz« Gradnik: Padajoče zvezde. Naložba »Omladine«, Ljubljana. Tiskala Učiteljska tiskarna, cena v platno vezanemu iztisu K 3'50. — Alojzija Gradnika, naSega a r____________________________ _ . v svojih »Padajočih zvezdah« nam je zbral najlepše in najboljše cvetove z vr-e poezije. Združil jih je v Šst skupin: »lrlstis amor«. Pisma, Arabeske* Motivi menjda ta svo: __________ __________ ka, našegi primorskega roiaka, smemo brez pridržki prištevati med naše najbolje lirike, in \ »Padajočih zvezdah« nam najlepše in najboljše cvetove z vr-sVoie poezije. Združil jih je v Šst sku-: »Tristis amor«. Pisma, Arabeske, Motivi iz Istre, Motivi iz Brd in 1915—1916. posebno \t zadnjih odjelmje silna bol pO izgubljeni, s krvjo prepojeni domovini. »O domovina I Glej, iz zemlje tvoje, sesal vse soke tvote sem davnine Moč tvoJa moja je in bolečine so tvoje zda} vse bolečine moje. Prav karakteristično so oboji »mofcrvi ........ stfob po sin:, bodto »Pa-zrelejšo mla- reTlOOKatarina Seliak K ltisoč, Nikolaj Torkar i dino -m pri nežnočlltnem ženst\-u našle K ltisoč. Marija Rutar K 1000, b K; naisočutnejše Čitatelje in čitateLHce. ~ 1000 Lenard £ 3tisoč' Ant | Zunanja oprema je prav hčna in bo zbir- ^iik K 400 S?efan s1ik^ K m Mariia Kariin ka i po svo}i vsebini i zunanjosti gotovo ? 200 R Vellan K ltisoč, Marija Načmovjč K loo, y zadovoljstvo vsakemu lhibitelju naše le- Amaliia NacmovtS K 100 O- Cev«! Kito«, ^ _ „eilo P. K 2tisoč, Jos. 3000,[52- sc on K 50, Ana Topf K f. »j y Anton Kociancich K 50, Rezina B essan K 50. Iz žluljenla cesarja Franca Jožefa. Gledališče, tov, igra. Cesar Franc Jožef ni imel dosti časa za zabavo. V prejšnjih letih, ko ie še obstojalo staro dvorno gledališče, ki je bilo prizidano cesarskemu dvorcu, je prihajal precej pogostoma v gledališče, posebno k veseloigram. V novo gledališče je zahajal nerad; zadnja leta sploh nI prišel ček Zanimal se ni niti za razne gledališke ' * ločitev ura- iol so pri spevi . Cvjtter 4 K. ie daroval g rispeval!r g.a » Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Plazza Ca-irma) Palača Via" nello. Naj prelj ubij eni kinematograf tržaškega ob; činstrs, kjer se predatarljajo najboljši gleuali&i filma. 211 NeprcraoClJIvi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corao 2 in via -Barricra | g veecMa 10. Bogata isbera roja^cih plalčev od K 20— naprej. 257 Damska krojačnica ° A. RIEGEE. Trst, uUca Torreote 5t 30, I. nadst-Izdelaj« vsakoTrstne obleke po Rngl$!keai in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za glebaliiče itd. Cene zmerne. 337 onoano □ □ c q a n rs a m D Bi D u D Mspliisi ali E Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. 7? vojake nizke cene. Tudi električna razsvetljava. soaseeaaaosdaaancaabbhifb^apdaas Jestvine na debelo. Bogata izber* Teakovrstnih jest vin; proda belo RUG G E HO GAMBBL v Trstu uli< Acque vogal ulice Coroneo. na de-ulica delle 244 Alla Fidneia Trst, ulica Scorzerla 4, vogal ulice areala. Velika izbera otroških oblek, bombaževih in volnenih hlač in drugo moško perilo. Vrhutega se prodaja vse pisarniške potrebščine kakor n. pr. zvezki, svinčniki, peresa, razglednice, koledarji Itd. ter mineralne vode, milo na debelo in na drobno, ka-vin nadomestek in drugo po primerni ceni. Ufflgfno-fotosrafifti atelje Trst. ulica del Riva St. 42 (pritličje) Trsi IzvrSuje vsako foto^rafifiao delo kakor "tudi razglede, posnetka, notranjost lokalov, porcelanaso« ploSča za vsakovTst. spomenike. POSSBKOSTi POV^ANJI tU VSAKE FOTOOS3APU3 ni liadl udobnosti goap^. naročnikov sprejema naročbe ia jih is-vrSnje na domu, ev. tudi zuns^j meeta po najzmernejših conah. Trst al. del Rius itei>, 42 Hef@! in restavracija METROPOLE Trst« uika S. Nlcoid 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja Čistost. — Cene zmerne. Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH QTROJEV SINGER, Trst, Oorso 20. Prodaja Šivalnih stroiev m vee priti kita. Delavnica aa popravljanja. 25S Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRIVlClO sprejem* od 3 do 7 pop. ob nedeljah od 9—3 p«>p. Trst, nI. Acquedotto Ster. 23, jioluna istropj* 328 Hotel Continental ulioa San Niool6 it. 25 (bliau Ooraa). Freno za vojake. Dvigal*. Cena za&erne Postrežba 190 Mehanična delavrtlca. )DLIK0VAN4 L1VARNIOA OSVALDELLA. Via fe^l^a 20. Izdelovanje ia poptava strojev in rno-ori$v. Prora^util. 919 ■ * . »i - y l i ■ — .. . Manufakturne trgovine. JCCOESSORI (ITailedn Trst, Leseni trg (Piazza Rogata i7b»ra manuf " zmerne. irn TAV0LATO fttef. 1. — a. — Cene 194 RANSK v Trstu, Via detla Cassa dl RlsparmSo 5 ( Lastno poslopje) sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop. podplsovanla za peto avstrijsko volno posolilo, I. štiridesetletno 5V|° amort. državno posojilo davka prosto h K 92-—e|0 netto. II. 1. junija 1922. plačljive državne zakladnice davka proste k K 96 — netto. Uradna ure i 9.12 dop. — 3*5 pap. jj.-.i. a hlgdanienim raskuZevalnlm patentnim „Pralnim praikom"_ perilo P A TEM T „WASrHPULVERtt ■ tovarne kemičnih proizvodov v Hrastniku. umiveite izkijužna zalega za TRST, ISTRO in DALMACIJO ALISSANPiO MARINOONG - Trst, ulici ChSeua 3®. H O K E Dobi se naprodaj pri vseh prodajalnah iestvln, mlrodiialcsh in zalegah mila. ■ I ARDVI. Za božićnico CM §ol E. Partet 1Q K, ff.a L , , Za božićnico CMP le daroval gostihH-čar g. Anton Lenček znesek K 30 In sicer K 10 v počastitev spomina pok. Milenke Detelove, K 10 v poifaatltev spomina pok.i g. Antona Vouka in K 10 v polastitev spo- i mina pok. g. Šlavoja ^kerlja. — Denar i hrani uredništvo. Zavod« sv. Nikolaja so darovali: proi Rajko PeruSok 10 K, Neiika Podobalk z Opfiln 2 K. županstvo obfltne Bled 5 K. Vsem darovalcem »a*a p.ajiskrenejSa zahvala! Zavod se najtoplejž« priporoča vsem onim, ki so se ga spominjali v prejšnjih letih, da mu tudi letos naklonijo kako vsotoj nikdar tako nujno potreboval pomoči ... saj nI $e Njegov kakor bai specijaliteta t autori /a fostil Ulne itd. kavarne, proda- Paplr. VEMKA ZALOOA PAPIRJA za ovitke, napijna-tih vrefile lastne tovarne. — Valfiki razbili barv in velikosti- Cene zmerne. — GaSfcone Doli1 Trst, VU čel Gelai 16. Knjigoveznica PIETRO PIPPV*. Trat, ulica Valdlrivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega i zdelo ^va-nja. VpiraHti (rearlatrl) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki H. EPPAR, nL S. GHovanni 6 In 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrpta. Oene ameme. 202 Podpisujte lasi Hranilne vloge krize, temveč Je prepuščal odi du najvišjega dvornega mojstra, ftasbeni čut ni bil posebno razvit, zato je ♦udi precej poredkoma zahajal v dvorno opero. V prejšnjih časih je še tnarslkedaj anslušal po eno dejanje kake italijanske Opere, zadnja leta pa 1© prihajal v dvorno obero skoraj samo še ob priliki slavnostnih prireditev v čast visokim gostom. Njegova najljubša zabava ie bil lov, toda ne velike gonje, kjer se divjačina ubija na stotine, temveč zasledovanje po tihem gozdu ali pa čakanje na stojišču kje visoko tam gori, koder hodi samo lovec ali drvar. Na takem lovu je spremljal cesarja samo telesni lovec. Cesar Je nosil gorsko obleko, v desnici z železom okovano palico, okoli .vrata pa obešeno kukalo. Tako le po cele ure zasledoval divjačino, ne da bi kazal tudi le najmanjšo nestrpnost ali utrujenost. Še rajši je zahajal na lov na divjega petelina, ki, kakor znano, zahteva največ telesne moči in spretnosti. Ze zgodaj pred szgmmmamm.._ jutranjim svitom je treba biti v gozdu in j | bog ne daj, da bi nespreten korak ovadil |I plahemu ptiču lovčevo navzočnost. tem ie ves trud zaman. Za lovca, ki je zasledil petelina, je to pač velika nesreča, kajti vsak kdor ustreli petelina, da lovcu rad lepo napitnino, in tudi cesar je imel to navado. Cesar ni bil samo strasten lovec, temveč tudi izboren strelec. Streljal je v tarčo in divjačino v teku enako dobro, kar kakor znano, dogaja zelo poredkoma. Za dobro streljanje je cesar kazal vedno največje zanimanje. Ko je nekikrat amerikanski zobozdravnik dr. Thomas pred cesarjem na strelišču v Brucku ookazal svojo spretnost v streljanju, cesar kar ni j mogel prehvaliti njegove »naravnost ču-1 dovite umetnosti v streljanju«. Kedar se ni moglo loviti in je bilo tudi vreme neugodno, da so morali odpasti tudi običajni izprehodi, potem je bilo slabo za cesarjevo zabavo. Vse, kar mu je ^ ---- ostalo potem, je bila partija taroka ali - PREDUJMI na vrednostne papige In blago w h ista v hiši neke dame iz dunajske g ležeče v javnih skUKHšHh družbe. Neki dunajski finančnik, ki je bil g SAFE - DEPOSITS. PROMBSE. vedno poln Šaljivih pripovedek, je bil na- ■ _Brzojavi: JADRANSKA.__ vadno tretji. S tako igro je cesar običajno » ■ na uifil ****** zaključeval svoje večere. j ■ ♦♦♦♦♦♦ ncliJALUKA ♦♦♦♦♦♦ fDaiie oiiLtkUiiič.) gRSilgBHHillMSIB^MBf II 18 C. kF. avstrijski sklad za rdove in sirote je na razpolago potom podpisane deželne posredovalnice in njenih krajnih oddelkov, kakor tudi potom krajnih voditeljev in krajnih zastopnikov svojih vojnih zavarovalnih oddelkih vsem onim, kateri želijo podpisati vejno posojilo in preskrbi brezplačna pojasnila za podpisovanje vojnega posojilu. Podpisovala vojnega posojila sprejema deželna posredovalnica za Trs^ Istro, Okriško-GradiSdansko, c. kr. avstr. sklada za vdove in sirote, vojni zavarovalni Oddelek, Trst, Via Lazzaretto vecchio 3 in krajni oddelki za Trst: Via Besenghi 19, I. nadM Piazza della Legna 2 polun., Via Piccolomini 3, II. n.f Via deli' Istria 8 I. n.f Via Oiulia 54, Piazza Barriera vecchia 4, L n. kakor tudi knyna Istrska posredovalnica v Kopru, Bujah, Poreču, Puli, \roloski, Krku, LoSinju malemu, Pazinu iu pri vseh krajnih voditeljih in krajnih zastopnikih. sprejema od vsakega tndl £e ni ud zadruge, in jih obre-^ tj Ol vefcje 7.ce»ke po do-stirie po |4 |G govoru, fr0OV<«m tvkrjft čekovne račune z dnevnim obrekovanjem. ot Rtntfli davek plačuje satfruga sam« ♦ Vlaga se lahko po eno krono. ♦ t-----_x_. « C« Ttl reftH ie t ♦t I P&iinj-lHiEilotai nCn 75.67S. TEUFM 18-Bi rtgiitrovini udruga z neomejeni Jamstvom I ulica S. Francesco Itev. 2, !. nadst, I ližzttšsszti • a; 5a || it so fcacaaaa aaa—bia samai^ae hi *~aaa—wi/wa>n Posojila daje sa osebni kredit in na sastava proti plačilu po dogovora. ^fl Uradne ure: vsak dan za stranko i od 8 preti p. do 1 popoldne. || i Priporoča male hranilne škrinjlce, ki so posebno primerne za družine. ISBIII III Trst, Via Cassa Kapital in rezerva K S.890-GG0-- i KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi&.na, prljoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. vixxxb na kkjižicb 3%% od dneva vlo fte intni dojlneva v^di^s. *e banka ia iiro-refcunu po dogovori- FELIJALKEi DUNAJ I Teg«thorstrass« 7-9 DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATrJA SPLIT ŠIBENIK gA PAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEHSKA TRŽISOA- žlvahna »vezm « AMERIKO. REMBOUR3NI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTE RT JE. UamPHi URB« od 9 do 12 in od 3 do 5 pop. iiiiaaBaii »Bssii i"*"1 L ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje-Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. borzna naročila. inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2673. ♦m ESSCOMPT MENIC m J