P.fair" j' Izdaja 9kra]Bt odbor Socialistu« rtezc delotmb ljudi « rrOotllaa — ot* tuje to odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Sune Sugtai — Tiska Mariborska tiskarne t Mariboru — Naslov uredništva in urrave: „ Za savski tednik" Trbovlje I.. Trg revolucije St. 28 fteleicm 9i> — Raenr, pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 148 — Lisi Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. Četrtletna 100 din. mesečna 40 dur — Posamezne Številke 10 din — Rokopisi morajo bit« v uredništvo najkasneje vsak torek dopoldne In tih ne vračamo ZASAVJE JE SLOVESNO PAOSLAVILO DAN VSTAJE Proslave na Vrheh, pod Lisco, v Cerkljah, v Lošcah pod Bohorjem in drugod. Slovesnosti so se udeležili vsi vidnejši predstavniki oblasti m organizacij, med njimi tudi tov. Sergej Kraigher, ki je bil leta 1941 organizator I. revirske žete na Vrheh. Prebivalci okraja Trbovlje se preteklo soboto in nedeljo, 21. in 22. julija, slovesno proslavili 22. julij leta 1941, Dan vstaje slovenskega ljudstva. Po zasavskih vrheh so v soboto zvečer zagoreli kresovi, ki so jih prižgali planinci in mladinci. Prav tako so številne partizanske patrulje napravite že v soboto zvečer pohod po starih partizanskih poteh. Naprej v borbo ... V Trbovljah odkritje spominske plošče V Trbovljah se je že v soboto, 21. julija, zvečer ob 18. uri, na Trgu revolucije zbralo pet partizanskih patrulj, ki so nato odrinile na Vrhe nad Trbovljami. Pred spomenikom Revolucije je v soboto zvečer igrala tudi Delavska godba na pihala »Svo-bodc-Center«. Ob 19. uri pa je sledilo na prostoru piri Partij r skem domu v Zg. Trbovljah odkritje spominske plošče devetim žrtvam fašizma. Pri odkritju plošče sta sodelovala tudi Mladinska godba na pihala in mešani pevski zbor »Svobode-Tr-bovlje II.« Na Vrhe pa so odrinile tudi patrulje iz Zagorja, ki so se tamkaj sešle 22. julija. Odkritje spomenika pri Partijskem domu v Trbovljah Pred 15 leti je bila ustanovljena I. revirska četa na Vrheh Na Vrheh, kjer je bila leta , 1941 ustanovljena I. revir- Četa, je bilo v nedeljo, 22. ju-'le, veliko partizansko slavje številni udeležbi prebivalstva poici 1. revirske čete, med njimi z Trbovelj, Hrastnika in Za- gorja. Poleg prebivalcev so se na Vrheh zbrali tudi preživeli njen organizator tov. Sergej Kraigher. Iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika so prispele semkaj partizanske patrulje, ki so imele na Vrheh svoj zbor, prav tako tudi odred predvojaške vzgoje. Pri proslavi so sodelovale trboveljske »Svobode« s kdlturnim programom. Pred spomenikom na Vrheh, ki so ga v spomin na ustanovitev I. revirske čete odkrili 22. junija 1954, je bila v nedeljo spominska slavnost, na kateri je spregovoril prvoborec, predsednik OB ZB NOV Trbovlje tov. Ivo Som-Bojan. Po slavnostnem govoru je sledilo razvitje zastave Zveze borcev občine Trbovlje, predsednik občine Lojze Dular pa je ob tej priložnosti prebral odlok o ustanovitvi odreda predvojaške vzgoje, zatem pa je toplo pozdravljen spregovoril še tov. Sergej Kraigher, ki je bil leta 1941 med organizatorji I. revirske čete in upora v revirjih. Za zaključek je sledil pisan kulturni program. Odkritje spominske plošče na Podrebri pod Lisco Praznik vstaje slovenskega ljudstva pa so proslavili tudi borci in občani Radeč na slavju v vasi Podreber pod Lisco. Že v soboto, 21. julija, so imeli partizanski miting, v nedeljo, 22. t. m., pa so odkrili spominsko ploščo padlemu radeškemu partizanu Tonetu Sotlerju-Frenku Sremcu. Tudi ob tej priložnosti je bil z odlokom občinskega LO Radeče formiran odred predvojaške vzgoje. Radečani in okoličani so lepo praznovali Dan vstaje in to v kraju nekdanjih borb, na katerega jih veže toliko lepih, pa tudi težkih spominov. Proslava pod Bohorjem Senovčam so proslavili letošnji 22. julij s tradicionalnim pohodom v Lašče pod Bohorjem. 2e v soboto zvečer so imeli na Senovem pred spomenikom padlih borcev spominsko slovesnost s sodelovanjem kulturnih sekcij tamkajšnje »Svobode«. Na bližnjih in daljnih gričih in vrheh so v soboto zvečer zagoreli kresovi, na sam Dan vstaje, 22. julija, pa so po budnici godbe na pihala odšli na množičen izlet v Lošce pod Bohorjem, kjer io se zbrali prebivalci Senovega in Brestanice ter bližnjih vasi pod Bohorjem. Po slovesnosti je sledilo prisrčno planinsko rajanje. Sergej Kraigher je obiskal trboveljski Muzej NOV Na sam praznik Dneva vstaje je tov. Sergej Kraigher obiskal Vrhe, drugi dan, 23. julija, pa si je v dopoldanskih urah ogledal prostore Muzeja NOV Trbovlje in se o ureditvi prostorov muzeja pohvalno izrazil. V spremstvu predsednika OLO Trbovlje, tov. Martina Gosaka, Franca Kralja, Jožeta Piklg in ostalih si je tov. Sergej Kraigher še ogledal prostore novega Delavskega doma, trboveljsko cementarno in druge objekte. teljev mladine za otroke svojih članov brezplačno. Pionirji bodo stanovali v Dijaškem internatu. Predsednik Ttio in grški kralj Pavel J . Maršal Tito je s svojo soprogo Jovanko Broz te dni gost grške-l ga kralja 1 Prvi občinski praznik Praznik vrnitve na domačo grudo bodo povezali tudi s kmečkim praznikom Na seji občinskega LO Videm-Krško so dne 28. junija sprejeli odlok, da bo prvi občinski praznik občine Videm-Krško dne 12. avgusta. Za ta dan so se odločili zaradi tega, ker se je avgusta 1945. leta pregnanstva največ domačinov. Praznik vrnitve na domačo grudo bodo povezali tudi s kmečkim praznikom. Pripravljalni odbor za praznovanje občinskega praznika ima polne roke dela. Pripravlja tudi brošuro, ki jo bo izdal za občinski praznik. Na večer pred občinskim praznikom bo v Domu TVD »Partizan« slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali člani »Svobode« iz Vidma-Krškega in člani »Partizana«. Dne 12. avgusta bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, nato pa otvoritev gospodarske razstave. Na razstavi, ki . . .... bo v prostorih nižje gimnazije. Jeseni 1933 je izbruhnila v Sloveniji splosna stavka S,daSe,^?^triSSn£ tekstilnih delavcev, ki se je kmaiu razširila med delavci v gradbeništvu in lesni industri' se tudi zgodovinska razstava, ki bo prikazala zgodovinski razvoj Krškega in njegove okolice. Na razstavi bodo sodelovali tudi umetniki-slikarji in kiparji, ki živijo ali pa so dalj časa živeli v mesecu v območju občine Videm-Krško. vrnilo iz Nadalje se pripravlja razstava Ljudske tehnike, povezana s foto razstavo, na kateri bodo razstavljali mladi amaterji. Naslednje dni bodo kulturne prireditve na Raki, Velikem Podlogu, Zdolah, Leskovcu in Velikem Trnu. Gostovala bodo tamkaj društva iz Vidma-Krškega. Zaključna slovesnost občinskega praznika bo v nedeljo, IS. avgusta. Na ta dan bo v dopoldanskih urah velika krneč, ka revija, kjer bodo sodelovali kmetje iz vseh vasi občine. Na reviji bo nastopila kmečka konjenica. Prikazali bodo kronanje Matije Gubca, pregnanstvo z domače grude, povratek v domovino in razna de!a na kmetih. V slavnostni sprevod se bodo vključili tudi člani športnih in telesnovzgejnih društev, avto-moto društva, kmetijske zadruge Ud. Vsi, ki bodo sodelovali v tem sprevodu, sc bodo nato zbrali na stadionu »Matije Gubca« Popoldne bodo velike trad cionalne konjske dirke. TJdek žili se jih bodo najboljši vozači in jahači iz Slovenije in Hrvat, ske. Velika stavka tekstilnih delavcev v Sloveniji pred dvajsetimi leti V Cerkljah na Sori so odkrili spominsko ploščo Glavna svečanost v brežiški občini pa je bila v Cerkljah, kjer so v nedeljo, 2. julija, dopoldne odkrili na Sori sponi in- °hozorUo slovenskim rojakom, ki so na obisku v domovini Izseljenskem tednu od 6. j- *2. avgusta vabi Slovenska jjpljenska matica vse rojake, čir«®0 na obisku v Sloveniji na »J", Večjo udeležbo, zlasti no j ,ednje prireditve: ' v sredo, dne 8. avgusta, na Itfj.. In proslavo ob priliki od-Msat3 sP°rnenika ameriškemu 1^". °Iju slovenskega rodu bf. «« Adamiču v Grosupljem ^ t-JUbljani. Pričetek slavnosti Url dopoldne. 2, Dne 9. avgusta ob 8. uri zjutraj na otvoritev razstave izseljenskega tiska v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, Kidričeva 3, pritlič je. 3. Dne 11. avgusta na osrednjo kulturno prireditev v Ljubljani, dvorana Slovenske filharmonije, Trg revolucije 1, ob 8. uri zvečer. Slovenska izseljenska matica v Ljubljani Rudarji so praznovali Dan vstaje na Omišlju Tudi naši rudarji ki so na letnem oddihu na Omišlju, so proslavili Dan vstaje, Čez dan so imeli športna tekmovanja z ostalimi letoviškimi skupinami: z idrijskimi rudarji, Slani »Gradisa« iz Ajdovščine, mladinci »ZlS« iz Ljubljane in dopustniki iz Pragerskega. Zvečer so prižgali velik taborni ogenj, ob katerem 6e je razvil prisrčen kultuni in zabavni spored. Toča in neurje Prejšnji petek so se nad občino Videm-Krško zbrali temni oblaki. Okrog 10, ure je začelo močno liti. Med dežjem se je pričela vispati tudi toča. Skoro vse področje občine je zajela toča, ponekod v lažji, drugje v težki obliki. Najbolj so bili po toči prizadeti v Velikem Trnu, Zdolah, Pleterjih, Bučerd in Sremiču. Pšenica na Zdolah je po toči v celoti uničena. Tudi brežiška občina je po toči precej prizadeta. Škodo so najbolj občutili v Sromljah, Pišecah in v Stari vasi. V nekaterih krajih so poljski pridelki uničeni tudi do 90 odstotkov: Najbolj pa se pozna škoda na vinogradih. Skoda, ki jo je napravila toča, trenutno Še ni ocenjena. Neurje je napravilo škodo predvsem n a vaških kolovozih. Na srečo so imeli nekateri gospodarji svoje pridelke zavarovane. pri Državnem zavarovalnem zavodu, tako da bodo vsaj delno pokrili škodo. Ker se skoraj vsako leto ponavljajo v Spodnjem Posavju neurja s točo, je nujno, da se vasi kolektivno zavarujejo proti vremenskim nezgodam, da bodo tako vsaj do neke mere odškodovani za nastalo škodo. Proslava Dneva vstaje v Hrastniku Preteklo nedeljo je t zgodnjih jutranjih urah odšlo iz Hrastnika pet patrulj, ki so obiskale razne partizanske kraje in položite vence pri spomenikih padlim borcem. Zvečer ob 6. uri so se vse patrulje vrnite v Hrastnik in prisostvovale proslavi Dneva vstaje na letnem telovadišču »Partizana.« V imenu občinskega LO je govoril tov. Perič, ki je postal tudi komandant ta dan formiranega odreda predvojaške vzgoje. Na slovesnosti jc sodelovala tudi rudarska godba na pihala. V soboto in nedeljo, 21. in 22. julija, pa je bilo na strelišču strelsko tekmovanje z vojaško puško. Tridesetim strelcem so podeHli strelsko ad Sergej Krajger govori na Vrheh Slovesna proslava dneva vstaje v Brežicah hfa predvečer Dneva vstaje je bila v Brežicah slovesna proslava praznika Dneva vstaje v Prosvetnem domu. Velika dvorana je bila polno zasedena. Slavnostni govor je imel predsednik SZDL tov. Franc Kebe, ki je orisal pomen tega našega republiškega praznika. Po govoru so se vrstile pevske točke in recitacije, na kraju pa kratek film s poti maršala Mita po Romuniji. Kolonija zveze prijateljev mlad me v Puli V začetku meseca avgusta bo odšla iz Hrastnika skupina 130 otrok v Pulo na letovanje. Letni oddih organizira Zveza prija- Jeseni 1935 je izbruhnila v Sloveniji splošna stavka tekstilnih delavcev, ki se je kmalu razširila med delavce v gradbeništvu in lesni industriji. Letos, 16 septembra bo v Kranju proslava ob dvajseti obletnici stavke Poleg tekstilnih delavcev Gorenjske bodo na proslavo prišli tudi delavci iz ostalih krajev Slovenije. Pokroviteljstvo je prevzel član Zveznega izvršnega sveta tovariš Luka Leskošek. Izšel bo poseben zbornik v veliki nakladi. Zbornik bo vseboval bogato zgodovinsko gradivo. o stavki. Na Jesenicah, Tržiču, Škofji Loki in v Kranju bodo prirejene razstave, posebno bogata bo razstava v Kranju. Med slavnostnim tednom bodo po vseh krajih proslave, seje delavskih svetov, novinarski večeri, kino predstave na prostem, skupni ogledi razstav, gostovanje športnih in kulturnih društev po podjetjih in kulturnih domovih v delavskih centrih. Odkrili bodo več spo- minskih plošč. Proslava kranjske stavke bo izrazito borbeni pregled moči in veličine delavske zavesti, naraščanja revolucionarnih sil in vloge delavskega razreda. S počastitvijo spomina na to stavko hočemo dati posebnega poudarka izraziti vlogi delavskega razreda in njegovi avantgardi KPJ v velikem boju za zmago revolucije. t Kolednica Mladinskih delovnih brigad Skladatelj Rado Simoniti je uglasbil Zupančičevo Kolednico Mladinskih delovnih brigad m jo posvetil trboveljskemu »Slavčku«. Pevski zbor »Slavčkov« jo bo naštudiral za otvoritev novega Delavskega doma v Trbovljah. Kot smo izvedeli, »Slavčki« intenzivno študirajo »Gorenjskega slavčka« in so solisti z vajami prvih dveh dejanj že končali. Spel se bodo zbrali Na Katarini nad Trbovljami bo 19. avgusta proslava Štajerske brigade VDV Letos, 19. avgusta, bo na Katarini nad Trbovljami proslava revirskega bataljona VDV, na kateri bodo med drugim odkrili tudi spominski kamen padlemu borcu VDy in padlim borcem Slandrove brigade, ki so izgubili življenja pri napadu na postojanko pri Katarini nad Tr- bovljami. V zvezi s to proslavo je bala v Trbovljah pred nedavnim seja pripravljalnega odbora, na kateri so določili slavnostni spored. Na tej slovesnosti bodo sodelovali tudi trboveljski kulturniki. O pripravah na to veliko proslavo bomo še poročali. siri. plošči padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja. Slovesnosti se je udeležilo veliko domačinov in ostalih gostov iz Brežic. V Leskovcu pri Vidmu-Kr-škem pa je bila proslava Dneva vstaje za področje občine Videm-Krško. Zveze boren Zvedeli smo Tatovi so med nami Vreme, ki je lepo ali ne, in množica kopalcev v novem, provizorično odprtem trboveljskem mestnem kopališču. Voda žlahtno zelene barve, filtri se menda še niso privadili na svoje delo Pred žično in leseno ograjo še vedno delajo; ravnokar so zabetonirali otroški bazen, ki ga naši najmlajši težko pričakujejo, saj je zanje tudi •nizka voda« pregloboka. Ob večernih urah pa lahko opažu jemo intenzivni trening plavalcev »Rudarja«, ki se resno pripravljajo na vzpon v slovenski plavalni lestvici. Tu imamo še tri lesene slačilnice in množico žebljev, kamor obešamo obleko, (Skozi špranje se da pokukati v žensko garderobo.) Največja zanimivost kopališča pa je, da ti zanesljivo zmanjkajo morebitne vrednote v žepih tvoje obleke. Odkar sem bil sam prvič žrtev, nosim sedaj s seboj samo tri kovače, Ce pa mi bo zmanjkala tudi obleka, bom pač moral v samih minimalkah skozi mesto, s čimer bom seveda povzročil med našimi tercialkami splošno pohujšanje. Kopalci .so že zalotili dva mladoletna zmikanta, katerih imen pa za sedaj še ne objavljamo. Kopališke uprava jima je prepovedala vsakršen vstop v kopališče, kraje pa se nadaljujejo. Da se namreč priti v kopališče skozi skrivne dohode, tako da tega blagajnik ne opazi. Ce je že kopališče odprto in plačujemo razmeroma visoko vstopnino, bi kopališka uprava morala kopalcem zagotoviti osnovno varnost. Postavila naj bi omarice, ki bi se dale zapreti s ključi, ali pa naj bi nastavil a garderoberja, ki bi spreje mal in shranjeval obleko, ki bi jo bilo mogoče dvigniti samo s posebnim listkom. Tak sistem bi bil najprimernejši tudi po dograditvi kopališča. Do tedaj pa svetujem kopalcem, naj v kopališče ne nosijo večjih vrednosti Ko bodo montirali tudi veliko stensko uro, bomo lahko puščali doma tudi svojo ročno uro. Pogrešamo tudi bife, kjer bi se lahko okrepčali z obloženimi kruhki ali odžejali z limonado. Ce ga kopališče ne bi samo vzdrževalo, bi ga verjetno rado prevzelo katero koli gostinsko podjetje, saj bi bil promet razveseljiv. Nerazumevanje ali kaj? Pri našem zagorskem dopisniku se je zglasil te dni Ciril Turk iz Zagorja, Kolodvorska cesta 26, V nedeljo, 15. julija, je zvečer okoli devete ure divjal v Zagorju močan vihar. Ob tej priložnosti je vihar odnesel s strehe hiše, v kateri stanuje imenovani, precej opeke. Prizadetem« je dež, ki se je ulival, uničil vsa živila, ki jih je nakupil za ta meeec za V-člansko družino. Tudi na pohištvu jfc dež napravil precej škode. Ciril Turk se je zadnje dni že nekajkrat obrnil na upravo stanovanjske skupnosti v Zagorju, pod katero sodi ta hiša, da bi dala popraviti streho. Toda vse prošnje so bile zaman. Sreča je še, da je bilo te dni kolikor toliko lepo vreme brez večjih padavin, sicer bi bila škoda še večja. Prarv gotovo bi bilo mogoče to malenkost Z malo več razumevanja odpraviti, da v bodoče ne bo prišlo do upravičenega negodovanja. (m) Posnemanja vredno! Pred nedavnim je organ kontrole mer iz Celja napravil periodičen pregled meril v Trbovljah, K temu pregledu je priskočil na pomoč tov. Na-prudnik, trgovinski inšpektor pri občini Trbovlje. Predhodno je poskrbel, da so bili o tej kontroli obveščeni vsi trgovci, gostinska podjetja, obrati in obrtniki, ki imajo merila za javni promet in za interno uporabo v obratih. Skozi vse štiri dni, dokler je trajala kontrola meril, je tovariš Naprudnik vodil evidenco o udeležbi strank in o predloženih merilih. Sproti je nadalje obveščal še stranke, ki so pozabile ali pa se celo branile dostaviti svoja merila v pregled. S svojo vestnostjo je tov. Naprudnik ne samo močno olajšal delo kontrolnemu organu me ril, marveč tudi dosegel skoraj stoodstotno udeležbo prizadetih strank, tako da bodo v javnem prometu v Trbpvljah pravilna in zanesljiva merila. Priporočljivo bi bilo, da bi tudi ostale občine, kadar dobe obvestilo o pregledu meril, posnemale občini Trbovlje oziroma tov. Naprudnika, trgovinskega inšpektorja te občine. . JR Tatovi in preprodajalci cementa in železa pred sodiščem Pred Okrasnim sodiščem ▼ Novem mestu se je ▼ ponedeljek, 16. julija., začel sodni pro. ces proti grabežljivcem, tatovom in preprodajalcem, ki m od leta 1952 do konca 1955 napravili z različnimi tatvinami, goljufijami. grabežem, poneverbami z nedovoljenim trgovanjem in s ponarejanjem uradnih listin za več kot 4 in pol milijona dinarjev škode splošnemu ljudskemu premoženju. Pomočnik okrožnega javnega tožilca Srečko Skrt je obtožil senatu petorice, ki ga vodi sodnik o. s. Jurij Pieek, 27 obdolžencev hudih kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili v času od leta 1952 do konca 1955. 2e dalj časa pričakovani proces proti tatovom z gradbišča »Rolo« na Vidmu se je s tem pričel. Na zatožni klopi sedijo: Franc 24.0001 vina, okoli 200.000 din pa s prodajo vina na svoj račun na debelo. Obtožnica mn očita, da Je skupno neupravičeno zaslužil preko 1,400.000 din! Ugotovljeno je bilo, da so obdolženci pokradli približno 1500 vreč cementa in kakšna 2 in pol 27 obdolžencev pred okrožnim sodiščel v Novem mestu zaradi tatvin gradbenega materiala pri gradnji tovarne papirja na Vidmu — Grabežljivost, ki zlepa nima primere — Obdolženci v glavnem priznavajo krivdo prostosti, zagovarja jih pa 7 od. sta Župevc in 2logar umazano dene, kot n. pr. lepenko, les. av-vetnikov. Poleg teh tatov in izkoristila priložnost ter začela tomobilsko gumo, ukradeno v SSKiH K5S&5-3 SSS-fSK EHrSNSS varjalo zaradi kupovanja ukra- oziroma z ostalimi obtoženci. kub- metrov raznega lesa. Franc -k , k- = • <„510. do kraja denega materiala nadaljnjih 24 Šofer Žlogar je kradel tudi Jelen in Aifred Vala sta sodelo- Ug0t0viti, saj m bile na tako obtožencev, kar vse kaže, kako mimo Župevca, saj mu v po- 7.al3 cementa, Rudi obsežnenj gradbišču porabljene širok obseg v svojih nečednih hlepu ni bilo dovolj samo to, Kadivnik in Jeze Mirt pa poleg . redn velike količine gradbe- poslih so spleli grabežljlvci, ki ' ‘ * .......... .......*"J: —5 *—“ s“'““ so s svojimi dejanji pokazali predvsem brezobziren odnos do I.iudskga premoženja in nenasiten pohlep po denarju. kar sta si z glavnim skladiščni- cementa tudi pri kraji železa. ne^a materiala, na drugi strani kom bratovsko delila. Kradel J« Na debelo so kupovali in raz- kontrola nad uporabo cement tudi na Senovem s p«- P*Č3vali ukradene stvari Boži- *^ "*****'' Ko je javni tožilec prebral cement tudi na Senovem s po-mofja Lesa in Franca Dremlja «ar Alegro, Branko Mikolavcic, ter prekupčevalca na debelo Slavko Pirc, Anton Vogrinc In Božidarja Alegra v Brestanici. V[dm3r. P* čemer JC Na Senovem je kradel s pomoč- '“«1 najobsežnejše posle Alegro. obdolžencem dolgo vrsto kazni- ^ soobtoidar Alegro, Branko Mikolavčič, Slavko Pirc, Anton Vogrinc, Drago Vidmajer, Jože Volčanšek, Vladimir Žagar. Ivan Verdelj, Ferdinand Kragelj in Drago Žitnik. Izmed obtožencev jih je 13 ▼ zaporu, 14 pa se jih brani ▼ vaju itd. pa je toliko, da raznim izgovorom o nedolžnosti« tega materiala preslabotna. Ker so nekateri odgovorni uslužbenci gradbišča izkoristili dano zaupanje za tatvine in g ra bež v tako velikem obsegu, in betonsko železo, nakradeno si<*r Alegro.. poslovodja kra- je njihova odgovornost za stor-bi., ' j, V07;i v okolico Se- jčvne gostilne. v Brestanici, ki jena kazniva dejanja še toliko blago pa j. vozil v oiofioo »- . ... - , . predlagal večja. Zato je javni tožilec za- J T l J £«j2£ lažne raŽne z. na- hteval za obdolžence zaradi nJJ- Alojz Banic je krepko pom«.- japije,,,, vino, s čimer si je pri- hove brezobzirnosti do družbe gal pri tatvinah in prekupče- lagtj| kakšnih' 60 tisočakov po- in dolgotrajnosti izvrševanja vanju kot Žlogarjev sevozač In !e t„a da . H1 ogromno kaznivih dejanj pravično ka- je kriv udeležbe in sodelovanja d/narja pri ;azpečavanju ukra- zen. nsnogih ^tatvinah cementa. denej,a t.ernenta in železa. Sam Prejšnji teden je sodišče zaje tudi priznal, da je zaslužil čelo zasliševati tudi priče, ka- najmanj še 300.000 din s tem, terih je bilo povabljenih pred , da je v krajevni gostilni v sodišče čez 50. V času, ko to „ , ,, Brestanici v letu 1953 do 1955 poročamo, proces še traja »n Pri raznih tatinskih podvigi . naknp|| ]n prodal pod svojim bomo o njegovem zaključku še S sovozacem Dragom Žitnikom imenwm M dratmo najmanj poročali. -k je med drugim vzel tuch ckoh betonskega želeča, lesa in pocinkanih cevi. Šofer Jože Cerle je lani prav tako kradel na ni mogoče verjeti. Posebno ne, gradbišča »Roto« m ker so tatvine na gradbišču »Roto« na Vidmu zavzele tak izmed tUSSST uTravič^ »»k« ^tonskega železa in ga ~3K£~£ '>bso'el,i ta prekupčevalci ter tudi to prodal Pircu, 32 vreč Mile kazni za vodilne krivce grabeža in tatvin na ar^^SS^SE gradbičču „Roto“ na Vidmu očetu na Pijavsko, medtem ko v torek 24. julija, je novo- leto in 6 mesecev, Rok Kopriv-nekaj desk prodal Komanu meyco okrožno sodišče izreklo nik 1 leto in 6 mesecev, Albin druge kraje Spodnjega Posavja Dularju, 5 zavitkov lepenke P? sodbo skupini obdolžencev, ka- Klanjšček 1 leto, Julijan Les 1 in drugam. V Stari vasi sta ku- t^*1**? Ban«vcu v Stan vasi. terim je ^ 8-dnevni javni raz- leto, Franc Dremelj 10 mesecev, povala ukradeni material Ivan Obtožen Je_ pravi dokazalo krivdo za šte- Franc Mlakar 1 leto, Vladimir ...... u. ca Mikolavčič in Branko Mikolav- vilna kazniva dejanja grabeža, Stupar 1 leto in 1 mesec. Ivan sarja. Že leta 1952 je Zupevc z Hč, v Samoboru Ivan Verdelj bi ^»‘njskega blaga, prometm re- velikih tatvin, poneverb in pri- Runovec 1 leto \n 6 mesecev, Žlogar je vo pomočjo ukradel Ivan Paar. v Brežicah Franc Kopru/mk zaradi krivanja ukradenega gradbene- Alfred Vala 10 mesecev, Franc Krošeli itd Cement sta glavna f°**el°vanj» Pri tatvinah cemen- ga materiala in drugega blaga. Jelen 1 leto, Rudolf Kadivnik obtoženca prodajala tudi med betonskega železa. Franc Nekaterim obtožencem je med 2 leti, Jože Mirt 10 mesecev, vožnjo ko sta za vozila iz Trtoo- MlaKar Jc kradel tudi za dogra- patekom razprave sodišče bo- Anton Vogrinc 10 mesecev, Dra- vri/^a VMdem <&Z&££a ^ d.isi na predlog Javnega ^totUca po_ Vidmar 10 mesecev. strožja kazen. Glavni skladiščnik in šo- fer — organizatorja obsežnih tatvin Najdaljšo vrsto kaznivih de- ostalega materiala z gradbišča v janj navaja obtožnica za Franca Župevea, glavnega skladiščnika gradbišča »Roto« na Vidmu, in za šoferja Alojza Žlo- prvič 145 vreč cementa tako, da je Žlogar štirikrat zapeljal cement s postaje na Vidmu namesto v skladišče Božidarju Alegro v Brestanico, sta si razdelila; od te prve P°- _ _ ___ _ _ ___ Jože • 225« s«*as5 2$ aaražgg Jasica.**« usss na gradbišču, ki je privolil v tatvino 90 Izmed prvih 145 vreč cementa. Isto leto so Zupevc. izstavil potrdilo, da je slednji Žlogar in Stupar na podoben vrnil 6* vreč cementa, čeprav način vseli še 75 vroč cementa, nato pa je prišlo na vrsto tudi betonsko železo, žičniki, les in drugi gradbeni material, pri čemer so glavnima krivcema 2u-pevou in Žlogarju pomagali tudi Božidar Alegro, Rudolf Kadivnik,. pomožni skladiščnik, Alojz Banič, kot Žlogarjev so- jih je vrnil le 40. T gradbišča so kradli tudi ponoči (Župevc, Žlogar, Cerle bi Klanjšek) in voziti ukraden material mimo vratarja Cesarja, ki je vedel, da gre za ukradeno železo, župevc je kradel tudi tako, da je za posajen material na revendh napisal, da je blago trične kuhalnike, izstavljal pa je tudi lažne račune svojemu Podjetju. Bratska povezanost tatov Leta 1954 in 1955 je vozil ta. gradbišče na Vidmu tudi privatni voznik Ivan Runovec, ki Je sodeloval pri tatvini 6 kub. prič in na podlagi dokaznega na 3 odn, na 4 mesece gradiva spoznalo za krive in zap0ra) oba pogojno za dobo obsodilo. Zaslišanih je bilo nad enega jeta Med procesom je 50 prič, izmed katerih so bile obdolženec Frač Cesar iz Krške-nekatere zelo »nevedne«. ga na svojem domu storil se- Po zaključnem govoru javne- momor in je bila razprava proti ga tožilca in nastopu obrambe njemu v ponedeljek, 23. julija, je sodišče po večurnem posve- ustavljena. tovanju izreklo naslednje ka- V«i obdolženci morajo plačati zni: tudi stroške kazenskega postop- Pranc Zupevc je bil obsojen ka in povprečnino v znesku 300 arss 3S.3 sč-sjg-g ggsgg ra k^jc n^lo^Snj l61o ko Pirc na 1 leto strogega zapo- jetje je prvotni odškodninski listih manjše količine. Skratka kilogramov, v vrednosti 169 tisoč ra. In drugje. Včasih so kradU naravnost iz skladišča, drugič spet pd prevozu gradiva gradbišče, pa »pet z zahtevek v znesku nekaj nad s kolodvora ” n* -T iUMrliri b.”velik«m delu, ki dinarjev. Kupoval je tudi stvari. Na zapor so bili obsojeni: ki je zanje vedel, da so ukra- Alojz Banič 2 leti, Jože Ceri« 1 M Podlagi izpovedi omozenct ga je terjalo obsežno gradbišče. KAJ NAM PRINAŠA PREDNACRT ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU? Načrt novega zakona o pokojninskem zavarovanju je glede na noše družbene in gospodarske pogoje na osnovi praktičnih izkušenj odstranil pomanjkljivosti, nejasnosti in nedoslednosti, ki jih imata zakon iz leta 1950 in uredba o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin iz leta 1952. Načelne spremembe v odnosu na obstoječi sistem pokojninskega zavarovanja so med drugim sledeče in za danes navajamo le tiste, ki bodo najbolj zanimale naše bralec. Predlog novega zakona predvideva opustitev sistema pokojninskih razredov in uvaja devet kategorij strokovne kvalifikacije z ustrezajočimi pokojninskimi osnovami. Spremenjeni so pogoji za pridobitev pravice na nepopolno osebno pokojnino za zavarovance, ki imajo manj kot 30, za žene pa manj kot 25 let delovne dobe. Nepopolno osebno pokojnino bodo prejemali le zavarovanci, ki bodo v trenutku odrejene starosti imeli po svojem poklicu in izvorih dohodka svojstvo delavca oziroma uslužbenca. Pravico do osebne pokojnine imajo zavarovani moški, ki končajo 35 let pokojninskega staža in 55 let življenja, ter žene, ki končajo 36 let pokojninskega staža in 50 let življenja Moški zavarovanci s 65 let 'Starosti in žene s 55 let starosti dobe pravico do oretone pokojnine, oko je moški končal 30 in več let pcšcojninskega staža, a žena 25 in več let pokojninskega staža. Zavarovanci, ki imajo poln pokojninski staž in določena leta starosti, Imajo pravi- co na 10O-odstotne pokojninske osnove. Moškemu zaverovancu se veča višina pokojnine za 3%, a ženar. za i% pokojninske osnove za vsako nadaljnje leto pokojninskega staža. V pokojninski staž se računa čas v delovnem razmerju in pri poslih, ki so izenačeni s polnim delovnim časom, kakor tudi čas izven delovnega razmerja, ako ga zakon priznava za pokojninski staž. V delovni staž se računa čas v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, kakor tudi čas, v katerem je bil zavarovanec, ki mu je bila plača določena v obliki provizije, zavarovan kot oseba s polnim delovnim časom Zakon podrobno obravnava, kaj se še računa v delovni čas in koga ae šteje za zavarovanca, pri čemer so v glavnem ostala nespremenjena določila zakona iz leta 1950. V sistemu družinskih pokojnin je ta novost, da so določeni ugodnejši pogoji za pridobitev pravic članov na družinsko pokojnino. Po dosedanjih predpisih je bila pravica vdove n« družinsko pokojnino odvisna od tega. če so bili izpolnjeni pogoji v času smrti zavarovanca, to je če je vdova starejša od 45 let, ali če je popolnoma in trajno ali za dalje od let« dni nesposobna za delo. Ta pravica Ji pripada, če Ima otroka, starejšega od 7 let. V praksi sc Je pokazalo, da so ti pogoji pretežki. Vdova, starejša od 40 let, ki ni bil« v delovnem razmerju, se lahko le težko zaooeli, pe č* ima tudi neke strokovne kvalifikacije! čc se tudi zaposli, ne more pridobiti pravice na osebno pokojnino in tako ostane brez vseh sredstev. Da bi se to vprašanje pravičneje uredHo, predvideva prednačrt zakona rie ie samo možnosti, da bi vdova s 45. leti starosti dobila pravico do družinske pokojnine, teihveč tudi, da dobi to pravico pod 40 let sturosti. To pravico bi 'uživala, če bi imela otroka pod 15 let starosti, oko je po smrti zavarovanca ostalo troje ali več otrok, ki imajo pravico na družinsko pokojnin-no,, in sicer dokler najmanj trije otroci uživajo to pravico. Ako je vdova v času smrti zavarovanca stara ned 40 let oziroma še nima 45 let, pridobi to pravico, ko konča 45. lato ria-rorii. Nezaposlene vdove, ki v času smrti nimajo pogojev m* pridobitev pravice do družinske pokojnine, Imajo pravico do prejemanja krajše materialne oskrbnine. Zakonski drug ne dobi pravice do pokojnine, če je zakon trajal manj kot tri leta pred smrtjo zavarovanca ali manj kot 5 let pred smrtjo zavarovanca, ki je na dan sklenitve zakona dobil pravico do pokojnine ali bil uživalec pokojnine. Zakon predvideva tu tudi določene izjeme. Od. bitnih sprememb v zvezi s priznavanjem delovnega staža Je treba poudariti tudi priznavanje skrajšanega delovne-gn staža zavarovancem, ki delajo pod posebno težkimi in za zdravje škodljivimi pogoji-Prednačrt zakona tu predvideva delo pilotov civilnega zrako-plovstva in gospodarska avlaci-je, delo y kesonih in zlasti jamsko rudarsko deio. Cas zaposlitve pri jamskem rudniškem delu se računa v pokojninski staž s povečanim trajanjem, tako da se kot 1 leto dni pokojninskega staža računa: 1, vsakih devet mesecev zavarovancem, ki opravljajo rudarsko deio neposredno na proizvodnji, in to s polnim delovnim časom: 2. vsakih 10 mesecev zavarovancem, ki so zaposleni pri jamskem rudniškem delu spolnim ali pretežno rednim delovnim časom, vendar niso neposredno na proizvodnji, temveč opravljajo v jami ostala dela r zvezi s proizvodnjo (jamomerei, inženirji, tehnični referenti, zidarji, poslovodje itd.). Z zakonom odrejene starostna meja se zmanjša zs zavarovance, ki opravljajo rudarsko Jamsko delo nepoaredno a« proizvodnji, z« makih dsvršenih 4 let dejanske zaposlitve, za ostale pa za vsakih 5 lat. Prednačrt zakona predvideva povečanje odstotkov za odrejanje višine družinske pokojnine za dva a*i več društiirirlli členov, m to s* S%J v peisnsru, da gre z« otroke, katerih roditelj nima pravice ne pokajnkM. je ta odstotek povodna na 15%. isto tako so odrejam načela za dodeljevanje zašdknsga dodatka na pokojoin«, rut podlogi čosar bp Zvezni tovrikd »vet izdal posebne predpise e višini anščtlnoga dodatka iti pogojih, pod katerimi se dodeljuje ta dodatek. Prednačrt oboega V' predpise o pokojninsk' n mva »vonju, medtem ko be si* »m iaroRd-pkrgn zavarovanja oroden s posebnim zakonom. znižalo na 2,748.998 dinarjev. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki je sodil gornji skupini, je obsodil zaradi grabeža le 5 obdolžencev: dvj1 izmed njih za direktni grabez, tri pa za kupovanje blaga, ki je izviralo iz g:abeia. smatramo, da so glavni od*»' ženci na procesu b*U sorazmerno mho kaznovani. V tem n£>s p-'.Juje ugotovitev sodišča, da sta n. pr. samo prva obtoženca skupine, glavni skladiščnik Vi' pevc Franc in šofer Alojz Žlogar, napravila ljudski skupnost1 za več kakor 4,400.900 dinarjev škode. Dokazano je namreč bilo, da je n. pr. Franc 2upevo ukradel najmanj 451 vreč me n ta in 12.890 kg betonske*3 želesa poleg raznega drug*« gradbenega material« v man»»1_ količinah, se čemer je ct*co°?' vel podjetje oerroma premoženje za vsaj 1,K«.00r>*' nar jev! Se hujši girde deode J šofer Aloja Žlogar, ki je ***** vli za 3,900.000 dtn škode. Zato je mijna kazen — 4 oetro**3 let strogega zapora — n*i1-0 T__ ceno zares mila in po '***.. mnenju ne odgovarja te« . jenih kaznivih dejani., materialni škedl in p»s*sdtr<»J" ki jih tak grabeč in velike vlne s prepredajo ukradenem blaga vred imajo. Zato bo k procesu prav vo reklo zadnjo besede Vrhovno so 'u*no posestvo je napra-HoVo Kedaj prve korake za ob-bo,,? s?djarstva Kot vse kaže, 0 čez leta imeli v Sevnici Avstrije, Nem- skih krajih. Leta 1953 so pevc1 obiskali borce na položajih v Pivki in Divači ter jim priredili koncert narodnih pesmi. Pevski zbor ima svoj artistični odbor, ki usmerja in vodi Gasilski pevski zbor se je vedno rad odzval partizanskim spominskim slovesnostim v Gorjancih in v Zabukovju, sodeluje pa tudi na vseh proslavah. Zbor ima -svoj pevski oktet, „ * ■ . -< Lepša je nova sevniška postaja kot stara ne mere«Gostinskem Metin i Zaoorio ~T Ker je hotel red in zakonitost — odpoved službenega razmerja Pred menoj leže trije beli, popisani listi. Ne bi bili drugače zanimivi, če ne bi bila na dveh izmed njih napisana in podpisana obtožnica proti Avgustu Prašičku, zaposlenem pri Gostinskem podjetju v Zagorju, ca tretjem pa cdpoved službenega razmerja. * Ves ta čuden postopek gostinskega podjetja je zagorsko prebivalstvo zelo presenetil. Prvič zaradi tega, ker utemeljitve v obtožnici niso resnične, drugič pa ves ta postopek kaže na zelo nezdrave razmere, ki vladajo v tem podjetju. - Obtožnica je zelo zanimiva, vendar bi navedli sama del obtožb proti Avgustu Prašičku. Med drugim pravi ta obtožnica: »Avgust Prašiček je nastopil službo kot kletar 1. julija 1954 ter je že takoj v začetku svojega službovanja postal zelo oblasten, fako j? n. pr. že po treh dneh službe zahteval od upravnika, da mu preda ključe, ker ni prišel k podjetju kot hlapec ... Od predsednika upravnega odbora in upravnika je bil večkrat opozorjen, naj med službo ne pije več, kot je potrebno in da naj bo do ostalih uslužbenih strank v hiši spodoben, kar pa ni imelo uspeha — Na obrat »Rudarja« je po dobavnici št. 713 poslal 107.51 po njegovi krivdi pokvarjenega žganja in da znaša škoda s pre-kuho 9884 din, stroški analize in prekuhe pa 2000 din... Na obrat »Apnenice« je dostavil namesto žganja čisto vedo... V kleti gostinskega podjetja j? brez vednosti upravnika vzgl knjigo, v katero se vpisujejo razne preizkušnje, in jo nesel na postajo Ljudske milice v Zagorju... Ni izvršil sklepa seje upravnega odbora z dne 4. maja 1955 in naloga upravnika, da bi prevzel solastništvo ključev v kleti in v skladišču... V jeseni 1. 1955 je poslalo podjetje »Vino« v Slo. venski Bistrici vinski mošt, kletar Avgust Prašiček pa ni pazil na pravočasen pretok ... 28. februarja 1956 je nastopil službo pri gostinskemu podjetju Viktor Pavlič. Ta je vino pregledal in ugotovil, da se vinu lahko okus odpravi... Avgust Prašiček je utajil'101,21 laškega rizlinga, ki je bil močno cik-njen.Kp je kletar Viktor Pavlič pripravljal vino Za rez. mu Je vmes pomešal to vino... Tako se je pokvarilo 1305 1 vina, kj je bilo zapečateno... 14. junija 1956 je bil upravnik podjetja klican na postajo UM v Zagorje, da je vino odpeča-teno, kar je Avgust Prašiček priglasil brez vednosti upravnika postaji Ljudske milice.« (Kes čudno bi bilo; da bi nepravilnost, ki je nastala, moral v našem primeru naznaniti upravniku.) Obtožbe se vrstijo druga za drugo. Zaključek te »zgodovinske« in s »točnimi« dejstvi podprte obtožnice pa je takle: »Iz vsega navedenega pa je razvidno, da je imel vseskozi namen podjetju škodovati; s tem si je hotel pridobiti vodilno mesto v podjetju, za kar po svoji strokovni izobrazbi ni usposobljen.« »Upravni odbor Je na svoji seji 22. septembra 1955 razpravljal o odpovedi, vendar je imel ob-zlrc do družine ter ga je po prihodu novega kletarja namestil kot pemežnega kletarja. Ker so nastale zaradi njegovega neiskrenega delovanja težave v poslovanju podjetja, predlagam di*ciplin«kemu sodišču takojšen odpust in plačo polkvaliflcira-nega delavca, ki mu Po odpustu po zakonu nrinada pod pogojem, da nosi vso materialno odgovornost in škodo, ki je zarari njegove krivde nastala v podjetju.« Taka je »obtožnica«, na podlagi katere je Gostinsko pod. jetje v Zagorju odpustilo Avgusta Prašička, očeta treh otrok, ki jim je bil zaradi nepravilnosti in nezakonitega poslovanja na poti. Dober poznavalec razmer v podietju pa ve, da temelji odpoved točno na tej osnovi, ne pa na dejstvih, ki so navedena v zgornji obtožnici in ki tudi niso resnična. Avgust Prašiček je namreč hotel napraviti red. kar pa upravniku Borisu. Tauserju in kletarju Viktorju Pavliču ter še nekaterim drugim ljudem ni bilo pogodu. Kot izgleda,, ni bilo v podjetju nikogar, ki bi se Opal upreti tej salomonski odločbi. Tako je torej Avgust Prašiček prejel odločbo odpovedi službenega razmerja pomožnemu kletarju A. P. s 1. julijem in ki preneha z enomesečnim odpovednim ro- kom 31. julija 1956. Utemeljena pa je takele: »Odpoved temelji na podlagi obtožnice, katera mu je bila prečitana na razpravi pred disciplinskem sodiščem v soboto, 23. junija 1956. in inventure kleti z dne 29. febr. 1956. S prenehanjem delovnega raz. marja pa ne preneha materialna odgovornost za škodo, ki je zaradi njegove krivde nastala pri podietju. Proti tej odločbi je možna pritožba na svet arbitraže za odločanje o odpovedi pri pbčin-skeni ljudskem odboru v roku 8 dni po prejemu odločbe. Upravnik Taufer Boris« Vse to dejanje meče na Gostinsko nod.letje v Zagorju zelo slabo luč. To pa nam ne dokazuje samo primer Avgusta Prašička, ko so mu odpovedali službeno razmerje, ker je hotel imeti red ln zakonito poslovanje. , Nekaj dni nato pa je upravnik podjetja Boris Taufer brez vednosti upravnega odbora in delavskega sveta podjetja izdal in podpisal odločbo, s katero je odpovedal službeno razmerje ženi partizana-invalida Barliče- vi, ki je bila zaposlena v kuhinji hotela »Kum« v Zagorju. Utemeljil jo je s tem da ni iz. vrševala postavljenih nalog in da je brez strokovne kvalifikacije, čeprav je šele pred kratkim dobro opravila tečaj. Kot sama pravi, je bila odpuščena zaradi tega, ker je iz kuhinje hotela »Kum« vrgla preprogo, na kateri je spal pes. Ko pa je nato žena upravnika podjetja pobarala, kje je preproga, je Barličeva dejala, da pes in preproga ne sodita v kuhinjo. Ta dva primera P ta v zgovorno pričata, da vladajo v Gostinskem podjetju v Zagorju zelo nezdrave razmere. Izgleda, da so spregledali v njem tista osnovna načela delavskega samoupravljanja. ki pravijo, da je vsak član kolektiva dolžan, da spoštuje zakonitosti in da opozori na vsako nepravilnost, ki se dogaja v podjetju. V prvem primeru pa so se poslužili čisto enostavnega pravila: obtožimo ga za dejanja, ki niso njegova krivda, s čimer so se hoteli otresti nekoga, ki jim je bil na poti. Prevaliti krivdo na drugega, ni težka reč. Toda kako to zagovarjati ured družbo, pa bomo prav gotovo v kratkem lahko sami videli. (m) Tudi letos smo izplačali že več zavarovalnin V letošnjem letu je Državni zavarovalni zavod izplačal zavarovalnino naslednjim našim naročnikom: Alojzu Saviozzi, Bmica, p. Dol pri Hrastniku, 6000 din. Ivanki Škrabec, Brege 29, p. Leskovec (odškodnino za -imrtno nezgodo njenega moža Franca Skrabca), 10.000 din. Ivanu Pongračičll, Videm-Krško III., 4000 din. Matiju Ruparju, Studenec 49 pri Sevnici. 4000 din. Antonu Savincu, Log 23, Boštanj, 6666 din. Vinku Močniku. Okroglica 7, p. Loka pri Zidanem mostu, ?000 din. Mari Preskar, Ljutomer. Cerkveni trg, 6666 din. Rajku Camarju, Kolonija 1. maja, Trbovlje 9000 din Mihaelu Lazniku, Dobrava 41, Senovo, 5607 din. Berti Drnovšek. Ravenska vas 1, Zagorje, 5000 „ din Vladimiru Steblaju, Jablanica 8. Boštani, 2000 din. Ivanu Zemljaku. Dednja vas 13, Pišece. 2000 dip. Frančiški Cehte, Prešla dol 47, Brestanica (odškodnino ra smrtno nezgodo moža Jožeta), 10.000 din. Petru Lipovžu, Leskovec 27, 2000 din. Ivanu Druškovlču. Volčje 38, Sromlje, 3000 din. Antonu Novšaku. Močvirje 17, Bučka, 6666 din. Naročite se na naš tednik in si s tem zagotovite vedno nove novice iz Zasavja in ostalih krajev domovine in sveta ter zavarovanje za primer nezgode. Mesečna naročnina jc samo 40 dinarjev! Uspeh že po enem leln Kmetovalcl-zadružhiki - tudi letos si oglejte poledelske poskuse! Kakor prejšnja leta. smo tudi letos v raznih okoliših našega okraja zastavili številne poljedelske poskuse Ti poskusi so namenjeni, da ugotovimo, kako se v posameznih predelih okraja obnesejo razne sorte poljedelskih rastlin, razni načini gnojenja, razni načini obdelovala in učinkovitost raznih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter njivskega plevela. Poljedelske poskuse seveda največkrat izražamo v količini in kakovosti pridelka, katere je treba pri poskusih skrbno in natančno dogrtati Vendar pa je ogled poljskih poskusov zanimiv tudi že med rastjo na polju. Predvsem lahko iz sortnih poskusov spoznamo različne sorte po zunanjosti, lahko primerjamo njihovo rast, čas zorenja, . odpornost proti pozebi, poleganju in boleznim. . Zato' objavljamo danes imena kmetovalcev ter državnih in zadružnih posestev kjer delamo letos poljedelske poskuse, ki naj bi si jih ogledali vsi kmetovalci iz bližnje okolice in še drugi. Najbolje bi bilo, če bi take oglede organizirali poljedelski odbori kmetijskih, zadrug skupno za vse člane' zadruge in naprosili za spremstvo Še kakšnega izmed kmetijskih strokovnjakov. Poljedelski odbor pri OZZ Krško je tak skupen ogled poljedelskih poskusov že priredil dne 29. junija, na katerem so udeleženci videli veliko zanimivega. Poskusi s pšenico Najštevilnejši so letos v našem okraju sortni poskusi s pšenico. Oglejte si jih, preden bodo požeti! Na dveh izmed teh poskusov je videti, kako se že na zunaj opazi učinek raznih načinov gnojenja z umetnimi gnojili pri raznih sortah pšenice; tovrstna sortno-gnojilna poskusa s pšenico sta pri Martinu. Spolarju y Zupeči vasi pri Cerkljah in pri Antonu Vecu v Podkraju pri Radečah. Samo sortni poskusi s pšeničnimi sortami Podgorko, Salto, Bavarko in U-l ter domačo pšenico pa so pri sledečih: Ekonomija Loka pri Zidanem mostu; Jože Glavan, Gorelce pri Radečah; Jože Pečnik. Šklendrovec. Podkum; Mirke Vrtačnik, Dole pri Litiji; Joahim Povše, Polš-nik; Milan Garantini. Selca, Senožeti pri Zagorju; Franc Lavrin, Loke, Zagorje; Ivan Zajc. Zahrib, Mlinše; Anton Grošelj, Izlake; Anton Strajhes, Jesenovo, Čemšenik; Vilko Pust, Dol pri Hrastniku; Leopold Kovač, Zupa, Dobovec; Tone Bantan. Plesko, Hrastnik. Ti poskusi so zlasti nazorno pokazali, katere pšenične sorte so letošnjo ostro zimo prenesle in katere pozeble. Ze sama ta ugotovitev je vredna več, kakor znašajo stroški teh poskusov. Poskusi s krompirjem Letos nadaljujemo tudi sort-no-gnojilne in sortne poskuse s krompirjem. Največji je sortno-gnojilni poskus pri Rudiju Možgan v Venišah, Leskovec pri Krškem. Samo sortne poskuse so letos napravili isti poskusni-ki kot lani, in sicer z istimi sortami, namreč Ackersegen, Dia-nela, Fruhmollo, Oneida, Weka-ragis, VVohltman in 927/3 ter z domačim semenom za primerjavo, Ti poskusniki so: Alojz Skoporc, Jagnjenca' pri Radečah; Franc Zgonc, Preženjske njive, pole pri Litiji; Mirko Vrtačnik, Dole pri Litiji; Joahim Povše, Polšnik, Jože Pečnik, Šklendrovec, Podkum; Franc Pavšek; Senožeti pri Zagorju; Viktor Celestina, Zavine pri Zagorju; Franc Kos, Zabreznlk, Izlake; Stefan Brvar, Trojane; Stanko Novak, Šentgotard; Ivan Remškar, Brezje, Cemšeniki Franc Kovačeci Čeče, Trbovlje; Matevž Sunta Gore. Dol pri Hrastniku; Ludovik Smodiš, Dobovec; Ekonomija Loka ‘pri Zidanem mostu; Tone Bantan, Plesko, Hrastnik. Pri teh poskusih je zanimivo predvsem primerjanje najbolj razširjenih sort krompirja in nove sorte 927/3 Ostali poskusi Poskuse z raznimi sortami koruze imamo tudi na več mestih Najlaže dostopna sta poskusa pri Domu onemoglih, Impolca ter na Ekonomiji VPD Radeče. Ti poskusi so zanimivi, ker kažejo, kako slabo kaljive so bile letos hibridne sorte koruze in da uvožene sorte hibridnih ko-ruz pri nas ne vzdrže. Na Impolci je tudi poskus z raznimi sortami pese, dalje nasadi krompirja sorte Merkur, kupljene« v Kranju, ter bele sorte Wekaragis, preskrbljene • iz Cemšeriika, zraven pa domače seme. Poglejte si razliko, če se vozite mimo, saj so nasadi ob cesti. Zastavljeni so tudi poskusi s sortami ovsa v Dolah pri Litiji, gnojilni poskusi na travnikih in poljih in'še drugi. Po formiranju sedanje občine Senovo, so se vse tri KZ: Brestanica, Dovško in Veliki Kamen združile. Tako je nastala enotna, gospodarsko močnejša organizacija kmečkih proizvajalcev, ki bo lahko uspešno uveljavljala sodobna' načela kmečke proizvodnje. Obračun dela na prvem občnem zboru je pokazal, da zadruga dobro dela, Področja zadruge Je že po naravi najprimernejše za živinorejo, zato so najuspešnejše delovali živinorejski odseki. Dobro so organizirani plemenilnl krogi, nekateri živinorejci pa so nedisciplinirani in so vodili krave na druga področja m s tem onemogočili uspešneje zatirati vse okužbe živine. Kljub pomanjkanju sredstev je bila na ekonomiji urejena postaja za umetno osemenjevanje in manjša veterinarska ambulanta. -Procent brejosti se je tako zvišal. Okrajna zadružna zveza je kontrolirala molžo in ugotovila, da znaša povprečna molznost krav 1450 litrov mleka. Najboljša krava molznica je »Mura« lastnika Antona Kuneja, ki daje 4808 1 mleka letno. Zaradi pogostnih nesreč in poginov goveje živine bo treba misliti na kolektivno zavarovanje. Izboljšati bodo pa morali tudi odkupovanje mleka in to tudi od samotnih in oddaljenih proizvajalcev. S tem bo postal kmet bolj zainteresiran za dvig mlečnosti krav in za dvig krmske baze, Sadjarstvo je bilo že od nekdaj važno na tem področju, saj je bilo pred vojno odpravljeno tudi 60 vagonov sadja. Na področju občine je okoli 23.000 sadnih dreves. Večina kmetov pa drevje škropi, le na Velikem Kamnu ni bilo za to pravega razumevanja. V letu 1953 je bilo poškropljenih le 17%; v letu pa že preko 75% sadnih dreves. Razmišljajo tudi na ureditev plantažnih nasadov, kjer bo tudi borba s sadnimi škodljivci lažja. Izboljšati morajo tudi odkupovanje sadja. Doslej Je bilo na področju občine obnovljenih samo 2,5 ha vinogradov, povprečna starost vinogradov pa Je 45 let. Vinograde bo treba čimprej obnoviti po sodobnih vinogradniških načelih, če hočemo da bodo rentabilni. Po podatkih kmetijske ankete v januarju 1956 je hektarski donos pri pšenici 00 centov, pri koruzi 13 in pri krompirju 90. Številke nam povedo, da stanje ni zadovoljivo in da zaostajamo za republiškim povprečjem. Kupili so precej semenskega krompirja in žita Poraba umetnih gnojil se je zvišala za 81,3%. Na ekonomij: je bil izvršen poskus z raznimi sortami pšenice, s sodelovanjem zastopstva inozemskih tvrdk COMERS iz Ljubljane pa travniški poskus, ki sta dala lepe uspehe. Z uporabo kalijevega fosfata in dušičnih gnojil je bilo pridelano 6800 kg krme na ha. S smotrno uporabo gnojil bi se hektarski donos krme povečal za 100%! Z lastnimi sredstvi je zadruga uredila plantažni nasad, na katerem so letos pomla’di že nasadili sadike. S tem je porabila zadruga vse sklade in pričakuje, da ji bo uspelo najeti Investicijski kredit za dokončanje del na plantaži. Letos so na plantaži pustili rasti trave, čeprav bi lahko nasadili krompirja, ki bi lepo uspeval. Razmere na ekonomiji se bodo morale v bodoče urediti. Upravni odbor zadruge je posvečal premalo pažnje odkupu kmetijskih pridelkov. Naš kmet je zainteresiran na pridelovanju tistih pridelkov, ki Jih lahko pro<}a, F- RADEČE OBČNI ZBOR SD RADEČE-Kakor smo izvedeli, bo imel0 športno društvo »Radeče« v kratkem redni letni občni zbor, ki ga člani z zanimanjem pričakujejo. Zadnje čase se je delo precej izboljšalo. Lep napredek Je opaziti zlasti pri nog°" metnem moštvu, ki se je nekajkrat pokazalo na igrišč'0 po Zasavju. SEMINARJI V RADEČAH. Občinski sindikalni svet v Undc-čah je pripravil pred nedavni00 tridnevne seminarje za član° delavskih svetov in upravn'0 odborov s področja radeške občine, ki so lepo uspeli. Tud1 obisk je bil zadovoljiv. leže Stok ■— Korotan: 9 (Nadaljevanje) Partizanska boJL Vsi godbeniki, izmučeni kot la živina in mokri kakor mino se začudeno spogledali. 1 da'bi odložili težke nahrbt-te in glasbila, so se s pogledi maševali: ali naj stojimo kot igvini na obali, naj se sp vejamo. po taborišču kot med-di v kletkah, morda ležemo tla kot upehana divjad, .. J Le kako naj si posušimo leko in se naspimot Movinci pa niso dolgo pomiš-li. Brž ko so stari borci na-nill smrekovih ve) in z nji-mojstrsko zakurili ogenj, ko kuharji začeli urejati kuhi-), 'drugi pa postavljati šotore platna in vejevja, so tudi oni Ijeli za delo.’ in kaj hitro je idiličnem gozdnem kotičku Uvelo pravo partizansko ta-rlščno Življenje -Mladi fantje so »e hitro vži-ti v nov partizanski dom. irejši možje pa se za vraga io mogli otresti strahu pred varnostjo, Jože, France in jn s o- se venomer ozirali na e strani in zaskrbljeno pri-iškovali Vsgik Sum v gozdu je spremenil v privid, da rrda Nemci obkoljujejo ta hoče. .S strahom so pričakovali ;nutka, ko bodo začutili svi- nec v mesu, alt pa da jim bo krogla prevrtala kost. Toda to tii bilo nič novega. Takšno ali podobno krizo doživi skoraj vsak novinec. Po navadi se p«? ognjenem krstu sprevrže tak strah v hladnokrvnost, ki prekali novinca v hrabrega borca. V taborišču je bilo najbolj živahno okrog kuhinje. Od tam je prijetno dišalo po pečenem mesu in čebuli. Za to so poskrbeli bratje Ouzeji, ki so takoj po prihodu v taborišče odšli v vas in od tam prignali rejenega junca in prinesli precej moke in jabplčnika. Zato so kuharji lahko pripravili izdatno in okusno kosilo. To je bilo novincem zelo všeč. Tako dobrega golaža in žgancev že zlepa ni so jedli. No, pa še to, da so vsa skupaj dobro zalili z jabolčnikom. Vse popoldne so se borci gnetli okoli tabornih ognjev, si sušili mokre obleke in prijetno kramljali, Stari partizani so nali novince zamotiti z obujanjem spominov na težke, zmagovite in vesele dogodke, ki so jih doživeli v vojni. Ko so se vmes vrinili še partizanski dov-lini, je postalo tako živahno, da je kar mimogrede minilo po- poldne, čeprav je bilo vreme pusto in deževno. Ob osmih zvečer so se zglasili v taborišču kurirji. Prav nič niso imeli časa za razgovor. Njihov vodja je takoj zvrstil novince v vrsto, določil vodiča, predhodnico in zaščitnico, in že se je kolona, ki je štela 82 mož, vijugala navkreber proti Mrzlici. Pohod je sprva potekal normalno, čeprav so godbeniki precej puhali, ko so grebli po strmi kurirski poti. Prvi počitek so imeli šele od vrhom Mrzlice, ko so srečali Trboveljsko četo VDV, Novinci so kaj hitro prepoznali znane gade in mimogrede /Izmenjan nekaj besed. Brun pa ni hotel nadaljevati pohoda, dokler mu ni komandir Trboveljske čete VDV, Mali, odstopil borca Staneta Kirna, znanega in nepogrešljivega godbenika iz Hrastnika. Novinci so na pohodu skoraj pozabili na previdnost. Zato so se nemalo zdrznili, ko jih je vodič pred cestnim prelazom Godba Vil. korpusa — kapelnik Brun Jože Trbovlje~Sentpavel šepetaje opozarjali »Stroga tižina .., odstojanje pet metrov .., stoj! Novfnci so zadržali dih in korak ter prisluhnili v gluho noč. Srce jim je močno utripalo, kri Je hipoma udarila v glavo, noge pa so Hm na mah odrevenele. Le kaj to pomeni, so se zaskrbljeno spraševali. Na to vprašanje Jim ni nihče odgovoril, pa so vseeno potolažili radovednost, Vse Jim Jc postalo jasno, ko je predhodnica postavila zasedo na cestnem prelazu, sami pa so rtato z neslišnimi koraki prečkali cesto in odhiteli čez Lizo proti Partizanskemu vrhu. Od tam spet naprej brez počitka in okrepčila. Nekateri godbeniki so začeli pešati, bodisi zaradi utrujenosti ali pa zaradi krvavih žuljev na nogah. Mnogi so krevsali v koloni tako potrto, ko da jim je revmatizem tzpll livljenje, Najteže je šepal Franc Sihur, ki mu je nedavna nesreča pri delu v jami zdrobila palec na nogI. To pot mu bolniški list, ki ga je prinesel v partizane, ni koristil. Vendar so vsi novinci'stisnili zobe in vzdržali v koloni do vasi Jesenovo, kamor so prispeli zjutraj ob osmi uri. Zagorski aktivisti in vaščani so sprejeli novince v Jesenovem veselih src in Jim hitro pripravili izdaten zajtrk. Se posebno toplega sprejema so bili deležni godbeniki. Ker so bili utruja/ kot Galilejcl, so Jim kar terene očietili glasbila, sami pa so s posušili obleke, se preoblekli sveže perilo in se preobuti, ta~ ko da so bili zvečer spet >PU' sobni za pot. Aktivisti zagorskega °^Ta}f0 pa bodo morali priznati, d* . biti tisti dan malce v zadreg -Bilo Jim Je zelo nerodno, “rt e niso uspeli spraviti v part**0 rudarske godbe iz Zagorja, menda so se prav tisto ]U ,/ dogovorili, da bodo šli po I Hrastničanov. Ob osmih tvefer je part'*®” ska kolona zapustila Jelie!l0Zir-hvaleinostjo v srcu. Kajti P lizuni so sc tam prijetno owxe čili in tako okrepčali, da $0 . laže vzdržali celonočni Zjutraj je dolga vrsta god°*la kov in drugih novincev pi*”? n v Široko set, kjer je t®b KatnniJko-zasavski odred. Za novince Je bila vsake stt>o v odredu novo doživetje; štev na partizanska vojska, razi'i orožje od pištol in pušk do ^ traljezov in minometov, . raznih narodnosti v kaj P's“Ly uniformah, prikupno tabori iščn» življenje, preprosto šolanje drov na vojaških i« poln'1 urah, stroga disciplina, t-ap t in poveljevanje, po drugi • j. pa kolektivno življenje, t0 štvo, bojno vzdušje .,. (Nadaljevanje slcuce, poslovalnice je nato na tabor mlajših članov. Na ta. vredliJl' °i e”, A ..bitf PT2fl p°*lA°dja lov- W«». boru bodo pripravili in izvedli predvidena že za letošnji 1. Zastopniki m gostje so si za- maj, vendar so nastale zapre- tem ogledali Obisk francoskih socialistov v Vidmu-Krškem in Brežicah nove Na sliki nova poslovalnica boru bodo pripravili tekmovanje v taborniškem mno-trgovske goboju jn drugih disciplinah. Izbrali bodo reprezentance za štafetni tek, orientacijski kros, postavljanje in podiranje šotorov za republiško tekmovanje. Republiško*tekmo vanje bo na III. taborniškem zletu v drugi polovici meseca avgusta v Kumrovcu. Letovalo bo skupno 60—30 tabornikov. Republiškega zleta se bodo taborniki iz Hrastnika udeležili skupno s celjskimi taborniki. Iz Celja bodo takrat krenili na tridnevni partizanski pohod po zgodovinskih krajih Kozjanskega. Nova planinska koča na Kalu Sedanjo planinsko kočo na Kalu so Hrastničani postavili po ke, ki bi se z malo dobre volje prostore ter se o njih vsi po- lahko že prej odstranile. hvalno izrazili. Tako je med Otvoritve novega trgovskega drugim k novi trgovski pošlo- ... . .... lokala v Hrastniku so se ude- valnici čestital tudi upravnik v0]n* Jn z«nJ° uporabili staro ležili potrošniki iz bližnje oko- »Potrošnika« v Hrastniku ki je . montazpo barako. Stavba je bila lice, zastopniki trgovskih pod- dejal, da je že dolgo pri tem Posivljena na plazovitem tere-jetij, predstavniki občine in or- poslu, vendar je nad uspehom, nu ,brez pi.Ylh Da”es ganizacij ter drugi. ki ga je kolektiv dosegel z no- se 36 zem3lls^e ze tokko Dte~ se je zemljišče že toliko premaknilo, da vrat v koči ni mo- Med gosti je bil tudi tajnik vo poslovalnico, presenečen. maknilo, da vrat trgovinske zbornice okraja Tr- 2e prvi dan je bilo v novi g0£.e Več zapirati. Planinsko društvo Hrastnik se že dalj časa pripravlja, da bi zgradilo > solidne jšo planinsko postojanko. Člani so že zbrali nekaj lesa za gradnjo, gradbeni tehnik Rancinger pa dela načrt za to stavbo. _____ _______ ^ ^ ^ Z denarjem pa bodo morala movanje žanjic na Orehovem kund, druga v' 6asu~22 mimiUn priskočiti na pomoč tudi ostala _1 r»___JI__________________________________________________________________v«__ i____4-ii bovlje. trgovski poslovalnici »Preskrbe« Predsednik delavskega sveta preko 300.000 din prometa. Tekmovanje žanjic na Orehovem pri Sevnici Mladinski aktiv pri Kmetij- metrov žita, ga zvezati v sno-ski zadrugi v Sevnici je organi- pe in zložiti) tov. Anica Kol-ziral v nedeljo, 22. julija tek- man v času 21 minut in 15 se- pri Sevnici. Natanko ob mladih deklet, ki so bila določena za tekmovanje, prikorakalo ob spremljavi harmonike na kraj, kjer je bilo že vse pri- 10 sekund tov Angelca Radi- društva, ker bo koča služila tu-15. uri je deset šek, tretja pa Polda Cešek itd. di njihovim članom. Po končani tekmovalni žetvi je komisija, ki so jo sestavljali člani KZ Sevnica in zastopnik OZZ Krško, delo žanjic ocenje- ^d°ek^tatelSaalni0JS^ K^stsTovS.TS £ “ prišli prvi na cilj. prejeli ena- ko število točk (ker je fekj druga fekmovalka delo po kakovosti bolje opravila), je sledilo žre- Stanovanja so skončana — trgovine ne V veliki stanovanjski hiši pri Birtiču skončavajo zadnja dela v vseh dvanajstih stanovanjih Cez nekaj časa se bodo stanovalci, ki že komaj čakajo, v to hišo vselili. - - Režijskemu odboru občine bila izžrebana Angelca Radišek. Hrastnik, ki je to stavbo inve-Vse tekmovalke so prejele stiral in jo tudi gradi, je pa za ______ _______ knjigo »Praktična kuharica«, izdelavo trgovskih lokalov v Prva je opravila svojo nalogo prve tri pa še darila v blagu v pritličju te hiše zmanjkalo de-(morala je požeti 15 kvadratnih vrednosti od 300 do 1000 din 'r“" ~4 ■ ~ v. (nylon nogavice, blago za predpasnik, blago za ruto), ki jih je preskrbela OZZ. Po tekmovanju je sledilo na vrtu v hladni senci prijetno kmečko rajanje. Upamo, da do aktiv mladih zadružnikov pri KZ Sevnica še v nadalje tako aktiven in da bo so na dano znamenje pričela žeti. Ker je bilo vreme ugodno in je bilo vroče še gledalcem, ki .____, . ______ . jih je bilo veliko, so bile seve- b!1a ««»- d, g. bodo t. vrstice zbod.te. dil tombolo, katere čisti dobi- mem tudi ]azl“ 4ek bi šel v te namene. Glavni m « •• « Novo žitno skladišče v Trhovl ah dobitki ‘ te tombole so kolesa, radio aparat, drva in še razni drugi dobitki. — V tem prizadevanju želimo prebivalcem huiogo uspeha. KLOPI SO POSTAVILI. — Komunalna uprava v Brežicah je Bfcd kratkim namestila več le-p‘h klopi s trajnimi betonskimi Podstavki v parku, drevoredu m pod gradom. S tem je zelo ustregla materam z otroki in urjeem, da imajo kam sesti. Pomešamo le še nekaj drobnega Peska pred klopmi. Dobro- bi •mdaijo bilo, da bi se tamkaj večkrat oglasil smetar, da bi P°oral odvržen papir tn očistil neposredno okolico razne drob-e navlake. ^.HIGIENA IN PREVAŽANJE fjBSA. — Meso se pri nas še . pdno prevaža z navadnimi mtonarji, kakor Jim pravimo, nanjje količine mesa pa vlcča-Pa dvokolesnih vozičkih kar sami. .Res je meso po- Ze dalj časa si jc podjetje »Zltar« iz Celja, ki ima svojo podružnico v Trbovljah, prizadevalo, da zgradi novo žitno skladišče. Staro ni več primerno, je premajhno za potrebe revirskih krajev, pa tudi podjetje »Mehanika« bi se rado razširilo še na prostore, ki jih sedaj zavzema skladišče. Končno so bili Izdelani načrti in 15. maja je gradbeno pod- k^Ji *Čl Krito, vendar s tem še ni zado- t-ag higienskim zahtevam. j bi že bil, da sc preskrbi a*0 Potrebe primeren, praktl-uvoz in bi tedaj odpadle vse ^“vlčene kritike na ta račun, k m°čiln° besedo naj bi pri na-Ki pu, takega voza poleg hi-Za».!r°v izrekli mesarji, to pa vM» tega, da ne bi dobili spet t'W’ kaktšen že nekaj let po-rJ«vi) v posebni, zanj Vo** ,nl loPl Prl klavnici. Ta . baJe neuporaben, ker je 8 »Etičen 'n pretežak, dal bi Voz „Jnorda preurediti za pre- »moti, hi mogoče uporabljati. |hene'“"u, 4e ga za druge na- jetje »Zasavje« pričelo zidati. Skladišče je v surovem stanju že dograjeno, sedaj raste že upravna stavba, v kateri bodo uradi in garaže, za upravnika pa še stanovanje. Uprava »Zltarja« se je o gradbenem podjetju »Zasavje« zelo ugodno izrazila. Podjetje solidno In hitro dela ter se drži vseh dogovorov, roke pa celo presega, saj je z gradnjo upravnega poslopja pričelo skoraj mesec prej. Najkasneje do sredine avgusta bo skladišče opremljeno ln izročeno svojemu namenu. V njem bo prostora za 50 vagonov mlevsklh Izdelkov, kar zadošča potrebam bivšega trboveljskega okraja za meser in pol. V primeru večjih elementarnih nezgod odslej naši rudarski kraji ne bodo brez kruha! Pretekli teden so francoski socialisti obiskali predstavnike oblasti .in množičnih organiza-cj občine Videm-Krško in Brežice. V petek, 20. julija, so se gostje pripeljali v Videm-Krško kjer jih je sprejel predsednik občinskega odbora SZDL in republiški poslanec Lojze Colarič. Le-ta je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da so bili predeli občine med vojno izseljeni, kraji pa porušeni. Vse to jc bilo treba po vojni popraviti in obnoviti. Poleg obnove pa smo tudi gradili velike socialistične obrate, kakor n pr. Tovarno celuloze in papirja. V naslednjem so si francoski gostje ogledali Tovarno celuloze in papirja. Predstavniki tovarne so podarili gostom album tovarne, v zameno pa so gostje podarili kolektivu robček z grbom njihovega kraja. Po ogledu bazena je sledilo slavnostno kosilo, ki ga je priredil predsednik občinskega LO Stane Nunčič. Ob tej priložnosti so si izmenjali zdravice. Tovariš Nunčič je pozdravil goste v imenu prebivalcev občine in je poudaril, da je kraj ponosen na obisk. Vodja francoske delegacije se je zahvalil za gostoljubje in izjavil, da je presenečen nad našimi uspehi. Med gosti je bil tudi slovenski rojak izSent-gotarda pri Trojanah, ki se je v slovenskem jeziku zahvalil za gostoljubje. Po kosilu so si gostje ogledali še stanovanjsko naselje tovarne, nato pa so odpotovali v Brežice v viteški dvorani v Brežicah je sprejelo francosko Francoski gostje so si ogledali še pionirsko taborjenje v Mokricah in sam grad, kjer je sledila večerja, noto pa so se odpeljali v Trbovlje. Francoski gostje na obisku v Trbovljah delegacijo okrog 50 predstavnikov političnih in družbenih organizacij ter predstavnikov podjetij. Gostje so se zanimali za delo in način življenja prebivalstva in vprašali tudi za izvor in zgodovino viteške dvorane. Predsednik občinskega LO Brežice Ivan Kolenc je sprejel delegacijo. * Lepi načrti Mladinskega gledališča Pred dnevi je bila v Radečah delovna konferenca mladinskega gledališča »Svobode-Radeče«, na kateri so pregledali delo te sekcije od občnega zbora pa do danes. narja. Trgovsko podjetje, ki re-flektira na te poslovne prostore, bo moralo samo doprinesti delež, če bo hotelo trgovsko poslovalnico odpreti. Mogoče bodo začeli še letos graditi pri lekarni zelo potrebne komunalne delavnice. deli hkrati. Tako so se mlajši člani pred nedavnim že pričeli pripravljati na uprizoritev pravljične igre »V kraljestvu palčkov«, starejši mladinci pa se bodo najbrž lotili »Neukročene trmoglavke«, ki jo bo režiral Janez Zahrastnik. V načrtu imajo nadalje še uprizoritev dramatizirane Se tiskarjeve povesti »Bratovščina sinjega galeba«, ki jo bo pripravil režiser prof. Janez Pešec. Pričakujejo, da bosta prvi dv*> deli uprizorjeni v mesecu oktobru, ko v Radečah pripravljajo Mladinski teden Takrat bo v mestu tudi več drugih mladinskih priredi-ten. Člani Mladinskega gledališča so v minulih mesecih sodelovali na vseh pomembnejših prireditvah in proslavah, pozimi pa so imeli tudi debatne večere. * Težave industrije gradbenega materiala v Radečah Zaradi zmanjšanja gradenj so nastale v radeškem podjetju »Izolit« precejšnje gospodarske težave. Zato je bilo podjetje prisiljeno zmanjšati število zaposlenih, Odpoved je dalo 36 delavcem. Ker pa je bil ta korak storjen na nezakonit način, brez vednosti občinskega sindikalnega sveta, je vse te odpovedi inšpekcija dela razveljavila. O tem problemu smo vprašali na občinskem sindikalnem svetu. Tamkaj so mnenja, da bi moralo podjetje pri odpustu iz službe upoštevati gmotni položaj posameznikov in v prvi vrsti odpuščati delavke s kmetov, ki imajo možnost preživljanja doma, ne pa tiste, ki se preživljajo le s tem delom in imajo otroka ali dva. »Videti pa je tudi nezainteresiranost posameznih delavcev — samcev,« so pripomnili na občinskem sindikalnem svetu, »saj se večini nudi zaposlitev v apnenicah v Kresnicah, kjer precej manjka delovne sile. To pa bi bil seveda zelo dober in edini izhod.« Izlet zagorskih upoko jencev-rudarjev Pastir Peter in kralj Briljantin Mladinsko gledališče ima 176 članov, največ dijakov, ne manjkajo pa tudi delavci in kmetje. Njegove delo v zadnjem času v primeri s prejšnjimi leti ni bilo najboljše. Za to pa je več opravičil. V prvi vrsti je timu krivo pomanjkanje strokovnega vodstvi— režiserjev, delno pa tudi prenatrpanost repertoarja z drugimi deli. Navzlic temu pa so člani te sekcije le odigrali dve igri — »Pehto« in -»Jurčka«, ki sta lepo uspeli. Na tem sestanku so med drugim sklenili, da bodo zaradi dovoljnjega števila igralcev v bodoče študirali kar dve V torek, 17. in v sredo, 18. julija, so zagorski rudarji-upo-kojenci. ki so delali na obratu Kotredež rudnika Zagorje, priredili izlet.v Istro in Slovensko Primorje, Izlet jim je omogočila in organizirala sindikalna podružnica tega obrata. Dvaintrideset zagorskih upokojencev je obiskalo Pulo, Koper, Sečovje, Piran, Opatijo in Reko, obiskalo pa je tudi tabor zagorskih rudarjev v Medveji Zagorski upokojenci se sindikalni podružnici prav lepo zahvaljujejo za pozornost, da so tudi ti lahko obiskali Slovensko Primorje in Istro. S tem so dokazali, da niso pozabili na ljudi, ki so delali v rudniku ln tam pustili svoje moči. Lepo vreme je razpoloženje udeležencev izleta še bolj povečalo in dvignilo zavest, da v socialistični družbi niso pozabili nanje. (m) Iz Boitania velika Skoda po toči — V petek, 20. julija, so se okoli tretje ure popoldne začeli zbirati nad Boštanjem črni oblaki, iz katerih se je skoraj na suhem vsula debela toča. V dese- ZAGORJE BO KMALU DOB IL0 NOVO CESTO Na odseku ceste Grčar—Borišek so cestna dela v zadnji fazi — Del zagorske tržnice v Toplicah so podrli — Tudi drevesa v parku ob upravnem poslopju rudnika so darovala svoje stare krošnje Kot vse kaže, bodo cestna dela na cesti Grčar—Borišek do prihodnjega • meseca končana. Delavci hite s kopanjem jarkov in s pripravo zemljišča na spodnjem odseku ceste, Pri tržnici vrtajo zadnje dni kanale Del tržnice so prejšnji teden podrli, ker bo tod. skozi tekla nova ce- sta. Posekali so tudi staro drevje v parku ob poslopju zagorskega rudnika. Zadnji odsek ceste je skončan Od trgovine Mihelčič do Boriška so cesto razširili in zgradili oporni zid. Obetajo nam, da bo, brž ko bodo končana zemeljska dela, začeli z urejevanjem cestišča, ki bo najbrž grajeno z asfaltnim betonom Tako bo Zagorje dobilo novo cesto, ki ho ponosno nosila ime našega velike-KB bor a V*driča. (m) Delo mladine v Radečah in okolici Mislimo, da ne pretiravamo, če zapišemo, da je mladinska organizacija na področju občine Radeče ena najboljših v našem okraju V kratkem razgovoru s sekretarjem OK LMS Radeče, tov. lanez&m Zahrastnikom, smo izvedeli nekaj zanimivosti o delu mladine v zadnjem času. Tovariš Zahrastriik je najprej povedal, da pripravlja občinski komite v okviru občinskega praznika mladinsko zborovanje v tamkajšnji Papirnici, nato pa nam je povedal še nekaj zanimivosti o delu posameznih mladinskih organizacij, V občini Radeče je doslej že sedem osnovnih mladinskih organizacij, tem pa se bo v kratkem pridružila še ena. Mladinsko organizacijo nameravajo namreč ustanovit i še v Žirovnici. Zelo delaven mladinski aktiv imajo v Loki Sestavljajo ga v glavnem sami delavci in kmetje. Za letošnji Dan vstaje so pripravili lep kulturni program, ki so ga izvajali na proslavi na Lisci. Za letošnje leto imajo precej obsežne načrte. Med drugim bode gradili košarkarsko in odbojkarsko igrišče. Naj omenimo še dva mladinska sestanka. Prvi je bil v Papirnici, drugi pa pri osnovni organizaciji v Radečah. V Papirnici so mladinci največ razpravljali o proizvodnji in pripravah na športne igre papirničarjev ki bodo v krat-kerft. Na razširjeni seji v Radečah pa so pregledali polletno delo in govorili o pripravah za občinski praznik tih minutah je uničila skoraj vse pridelke. Toča je v kratkem pobelila vsa pobočja v okolici Boštanja. Ponekod so Je toče nagromadilo do pol metra visoko. Skoda je velika. Najbolj so bili prizadeti vinogradi v Ap-nepiku in Zavinah. Med prizadetimi so le redki, ki so bili zavarovani proti toči, dasiravno Ima danes vsak kmet v naši državi možnost, da se zavaruje pred vemensklmi nezgodami ' . R. S. TRBOVLJE SONDIRANJE TERENA ZA NOVO BANKO. — Delavci gradbenega podjetja »Zasavje« kopljejo pred osnovno šolo Vode že drugi jašek, da bi strokovnjaki videli, kakšen je tu teren Se letos* nameravajo na tem mestu graditi novo banko ki jo finansira republiški proračun. Teren bo odgovarjal, sedaj dokončuje ing. arch, Spin-čit načrte. Nasproti blagovnice pa projektira ing. arch. Martinc okrajno pošto. Tako bomo tudi v Trbovljah dobili namesto sedanje stare smešne pošte, novo moderno poslopje in avtomatsko telefonsko centralo Razpisana bo licitacija za gradnjo obeh objektov. Gremo po Jugoslav'ji (Nadaljevanje) Bil je pog.ed, ta ga ne bom kmalu pozabil. Sicer pa je Lokrum ugajal prav vsem Naše »romantične duše« pa so bile naravnost vzhičene... Drugo jutro smo nekako potrti zapuščal: Dubrovnik; ne vena zakaj: morda zaradi tega ker je bila na ladji gneča in je prišlo do neljubih sporov • — morda zato. ker ie bilo slabo običajna fraza: »Sad ču« In tako smo ob stalnem natakarjevem »sad ču« čakali na kosilo dobro uro. Ta čas smo porabili za to. da smo očistili jedilno orodje, na katerem se je držala še večerja od prejšnjega dne... Našim želodcem najbrž ni kaj posebno ugajala črnogorska hrana. Nenadoma je namreč silno porasla poraba ricinusa, ki smo ga pili kot vodo in iz torbe za prvo pomoč so romale vse vrste Pogled na Dubrovnik vreme in nebo in morje tako umazano sivo; ali pa morda zato, ker smo v Dubrovniku pustili naj lepše in najdragocenejše spomine in doživetja.. V DEŽELI KAMENJA Vozili smo se proti Boki Kotorski. Vožnja je potekala čisto lepo in kakoi navadno; to se pravi, da smo se potikali po ladji, opazovaL obalo in se zabavali z raznimi igrami. Boka Kotorska nas je prevzela s svojo nenavadno .tišino in kot ogledalo mirnim morjem. Nad zalivom je ležala rahla meglica, kakršna leži pri nas zjutraj po dolinah Tu je že Cma gora. Stara dežela, do nedavnega brez cest in brez prometnih zvez, vedno polna nemirov in bojev. 'Tudi ljudje so taki: krepki, izklesani, vročekrvni. Zanimivi ljudje so Črnogorci Nemogoče jih je prepričati, da so v Jugoslaviji še lepše pokrajine kot Cma gora, ali da v Črni gori ni vse »najbolje u Evropi«. Pozneje, ko smo se vozili po razdrapanih cestah iz Kotora v Cetinje, nam je neki domačin čisto resno pripovedoval, da so črnogorske ceste naj lepše v Jugoslaviji in da je prevozno podjetje »Tara« — s čigar avtobusom smo se vozili — najboljše podjetje te vrste v Evropi. Lahko bi vam p>okazal prospekt z Njegoševe grobnice na Lovčenu, ki ga je tiskal »Put-nik«, v katerem piše, da je Njegoš največji jugoslovanski pesnik! Vsa čast Njegošu, domnevam pa, da kljub temu ne doseže Nazorja ali celo Prešerna. V Kotoru smo morali podaljšati bivanje za 12 ur dalj, kakor je bilo določeno To je bila krivda skupine, ki je bila pred nami. Nekje je samovoljno spremenila svoj načrt in smo zato morali čakati. Cas smo vsekakor dobro izkoristili. Kopali smo se in igrali košarko. No, če je v Cmi gori res kaj najvišjega v Jugoslaviji, potem so to koši na košarkarskem igrišču v Kotoru. Bili so vsaj še en meter višji od normalnih. Ko smo šli h kosilu, smo spoznali, da je to začetek tistega tablet za prebavo proti prebavi. »Epidemija« se je srečno končala šele na Cetinju. Bil pa je tudi že skrajni čas, kajti po-užili smo vse tablete in nekdo je že mislil začeti nabirati kamilice za čaj .., Kotor je čisto posebne vrste mesto. Leži tesno pod hribom, preko hriba pa teče obzidje in se po drugem pobočju zopet spusti k mestu. Včasih je bil Kotor glavna luka Cmo gore in sedež črnogorskega vladike. Tu je ohranjena stolna cerkev, ki ima dva zvonika. Sicer pa Kotor ne bi bil Kotor, če ne bi vsaj dve uri ne deževalo. Kajti Boka Kotorska je najbolj de-ževnato področje Jugoslavije. No, tu ima Črna gora res prednost pred drugimi republikami... Popoldne smo odpotovali na Cetinje Pri morju je sijalo sonce Ko pa smo se po devetindvajsetih serpentinah pripeljali v višino okoli tisoč pet sto metrov, nas je zajela gosta megla. Dokler smo se vozili navzgor, je pihal od morja topel veter. Kakor hitro pa smo prispeli skozi tunel na prelazu na drugo stran hriba, nas je nenadoma zajel oster planinski zrak, ki je rezal do kosti. Tu moram omeniti naravnost briljantno' vožnjo našega šoferja. Ti so menda res najboljši v Jugoslaviji. Z neverjetno eleganco in lahkoto so vozili po ovinkastih in razdrapanih črnogorskih cestah. Na poti smo imeli priliko opazovati pokrajino Cma gora je'dežela iz kamna. Povsod visoki hribi, bomo porasli s šopi trave, in tu in tam z grmičevjem. Videli pa smo že predele, ki so posajeni z drevesnimi sadikami. Te parcele so zaznamovane z velikimi piramidami iz -amen; a in visoko kazen plača tisti, ki pusti ovce v take nasade. To je brez dvoma važen korak v gospodarstvu. To so začetki velikega načrta za pogo- . zditev Cme gore. Za nekaj minut smo se ustavili v Njeguših. majhni vasici, kjer se je rodil Petar II. Petro-•vič Njegoš, črnogorski vladika in pesnik. Videli smo tudi njegovo rojstno hišo. (Nadaljevanje sledi) Sestav novih delavskih svetov v Brežicah Sedanji novi sestav delavskih svetov, ki so bili izvoljeni pred tremi meseci, je v brežiški občini za 80 ljudi manjši kot prejšnji. Zal ne razpolagamo s podatki o socialnem sestavu prejšnjih dela.vskih svetov in tudi z drugimi podatki, ki bi jih lahko primerjali s sedanjimi, kar bi bilo zanimivo. Vseh gospodarskih podjetij ki so izvolila delavske svete, je 14, podjetij pa, ki so izvolila samo predsednike delavskih svetov, je 5, ostalih ki imajo samo u-pravne odbore, je 4, skupaj 23 podjetij. Ta podjetja zaposlujejo 1411 delavcev in uslužbencev. Od teh je imelo 1393 volilno pravico, a volilo jih je 1275 ali 91,52%. Kolektivi so izvolili 188 članov delavskega sveta in 117 članov ' upravnega odbora, skupaj 305 upravljal-cev. Med izvoljenimi je 253 moških in 52 žensk, med katerimi je 33 mladincev in mladink do 24 let starost. Največ članov delavskega sveta je v starosti 30—40 let, 13 jih je starih nad 50 in dva nad 60 let. Med izvoljenimi člani je 39 članov ZK. Od starejših članov pripadajo vsi obrtnim obratom, med katerimi so mesarji, peki ali gostinci, v podjetjih z delavskimi sveti pa prevladujejo mladi ljudje. Da bo vseh teh 305 upravljal-cev doraslo svoji nalogi, bo treba nadaljevati s sistematično ekonomsko izobrazbo novih članov delavskih svetov in upravnih odborov. Ta potreba je pri nas še bolj nujna kot v starih teritorija v Jugoslaviji, kjer je industrijskih krajih Tam je tu- di veliko več zanimanja za upravljanje podjetij, za velike in drobne probleme podjetij in skupnosti je tudi veliko več revolucionarnost: kot pa v naših manjših podjetjih brez revolucionarne tradicije. Od izvoljenih 305 članov samoupravljanja je doslej opravilo posebne gospodarske tečaje 52 članov, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet. Ostalo je še 253 tovarišev, ki naj bi te tečaje obiskovali v jeseni ali pozimi. Priporočljivejši bi bili teden dni trajajoči celodnevni tečaji s 40—50 udeleženci. Res je, da bi bili ti tečaji za mala podjetja kar precejšnje breme, vendar naj bi podjetja trpela le .prehodno manjšo proizvodnjo in zaslužek udeležencev, predavateljske honorarje in ostale stroške pa naj bi kril kak oblastni forum, ker sindikati prav gotovo nimajo za to dovolj sredstev. Predavalni program • zadnjih tečajev bi Ijilo treba še razširiti s predavanji o delavski zakonodaji in podobno, tako da bi bilo dovolj snovi za vseh šest dni predavanj. Na to bi se bilo treba že sedaj pripraviti. Za tehnično izvedbo tečajev naj bi skrbela posebna komisija okrajnega odbora in Društvo ekonomistov, organizacijsko izvedbo tečaja pa naj bi oskrbel občinski sindikalni svet. Dokončen predavalni program naj bi se tiskal ali kako drugače razmnožil, tako da bi vsak tečajnik dobil od tega programa po 1 izvod. ANICAH TRANEK BBATKOVIt' Brežice KONCERT LJUBLJANSKIH POŠTARJEV — V soboto, 14. julija, so brežiški ljubitelji glasbe zadovoljni odhajali s koncerta, ki ga je priredilo SKUD ^Poštar« iz Ljubljane Mešani pevsk; zbor, orkester in vokalni oktet so poslušalcem zaigrali in zapeli tako. da so navdušili vse, kar je pričal aplavz, ki je sledil vsaki točki in kar ni hotel ponehati. To je zlasti razveseljivo, ker smo opazili med poslušalci skoro vse, ki v tukajšnjim glasbenem življenju nekaj pomenijo. Program je bil pisan in posrečeno izbran-, tako da so lahko vsi poslušalci prišli na svoj fačun. > Dvorana ni bila polno zasedena, vendar je bife število poslušalcev za ta letni čas kar zadovoljivo. S. I. • Gledališče je potreba kulturnega čb»vrka Spominjam se, da je prvi dve številki nekoč napisal v Trbovljah kulturni delavec, ki živi danes menda v Trstu, in ■hkrati poudaril da ti dve številki ne pomenita nobene računske enačbe in da tudi nagradna uganka ni to Bila je le navadna primerjava, izvedena ob uprizoritvi nekega dramskega dela med številom prebivalcev trboveljske doline in številom ljudi, ki so to gledališko predstavo obiskali Številki sta veljali za dobo pred drugo svetovno vojno. Drugi dve številki pa približno veljata še danes. Število trboveljskega prebivalstva se je precej povečalo, povečal se je tudi povprečen obisk pri ene'm uprizorjenem dramskem delu, vprašanje pa je, če ustreza to sedanjim prilikam in možnostim, ki jih nudi današnja družbena ureditev za dv'g delavske kulture Ne da bi se dotikali današnjega repertoarja trboveljskih gledališč, ki je sestavljen tako, do. je upoštevana na eni strani želja občinstva po lahkih, zabavnih igrah, po drugi pa kulturno poslanstvoki ga mora vsako, čeprav diletantsko' gledališče vršiti, če hoče opravičiti svoj obstoj, lahko rečemo, fja žrtve, ki jih doprinašajo prostovoljni kulturni delavci, in obisk pri njihovih izvedbah, nista v skladu, kot nista bila V pionirskem taboru „Golica" pred vojno. Brez občinstva ni gledališča! Gledališče je potreba kulturnega, izobraženega človeka, hkrati , pa tudi delavca, ki si zaželi po Dolina reke Krke pri Cerk- manjem so vsi, otroci sodelovali trdem delu razvedrila in spro-ljah je zopet oživela. Dober ki- pri skupnem branju Seliškarje- Učenosti, da nabere moči za na-lometer od Cerkelj, skoro pri ve povesti »Tovariši« Navdušila daljnje delo. Danes pa imamo Gazicah, je pred nekaj tedni jih je zgodba mladega junaka -iasti med izobraženci kopico nastala nova vasica iz platne- Pa vleka. Želeli bi mu biti v ijuca, ki že dolgo niso videti nih hišic. Tu se je nastanilo 23 marsičem podobni. Tudi smeha gledališke predstave v doma-pionirjev iz Leskovca in preži- in veselega razpoloženja nam ni čem kraju Jasno je, da pri tem velo štirinajst lepih in brez- zmanjkalo ob tabornem ognju. ne igra vi0ge gmotno vpraša-.skrbnih dni v naravi, na sve- In straža! Seveda, najraje bi nje. xar primerjajmo vstopnine žem zraku, kjer so imeli dovolj vsak večer stali na straži. Naj- naših domačih gledaliških pred-sonca in vode za kopanje. bolj korajžen pa je bil mali Bo- stav in koncertov z vstopnino Nepozabni so dnevi v taboru, jan, ki je popolnoma sam ob- najrazličnejših komediantov in kjer smo bili vsi kot velika hodil v uri straže vse šotore, šarlatanov, ki zaidejo najraje družina. Pionirji so poglobili In s kakšnim čutom odgovorno- 0{, plačilnih dneh v Trbovlje. tovarištva, še več — vzljubili sti so pionirji opravljali službo Naša najdražja vstopnina je 50-so se .kot bratje in sestre. Lepa, straže. Zavedali so se, da mora- dinarjev za prve sedežne vrste, od sonca zagorela in nasmejana jo tudi ponoči čuvati svojo medtem ko se vstopnina tujcev lica otrok pričajo, da so bili platneno vasico pred morebit- neredko povzpne od 100 dinar-presrečni v tihem objemu žele- nim požarom jev navzdol. No, pa povejte da- nega gozda. Ob tabornem og- Najlepše pa je v taboru v nes človeka, ki je potreben nju smo obujali spomine na jutranjih urah, ko se je oglasil umetnosti, če ne zmore za štiri težka leta NOV Peli smo prele- mnogoštevilen ptičji zbor in nas do pet predstav, kolikor jih pe partizanske pesmi. Z zani- s svojim prelepim žvrgolenjem uprizarja, recimo gledališče prebudil in zabaval. REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 29. ŠTEVILKE Nikar ne mislite, da nam je dinarjev. Svobode—Center na leto, po 40 Res imamo danes delovne ljudi, ki čutijo potrebo po notra- naša kuharica slabo kuhala. Kaj še — kar petkrat na dan ____________v______ smo jedli. Erika pa je pisala p ji obogatitvi, in tem ljudem se Pravilna reditev naše. besedne domoV: 'Banes sem se že tret' je treba zahvaliti, da napolnijo ta nrtaesh v jiČ tak° naiedla’ da komaj di" P° dvakrat, morda trikrat dvo- ?9^ttatalkitan^raJ tonikaU J hamU Sicer P0 je naša kuhari- rano, pa naj bo to ob uprizo- 00 Cilka izkušena v kuhanju'v ritvi igre ali. priredbi koncerta. glasi, kjop pol*. gozdu, saj je bila tudi lansko Upajmo, da bo v bodoče v no- Zreb je prisodil prvo nagrado leto naš 2vesti tovaris ,, tem vem Delavskem domu v tem pogledu bolje in da bo možna ugotovitev, da se trboveljsko leto naš zvesti tovariš. za rešitev te besedne obratnice Počitnice sq kar prehitro mi-Marinkj Kukec, učenki II. raz- nile. Neradi so se otroci loč* uguluvllKV, uu reda osn. šole, posta Šentjanž ocj svojih platnenih hišic. V pe- prebivalstvo v polni meri zavetrn Dolenjskem; — drugo nagra- tek zvečer smo se pa le morali da pomena novega Doma, žrtev, do Pa dobi za rešitev te uganke posloviti iz našega tabora, kjer ki jih doprinašajo prostovoljni po odločitvi žreba Vili Turšič, smo preživeli štirinajst prelepih, in požrtvovalni kulturni delav-učenec VI. razr. osn. šole, Veliki brezskrbnih in nepozabnih dni. cii in potrebe po kulturnem Trn št. 16, posta Videm-Krško. Sedaj pa nikar ne mislite, da izpopolnjevanju slehernega v Obema bomo poslali knjižno da- je otroški živžav v taboru po- trboveljski dolini, rilo po pošti. nehal. Komaj smo se odselili, so Vsem ostalim rešiteljem ugan. se že v naša gnezdeca naselili ke za njihovo pošto in pozdra- pionirji iz Krškega, za njimi pa ve prisrčna hvala. bodo prišli pionirji iz Vidma. Uredništvo Tako bo v taboru »Golica« živahno vse počitnice. Radeče NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE 12 3 4 PRAZNIK ŠOFERJEV so v Radečah lepo praznovali. Avto-Društvo prijateljev mladine moto društvo je ob podpori vseh iz Leskovca ie tudi letos častno podjetij in organizacij priredi- izpolnilo nalogo, ki si jo je za dalo za čas počitnic. Zopet se lo lepo parado motoriziranih vozil po glavnih cestah. Na tr- moram v imenu vseh pionirjev gu pa je pred precejšnjim šte-zahvaliti nekaterim požrtvoval- vllom gledalcev o pomenu pranim Članom društva, SZDL iz znika sregovoril predsednik Cerkelj, ki so nam nudili vso AMD. oporo in pomoč. KZ iz Leskov- OBČINSKI KOMITE LMS RA-ca, katera nam je nudila brez- DECE je pripravil za svoje člane .plačen prevoz, in občinskemu in člane odborov osnovnih or-ljudskemu odboru ter ZPM ganizacij predavanja o družbe-okraja Trbovlje za denarno po- nem upravljanju, zunanji poli- moč, Želim, da bi to lepo delo na- tiki, gospodarstvu, kmetijstvu, o organizacijskih vprašanjih daljevali tudi vnaprej in da bi LMS »itd. Prva dva predavanja se tega hvaležnega dela lotila so mladinski voditelji že poslu- Besede (vodoravno in navpično); 1. kovina (zlitina); 2. blago; 3. nadležna žuželka; 4. upanje (budi žensko ime). Črke: AAAA, BBB, DD, NN, OOO, RR. Pravilne rešitve magičnega kvadrata nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 5. avgusta, opoldne. Za pravilno rešitev bosta dobila dva izžrebanca knjižno darilo. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg imena in priimka razred šole, ki ste jo letos obiskovali. nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo tudi vsa ostala Društva prijateljev .mladine v okraju. Vodja tabora: Rezi Pirc hrastnik ml. šali. Vodila sta jih tov. Avgust Ernestel ml. in tov. Janez Za- ♦ ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA Brežice razpisuje ene- delovno mesto za posle v tajništvu Pogoji: srednja strokovna izobrazba s popolnim obvladanjem strojepisja in stenografije. Lastnoročno napisano prošnjo s priloženim zadnjim šolskim spričevalom je dostaviti upravi hranilnice najpozneje do 5. avgusta 1956. Nastop službo takoj! 49 Opat pošlje sla v grad Kozjak gospodu Petru poročat, naj nemudoma pride v klošter, ker mu je brat blizu smrti. Peter se zavzame; ni še pričakoval bratove smrti. Ko hlapec pove, da je bratove bolezni kriv doli; star cigan, bledo postane Petrovo lice. Obide ga smrtni strah, če ni Samoi njegovega greha izdal. Brž veli osedlati svojega konja. * 50 Komaj prijezdi v samostan, prosi opata, da ga pusti k ciganu, češ da bi bolj natanko zveii o svojem nečaku. Opat mu je rad dovolil. -Peter stopi k ciganu v ječo. Hote! je ugotoviti, koliko jc cigan povedal Marku. Jezen Je bil in skrbelo ga je, ko spozna, da Marko ve za njegovo izdajo. Ali za zdaj je moral molčati in cigana zlepa zase pridobiti. 51 Cigan jc hotel, da mu Peter prereže vezi, iz :ečc bo že sam prišel. Petra vendar ni bila volja tega storiti. Izgovarjal se je, da ga osvobodi kako drugače, bolj skrivaj. »Ako nisem jutri zvečer prost s tvojo pomočjo, bom tudi brez nje. Potlej pa bom razobesil tvoje možgane po plotu stiškega vrta,« žugal je srditi cigan 7«; plemenitašem, ki Jc hitro odšel. . 52 je Peter je ostal vso noč v kloštru. Mar nabilo za brata! V svojt črni duši bi veliko r . da bi brat umrl in nesel skrivnost s geboj r zemljo. Ali s eiganom? Pravzaprav mu tudi tega ni bilo nič. Koliko bi bil dal, da »• * spravil s sveta! Belil si je glavo, kako bi pomagal Iz ječe in tako sebi iz ne-’--nnst<' ilrcge, pa si ni izmislil nič pametnega. Pionirji Rudarja prvaki Slovenije Pionirji »Rudarja« se borijo »Rudarja« pomerili z ekipo za naslov prvaka Slovenije. V »Branika« v Trbovljah. Rezul-nedeljo, 15. julija so odigrali v tat te finalne tekme je bil 3:2 Gorici polfinalno tekmo z »No- v korist Rudarja. Tako je za vo Gorico« in zmagali s 7:6. leto 1956 pionirski prvak Slo-Borba za zmago je bila hoda, venije v nogometu Rudar Tr-tbda zmagali so boljši V nede- bovlje. Ijo, 22. julija pa so se pionirji Nogometna podzveza Celje je končno dobila prvaka Pred štirinajstimi dnevi se je ne podzveze Celje. Tako je od-končalo prvenstvo nogometnega ločil žreb, da je bila prejšnjo centra' Zasavja. Zadnja prven- nedeljo odigrana kvalifikacijska stvena tekma med NK »Rudar- tekma med NK »Usnjarjem« in jem« iz Hrastnika in NK »Svo- NK »Svobodo«, kjer so zmagali bodo« iz Trbovelj, ki je odlo- trboveljski Svobodarji z rezul-čila prvaka centra Zasavja, se tatom 3:1. je končala z visoko zmago NK V nedeljo, 2. julija, pa je »Svobode« z rezultatom 6:0. sledilo povratno kvalifikacijsko Z osvojitvijo tega prvenstva srečanje, na katerem je »Svo-si je moštvo NK »Svobode« iz boda« iz Trbovelj izšla kot zma-Trbovelj pridobilo pravico, da govalec z rezultatom 2K), s fi-odigra kvalifikacijsko srečanje mer je postala prvak nogomet-s prvakom nogometnega cen- ne podzveze Celje, kar je vre-tra Celje in prvakom nogomet- dno pohvale. J. Z, Mladinski prvak Slovenije v šahu še ni znan Kljub temu, da je mladinsko moštvo »Rudarja* sodelovalo na državnem prvenstvu mladinskih moštev, ki je bilo v Splita in Titogradu, mladinski prvak Slovenije še ni zan. V prvi tekmi s Koprom je »Rudar« v Trbovljah zmagal s 4 :1. Povratna tekma v Kopra je zaradi izbruha epidemije meningitisa izpadla. »Rudar« je po sklepu NZS sodeloval na držav- nem prvenstvu, kjer sicer m dosegel večjega uspeha, tolažimo se pa s tem, da je, kakor »Rudar«, tudi »Dinamo« iz Zagreba dosegel le zadnje mesto. Za končni naslov mladinskega prvaka Sloveni j« bo moral »Rudar« odigrati še tekmo z enajsterico »Kopra« na njenem igrišču te bo šele takrat končno znan mladinski prvrik Slovenije. Mladinec Jazbec, član »Rudarja", sodeluje na državnem prvenstvu v šahu Na mladinskem prvenstvu vioo udeležbe mladinec Jazbec. Slovenije v šahu je sodeloval O njegovem uspehu ali neuspe-tudi mladinec »Rudarja«, Hin_ hu borno še poročali, vendar je ko Jazbec. Dosegel je 5. mesto, že sama udeležba na državnem Ker pa četrtomestni tekmova- prvenstvu velik uspeh za mla-lec ni šel na državno prvenstvo, dinca Jazbeca, ki je v Kraševcu, je dobil pra- SPORED KINEMATOGRAFA »SVOB ODE - TRBOVLJE IL« V JULIJU IN AVGUSTU 1956 od 26. do 29. julija: amer. barvni film »UKROČENA TRMOGLAVKA«; 30. in 31. julija ter 1. in 2. avgusta: ameriški barvni kavbojski film »SASKVACEVAN«; od 3. do 6. avgusta: amer. barvni film »NEŽNA PESEM«; ud 7. do 9. avgusta: ameriški film »GROFICA V7VLEVSKA« (v glavni vlogi Greta Garbo); od 10. do 13. avgusta: amer. barvni film »HONDO«; od 14. do 16. avgusta; angleški film »RAZDVOJENO SRCE«; od 17. do 20. avgusta: ameriški barvni film »PESEM ZLA-TE(*A ZAPAHA«; od 21. do 23. avgusta: nemški film »LETEČI RAZRED«; od 24. do 27. avg.; franc, kriminalni film »OBSEDENOST«; Kino obiskovalci si naj ogledajo razpored predstav tudi v reklamnem okencu. UPRAVA Radio Ljubljana v tein tednu -Poročil« poslušajte rsat dan ob 505, 13.00. 15.00. 17.00. 19.00 radij- Jf1 dnevnik' m ob 22.10. Oddajo ,,ieteli — poslušajte" ob delavnikih ob til ®’) nedeljah pa ob 14.15. jske nasvete in kmetijsko univerzi Kme- uasveic m Kmciiis&u uiu.verz.0 vsak <,!svnik ob 12.30. „Nai jedilnik" VMrk Zevnik ob €.20. oddalo ..Dobro Jutro, poslušalci" (pester glasbeni epo-ba vsak delavnik od 5.00 do 7.00. Hitidni feljton: Kal je Evratan. 20,00 Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi. 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled. NEDELJA, 27. JULIJA 7 -?.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav. n,rt5,.Operetne melodije. 8,30 Prijetno naj-Ll? vam le lilo izvajalci slovenske tur™6 glasbe. 9.30 Sc pomnite, tona- Tin e glasne. H ill ae pumoine, w»a- ------------ —. --------- EriL.7~ Črtomir Šinkovce: Pogovor ob bliski in ntreJe. l4J?n,Ci partizana. 11.35 Maila revija Hali ? Kiasbe. 13.30 Za našo vas. 18.00 daiijkka igra — Carlo Goldoni: Miran- SREDA, 1. AVGUSTA 11,05 45 minut simlonlčnili plesov. 11,50 Za dom in lene. 12,40 20 minut « Kmečko godbo in Štirimi lan«. 13,15 Lahka, zabavna ln operetna glasba. 14.30 Zanimivosti te znanosti In tehnike. 15,35 Tri operne uvsnture 16,00 UUm-kt te literature — Ivo Andr«: Prekleti dvor. 16,20 Popoldanski koncert. 18,00 Reportaža. 18,46 Radijska tmiveraa — dr. Oskar Reja: Poletne nevihte, prot. “na- 21,00 Športna poročila. PONEDELJEK, 30. JULIJA ‘‘•SO Za dom in Jene. 12,00 Sloven- aarodiu1 pesmi v priredbi Cirila »torpjj* .*» Riharda Orla. 12-40 Lahek btr,w' Ima'a Mariborski pihalni nosom-»a®- v. Draga Lorbeka. 13.15 Igramo hiti J. razvedrilo. 14.30 Radijski leteti »Per ‘?'3S Trlic orkestralni odlomki te - -M-U----------------------------------------------------- „Goyes- Cetrtek, 2. AVoorrA * 21.45 Dober dan — otroci! (Vlado Firm: Dve zgodbi te go®da). 12,00 Popularne melodije te orkestralne glasbe. 12,40 Koncertni valčki. 13,15 Kvintet Joicta Kampite te kvartet Mojntera Sa-peta v zabavnem ritmu. 13,35 Od arije de arije. 14.30 Turistična oddaj«. 16,20 40 m brat z našimi in inozemskimi solist’. 18.00 te trašlh kolektivov. 20.00 četrtkov veder domačih pesmi te napevov. VaS'. 'jNolltnennovc pripovedke", „( . 'trat«. ..Porsilal". 18,00 Utrinki te H- ‘crat... ..r«TS'iai . id.uo upumi ** -S lil ~ I-tttel plrandello: Menini M- KuL1* 00 Kronika te naiih’ mest. 18,46 •"urni -s—,1. obzornik. TOREK, 31. 1ULI1A DlfS'u10 Zabavni zvoki. 8.00 V ‘pesmi te ‘CSII 4VVJI\I. o,wv ■ t'--------- J^ireniP0 h»RO*lavi|t. 9.57 Spoznavajmo Jftvie 1? slovenskih narodih Tfinv- ^crtliak Dimilo Rut’ «vio siovcnsKin naroumn '°hrc ,er"lak Danilo Bučar in Matija 'Los Js:atbcna komentirana oddaja). S°tlei„i ,ev'la na,ih zabavnih ansamblov. S 1,1,,!.™: Trio Dorko Skoberne. Zabav-. tellH# Boruta Lesjaka, kvintet Jote Mii, "hsambel Mbano Persl in kvar-‘,8"sk S«,a Stavuct* 13,15 Igrate I.jnb-)3.3r ' Jlc»ni sekslet in kvartet Robežnik. '•'m _Pe>'er onemi sDorcd 14.30 Za PETEK. I. AVSUSTA 8 00 Pisana vrata slovenskih narodnih In n metnih pesmi. 10.00 Koncert po željah. 11,50 Za dom in teme. 13,15 Za vsakogar nekaj (lahka Hi zabavna »lastni 14.30 Oddaijc za ribiče. 15.35 Pesmi Alojza te Slavka Mihelčiča pojeta mešani zbor Ljubljanski zvon p. v. Slav. ka Mihelčiča ta meloni zbor I. gimnazij« iz Colj« p. v. Egona Kuneja. 18,00 Novi filmi. 18,10 Odlomki te oper e. Puccinila. 18,50 Družinski pogovori. 20.30 Tedenski nmanjcpolHičml pregled. • SOBOTA, 4. AVGUSTA 11,45 Pionirski kotiček. 12,40 Igra Mariborski inttretircntakri ansambel. (,rui ;n operni spored. 14,30 Z* * *pne i«s.35 slovenske narodne i P*»mi *ravno-ekonomski fakulteti, nravni odsek; 1 štipendijo za študij na Jravno-ekonomski fakulteti, ikonomski oddelek, • 2 štipendiji za študij na me-licinski fakulteti, 2 štipendiji za študij na sred-iji ekonomski šoli, 7 štipendij za učiteljišče, o -»o fcttirlii na \rT0O- mladinske organizacije. Krošenj brez navedenih prilog ne bomo obravnavali. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, siromašni otroci in dijaki oziroma slušatelji višjih letnikov, srednjih in višjih šol. Upoštevale se bodo predvsem vloge prosilcev iz območja Občinskega ljudskega odbora Trbovlje. S štipendisti se bodo sklenile pogodbe. Občinski ljudski odbor Trbovlje Trbovlje, 19. julija 1956. Komisija za podeljevanje štipendij Obč. LO Trbovlje jiteljski šoli, 3 štipendije za študij na srednji glasbeni šoli. Štipendije bomo podelili za čas, ki je prosilcem po predpisu določen za dokončanje študija v višini, kot jo predvideva odlok o višini štipendij. Prosilci naj do 15. avgusta, v lože kol-kovane prošnje, (180 din državne in 95 din občinske takse) in prflože: potrdilo o premoženjskem stanju, ijo trdilo o prejemanju otroškega dodatka, zadnje šolsko spričevalo potrdilo o vpisu v šolo, potrdilo o prejemkih vseh družinskih članov. Slušatelji višjih šol predlože namesto šolskega spričevala potrdilo o zadnjem vpisu, potrdilo o opravljenih izpitih in mnenje OBVESTILO Dijake nižjih razredov, ki so imeli letos popravni izpit iz enega ali dveh predmetov in ga v juniju niso uspešno opravili, obveščamo, da sinejo letos izjemno, ponovno opravljati popravni izpit v avgustu. Prav tako lahko opravljajo izpit v avgustu dijaki, ki se niso v juniju priglasili k izpitu. K popravnemu izpitu se je treba do 20. avgusta priglasiti na predpisani tiskovini, ki se dobi v šolski pisarni. Izpiti se bodo pričeli 28. avguista 1956 ob 8. uri. Ravnateljstvo gimnazije v Trbovljah REVIRSKI MUZE) NOR V TRROVfLAH je odprt ob torkih in petkih od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Revirčani in ostali! Oglejte si verne dokumente večletne borbe zasavskih rudarjev proti potujCevalcem in okupatorjem v revirskem muzeju v Trbovljah Ulica 1. junija. Vstopnina 10 din. Mladi planinci iz Zagorja v Kamniških planinah Že nekaj let zaporedoma se »Mladi planinci« na nižji gimnaziji v Zagorju odpravljajo po končanem šolskem letu v planine. V prejšnjih letih so obiskali Julijske Alpe in zeleno Pohorje, letos pa so se odločili za izlet v Kamniške planine. Zal jim vreme ni bilo vseskozi naklonjeno in so morali opustiti vzpon na Ojstrico. Izleta se je udeležilo 19 mladih ljubiteljev planin, spremljali pa so jih štirje odrasli planinci. Nekaj denarja jim je ostalo še od lanskega leta, nekaj pa so prispevali sami. tako da so odšli na pot brez skrbi. Z vlakom so se zapeljali do Kamnika, od tam naprej pa z avtobusom do Kamniške Bistrice. Od tamkaj so napravili prvi vzpon na Kamniško sedlo, naslednji dan pa so odšli na pot proti Okrešlju kamor so prispeli po dobro zavarovani poti že po eni uri. Na Okrešlju so obiskali naše graničarje in si ogledali okolico, nato pa so se napotili naprej. Pot jih je vodila mimo izvira Savinje, k slapu Rinka. Na svojem popotovanju so obiskali še Luče, Gornji grad in Menino planino. Od tu so napravili več krajših izletov in obiskali tudi najvišji vrh — Vivodnik, preostali čas pa so izkoristili za spoznavanje planinske flore in za zabavne športne igre. Zjutraj, 14. julija, so že zgodaj odšli na pot proti Motniku. Poti na to planino so zelo slabo markirane, vendar so irtieli srečo in zadeli pravo. Preko Motnika, naselja Žide in Orehovice, kjer so se pred spomenikom poklonili žrtvam fašizma, so kmalu prispeli v Počitniški dom na Izlakah. Bili so doma. Ves izlet je potekal v najlepšem redu in disciplini. Na vsej poti so udeleženci videli mnogo lepega in zanimivega, spoznali so kraje, kjer so se borili naši hrabri borci itd. Vsem, ki so jim moralno in materialno pomagali, da so lahko tudi to poletje obiskali naše lepe planine, so zato zelo hvaležni in upajo, da tudi v bodoče ne bodo poza-bili nanje. S tem bodo pomagali vzgoji planincev, na katere bodo lahko ponosni. J. K Hrastniški šah isti v Laškem Za praznik Dneva vstaje so šahisti »Svobode I« iz Hrastnika gostovali v Laškem in odigrali s tamkajšnjimi šahisti dvoboj, in sicer člani na 16 deskah, pionirji pa na 10 deskah. Rezultat je bil 9:7 in 6:4, obakrat v prid Hrastničanom. Na stadionu »Rudarja« v Hrastniku pa so odigrali prijateljsko nogometno tekmo med domačim »Rudarjem« in ŠK »Celje«. Rezultat je bil 1:1 (1:0). — Sodil je dobro Butkovec iz Trbovelj. MALI OGLASI ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE ob glavni cesti v Trbovljah. Ponudbe pod »Zamenjavo« v upravi lista. STRUŽNICO (Hobedfoamk) prodam. Šmit, Dobrna 29, Trbovlje. PRODAM POLKROJASKI ŠIVALNI STROJ — znamke »PFAFF«. — Zdenka Juricae, Veliki Obrež 76, Dobova. AVTO »MERCEDES« proda Občinski ljudski odbor Trbovlje- Ogled vsak dan od 8. do 12. ure. Ponudbe sprejema pismeno ali ustno tajništvo. V SREDO ZVEČER SEM IZGUBIL od Doma »Partizana« v Trbovljah do Strojne tovarne siv suknjič. Vrniti proti nagradi. — Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM lepo stavbeno parcelo (10 arov) v Brežicah ob Aškerčevi ulici. Takoj zazidljiva. Kristina Siko-šek. Ulica Stare pravde 16. VREČKO ZA ZLOŽLJIVI DEŽNIK, zgubljeno 20. t m. od Krškega proti Leskovcu, je treba vrniti proti lepi nagradi na naslov šola Raka. Preklici Preklicujem za neresnično vse, kar sem govoril o Pepd Komlamc in Valentinu Zalezima ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Albert Kirn, Log 355, Hrastnik. ★ Preklicujem neresnične obtožbe in žaljivke proti Francu Petku, Knezdol 30, in se mu zahvaljujem, da jte odstopil od tožbe. Alojzija Petek. Trbovlje, Knezdol št. 32. ★ Preklicujem besede, izrečene proti Francu Hacetu. Toplice-Zagorje. — Karolina Rozman. Zagorje 17. ★ Preklicujem neresnične govorice, ki sem jih širila o Francu Sihurju iz Hrastnika in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe — Marija Volaj poroč. Zdovc, Hrastnik 247. gtttagiiriv W2ZZZ2kI 7 DNI PO SVETU »ooooooooooooooooooooooJ P£K£7Z ROMAN 20 Priredil Vlado Pečar Toda kanibalske gostije je bilo konec. Ničesar več nismo hoteli zaužiti. Prej lačni In žejni smo bili zdaj naenkrat tako čez glavo siti, da bi ne spravili vase niti koščka mangosa. Čeprav neradi, smo se morali začasno naseliti v vasi. V naglici smo postavili šotore in takoj začeli oblegati dr. Vego, naj nam da ricinusa. Imel sem občutek, kakor bi se mi po želodcu valilo kamenje. »Ljudožrstvo ni niti sramotno niti nečastno,« je zagovarjal dr. Aleman Ukujale. »Primitivni človek Je prepričan, da po-užiti sovražnik preide v njegovo kri in meso ter mu služi. Tudi naš predhodnik Sinanthropus” je bil po sili okolnosti ljudožerec, saj razen mesa in kislih divjih sadežev ni poznal druge jedi...« »Čudi me, da zagovarjate primitivce,« mu je oponesel de Ercille. »Kot znanstvenik in darwinist gotovo priznavate, da so v razvoju zaostale samo nesposobne vrste.« »Brez dvoma so razlike,« je nenadoma planil dr. Aleman, ki sicer ni po nepotrebnem izgubljal besed. »Toda te so pretežno biološkega značaja. Poglejte, tl zanikrni in tolikanj zaničevani Indiosi so imeli pred pet sto leti veličastno civilizacijo. In kdo jo je uničil? Mi! Mi, beli ljudje, ki nas je ena sama hvala o civilizaciji in kulturi.« De Ercille je bil videti ogorčen. »Govorite kakor kak socialist. Čudim se, kako Ste mogli postati doktor, univerzitetni profesor in še član Akademije povrhu.« »Kako?« Dr. Alema« se je ironično smehljal. »Ne pozabite. ** Pračlo v«k. Ihuerto j LOPEZ prosim, da sem bil že od nekdaj na Akademiji, vendar ne kot njen častni član, temveč kot njen — vratar...« Ta odgovor je de Erdllu zaprl sapo. Morda sva samo midva z Ortego vedela za Alemanov nagli vzpon. S trinajstimi leti je bil pomožni kurjač na univerzi, s sedemnajstimi vratar Akademije, pozneje pa je postal glavni sluga. Pri pospravljanju 2*>irk se je začel zanimati za znanost. To je opazil profesor de Lucena, oče brazilske akademije in njen soustanovitelj. Povišal ga je v laboranta in mu omogočil šolanje in študij. S knjigo »Ali je živel pračlovek tudi v Ameriki« je postal najuglednejši znanstvenik v Braziliji. Vrata Akademije so mu bila nastežaj odprta. Iz našega starega taborišča, katerega sta čuvala dva peona skupaj z dvema znanstvenikoma, je prišlo, da je helikopter vzel s seboj ing. Galveza, ker se mu stanje ni hotelo izboljšati. Poročnik Albert je prevzel nalogo, prepeljati ga v bolnico v Manaos. , Težko smo pregovorili poglavarja Ukujalov, da nam je pokazal vaško zbirko lobanj. V veliki kolibi sredi vasi so bile nataknjene na kolih. V kolibi je vladal mrak In čuden smrad, da se nam je sukalo v glavi, ko smo vstopili. Opazil sem, da so bile nekatere lobanje pomazane s kričečimi barvami in oki-čene z lesenimi kolobarčki, toda kljub povpraševanju nismo izvedeli za vzrok te razlike. Dr. Alemanu so se svetile oči. »Ne vem kaj bi dal, če bi mogel dobiti vsaj nekaj primerkov,« mi je rekel, veliki lovec pa ga je sunil v rebra In mu pomenljivo pomežiknil. Pomenilo je, da si bo, če ne zlepa, s silo prilastil lobanje. Dr. Aleman kot antropolog in prof. Machado kot etnolog sta imela nekaj dni polne roke dela. Prvi je meril divjakom glave, proučeval njihovo rast, jim gledal zobe in počečkal ves papir z risbami, drugi pa te zbiral nakit, posodo in različno orožje. Preseneča! nas je primitivizem Ukujalov. Niso poznali niti kovin ne usnja, hlaga- komaj toliko, da so vedeli vkresati "genj. Vžigalice so jim pomenile čarovnijo. V oddajniku in daljnogledu so videli duhove in se za nobeno ceno niso uP® dotakniti teh predmetov. Najhuje je pa bilo z Machadovirn očali. 2enske in otroci so padali pred njim v prah in se n’J1 klanjali kakor bogu. Za konservne škatle so sc tepli kot norl' V vasi ni bilo najti insektov niti metuljev, zato sl je Orteg® izmislil zvijačo. Za pest insektov je obljubil dati košček stan7T papirja, za dve pesti košček stekla, za pet prazno stekleniči” od zdravil Kmalu nam je šla kupčija v klasje. V najin je kar deževalo različnih žužkov in metuljev, le škoda, da J bilo toliko tega za naju dragocenega blaga zgnečenega in ^ . tolčenega. Uboga Rišo Ma se Je vedla, kakor da bi bila zares n® Prečepela je vsak prosti trenutek pri nas in nam nosila voC^ Celo ponoči ni marala proč. • Zapustila je svojo kolibo te j povsem preselila k našim šotorom. Komaj smo ji dopoved • da tukaj nima kaj iskati Posihmal smo jo videli, motati okoli naših peonov . Edino, o čemer nismo mogli izvedeti ničesar zanesi j ivC®’ je bil in ostal — curare... Divjaki so trdili, da ne premor^ umetnije zastrupljenih puščic in so nam na vse kriplje do zovali, da naš nosač ni umrl na posledicah zastrupljeni®- . To se je kmalu izkazalo za laž. Dr. Aleman, ki je z zfl ^ manjem hodil iz kobile v kolibo, ogledujoč si divjake, Je # ene prinesel nekoliko v šop povezanih strelic zelo nenavadn . izgleda. Bile so približno 35 cm dolge in komaj tako debele ^ navadne pletilke. Izdelane so bile iz črnega, trdega lesa irV^ imele pet centimetrov dolge ln pri vrhu zelo ostre k°n te ozaljšane s prstenčastiml vdolbinicami. Vedeli smo, da ®e ^ konice namočijo v tekoči strup in nato uporabijo za !°v ^ borbo. Zaradi boljše učinkovitosti imajo nekatera plemena vado, da konico ovijejo nato še z drevesno svilo. Ni plemena, ki bi sestavine curara ne držalo v najstf0^ tajnosti. Ta uganka še do današnjega dne rl razrešena. ^ večini so to strupi rastlinskega izvora 8 primesjo lternJ strupov: rotenom, degualinom, toxigarolom, pa tudi tcphro®‘n in borom.