SVETNI
Ster' 20
Ljubljana, 24. decembra 1956
LETO VII.
tJrejuJe uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 1/1. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.—s fitev. ček. radona 60-KB-1-2-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalce.
GLASILO ZDRD^BNJ PROSVETNIH DELAVCEV
SODOBNOST IN PROSVETNI DELAVEC
Se polpretekla doba je značilna po tem, da je človek svoj poklic izvrševal z majhnimi spremembami, z majhnimi epizodami iz dneva v dan, skozi desetletja vedno enako, lahko rečemo, nezmotljivo trdno. Danes takega poklica ni več, čeprav še najdemo ljudi, ki skušajo rešiti svoj blaženi mir in zapirajo okna in vrata pred hrupno življenjsko problematiko. Sodobnost ne dopušča, da bi stali ob strani. Vsak človek Ima sicer svoj poklic, toda če naj polno živi, se mora znati orientirati tudi na področjih, ki ne sežejo neposredno vanj. Pojem pismenega človeka se je popolnoma spremenil. Analfabet je danes že človek, ki ne pozna osnovne življenjske problematike, in ne več ie tisti, ki ne ume pisati in brati. Ta široka zahtevnost, ta vedno močnejši življenjski utrip terjata ustreznega človeka. In osnovo za to zmogljivost mora nuditi šola, mora posredovati prosvetni delavec.
Spričo tega je povsem razumljivo, da se širom po svetu uveljavljajo gibanja za reformirano šolo, gibanja za sodobno šolo in za sodobnega prosvetnega delavca. Ni države v stari Evropi pa tudi na drugih kontinentih ne, kjer ne bi z večjim ali manjšim uspehom iskali in utirali pot novim težnjam. Boj za novo šolo, boj za enotno šolo ni lahak, so države, v katerih predstavlja boj za enotno šolo in proti njej hkrati boj konservativnih in naprednih strank, boj mladih demokratičnih teženj proti okostenelim, lahko rečemo, klerikalnim tradicijam. Mnogi naši prijatelji v inozemstvu nas upravičeno zavidajo zaradi'položaja, ki nam omogoča uveljavljanje naprednih načel, ne da bi se nam bilo treba bojevati s konservativnimi strankami in njihovimi organi.
Preteklo leto je za ustvarjanje naše nove šole izredno važno. To je leto, ko smo sprejeli izhodiščno načelo za to šolo, ko smo sprejeli princip obvezne osemletne enotne šole. Razprava o tem principu je bila posebno v Sloveniji dokaj ostra. Odklonili so ga predvsem v krogih inteligence iz bojazni, da bi bil majhen odstotek nadpovprečnih oviran v svoji rasti. Sam princip ■ enotne obvezne osemletne šole pa nikakor he opravičuje te bojazni — vzpostavlja le možnost ustvarjanja enakih pogojev in pravice do proste izbire šol in poklicev po uspešno dovršenem osemletnem obveznem šolanju.
Tri mesece po tem, ko smo objavili gradivo za razpravo o enotni šoli, so evropske članice UNESCO na posvetovanju v Ženevi prav glede šolstva razbijale konservativno gledanje na šolo . in še v naprednem duhu odločile za pot, ki smo jo utarrh tudi mi. Zanimivo je, da so ugovori proti principom enotne šole v tujini podobni ugovorom pri nas, le da jih tam politično opredeljujejo in apostrofirajo.
Za izhodišče graditve šole je sprejeti princip enotne šole gotovo izredno važen, vendar ne smemo pozabiti, da je delo za realizacijo te šole, ki nas čaka v novem letu, bistveno. Načelo samo še ni program. Lahko se nam zgodi, da. v princip enotne šole vključimo program, ki bi dejansko znižal raven zahtevnosti, ki bi za ceno enotnosti potisnil izobrazbo nazaj. V tem primeru bi lahko kritiki principa enotne šole to enotno šolo upravičeno odklonili — toda ne zaradi principa, marveč zaradi programa. Takemu programu pa bi se seveda morali v prvi vrsti upreti poborniki enotne šole sami.
Delo v novem letu bo potekalo predvsem v smeri izdelave programskih predlogov. Ti naj bi bili v polni meri izraz zahtevnosti novega časa za oblikovanje sodobnega človeka. Upravičeni protesti proti prenatrpanim programom, proti verbalistič-nemu znanju (v svetu in pri nas) ne pomenijo težnje po manjšem znanju in manjši zahtevnosti. Nasprotno, to so protesti, ki izvirajo iz težnje po solidnih osnovah za orientacijo na vseh področjih, po trdnih temeljih osnovnega znanja, na katerih lahko gradi višja stopnja šole, pa tudi sama zahtevnost po življenjskem vključevanju v celotno družbeno problematiko. Ob kopičenju dejstev in pojavov na vseh znanstvenih področjih je okostenela šola nujno pozabila na oblikovanje mišljenja, logičnosti, preciznosti, sklepanja, analize in sinteze in niti srednja šola niti univerza nista temu odpo-mogli, delno ker sta sami spričo programov nadaljevali isto togo verbalistično pot, delno pa, ker nista imeli dovolj trdne podlage. Novi programi — delo naslednjega leta — naj bi torej omogočili mlademu človeku osnovno orientacijo na vseh pod-
ročjih udejstvovanja. Ob upoštevanju otrokove zmogljivosti in dojemljivosti naj bi mu v ustrezni obliki in vsebini posredovali določene zakonitosti in mu med osmimi šolskimi leti dali trdno osnovo za nadaljnje razvijanje njegovih sposobnosti na kateremkoli področju.
Če bomo v tej smeri postavili v novem letu trdne temelje, bomo lahko novo enotno šolo sprejeli res kot obliko uveljavljanja naprednih teženj.
Toda tudi s tako opravljenim delom bomo še vedno na začetku procesa^ Za realizacijo take zdrave in napredne šole so potrebni ustrezni materialni pogoji. Kako naj bi še tako idealni programi omogočili polno oblikovanje mladega človeka ob skrčenem pouku, ob dveh ali celo treh izmenah, ob neustreznih prostorih, učilih in učbenikih! Sodobna vzgoja terja tudi sodobne pogoje, sodobna sredstva za posredovanje pouka in zdravo dnevno vključevanje v učenje. Tudi v šoli moremo govoriti o zdravih in dobrih delovnih pogojih. Tudi na tem področju urejeni delovni pogoji večajo proizvodnost: bistrijo glave in oblikujejo značaj. I; perspektivnega plana naše gospodarske politike lahko razvidimo, da je skrb za ureditev našega, osnovnega šolstva v prvem planu investicijske dejavnosti, da je družbena pozornost že obrnjena.k ustvarjanju pogojev za rast splošne izobrazbe. To je delo prihodnjega leta in nadaljnjih let.
Jedro tega celotnega procesa pa je brez dvoma prosvetni delavec.
Ko govorimo o vzgoji otroka, mladinca, iščemo najustreznejše poti za njegov harmonični razvoj od detinstva pa do zrele dobe. Toda ko prelamljamo z dosedanjo potjo, ko uvajamo novo pot, novo vsebino z novimi metodami, preusmerjamo že zrele in formirane ljudi v to novo delo, stavljamo prosvetne delavce v nov položaj in pred nove naloge.
Res je, da se kažejo vzporedno s težnjami po reformirani obvezni šoli tudi težnje po reformi šolstva sploh, da se hkrati z zahtevami po noviV^ebin! pojavljajo zahteve po sodobnejšem šolanju prosvetnega kadra, najsi bo to na osnovni šoli, na srednjih in strokovnih šolah ali na univerzi. To je nujnost procesa v razvoju šolstva. Toda do tako oblikovanega kadra ne bomo še zlepa prišli. Za to je potrebno šolanje cele generacije. Pri realizaciji reformirane šole se moramo predvsem nasloniti na našega prosvetnega delavca, ki že poučuje in ki že vzgaja. Če pa naj bomo mi prosvetni delavci tem nalogam kos, moramo skozi naporen proces samovzgoje in samoizobrazbe. Že doslej je prosvetni delavec sodobnim težnjam in naporom prvi utiral pot. Najprej se je pri njegovem poklicu nehala strokovna izolacija. Prvi med poklici je ugotavljal problematiko na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Toda programsko uzakonjeni fakticizem, prakticizem in verbalizem so mu še vedno nudili zatočišče v stroki in ga vsaj delno »varovali« pred življenjem — pred subjektivno opredelitvijo za objektivno stvarnost.
Sodim, da smo v preteklih letih veliko grešili s tem, da smo ocenjevali prosvetnega delavca predvsem po njegovi izvenšolski dejavnosti. Njegova bistvena naloga je in mora ostati delo v šoli, vzgojiteljsko delo, izobraževalno delo. Njegovo delo izven šole mora biti le dopolnitev šolskega dela, ki mu v šoli sami neposredno zopet koristi in služi boljšim uspehom, ali pa delo, ki je za razvoj njegovega področja nujno. Toda šolsko delo, vzgoja v širšem pomenu ni in ne more biti ozko strokovno delo. Ocena prosvetnega delavca se ne more omejiti na dobrega, prav dobrega ali odličnega strokovnjaka, marveč na pedagoga ali pedagoga določene stroke. Biti pedagog v sodobnem, recimo v socialističnem smislu pa se pravi preko določene vsebine, preko okvirnega programa posredovati vso sodobno problematiko in oblikovati sodobnega, samostojnega in kritičnega človeka, ki se vedno zavestno odloči in ki se nikoli ne umika iz strahu pred posledicami ali iz previdnosti. Problem priprave prosventega delavca za delo na reformirani šoli bo vedno bolj in bolj problem odnosa do sodobnosti, do družbene problematike. Pri tem ni važna življenjska starost prosvetnega delavca, marveč njegova mladostna življenjskost, ki mu omogoča posredovati sodobne probleme v novi obliki in z novo vsebino. Teh novih oblik in te nove vsebine pa se bomo morali učiti in naučiti. Marica Dekleva
Prvi okrajni dan prosvetnih delavcev v Mariboru
Lansko skorajda vseslovensko srečanje prosvetnih delavcev v Mariboru v okviru Prosvetnega- tedna ob 10-letnici osvoboditve, povezano z odkritjem spomenika slovenskemu pedagogu Henriku Schre.inerju dne 26. novembra 1955. je bal nekak uvod v okrajne zbore prosvetnih delavcev.
Letos se je ta zamisel, plod dolgo gojene želje vsega učiteljstva, uresničila decembra 1956 v Mariboru.
Na predvečer je bil v polno zasedeni dvorani ljudske prosvete (Union) zelo uspel koncert pevskega zbora prosvetnih delavcev »Slavko Osterc«, katerega je dirigiral prof. Jože Ritoc. Poleg umetnih in narodnih pesmi je zbor izvajal tudi mogočno Goličevo kantato »Svobodna zemlja« s sodelovanjem pomnoženega orkestra Srednje glasbene šole, pri katerem so sodelovali v glavnem šolniki.
Drugi dan, v soboto 15 decembra. se je v isti dvorani zbralo nad tisoč šolnikov' iz VseSa okraja, zastopniki drugih okrajev ter ostali gosti.
Tov. Janko Žnnnan je kot predsednik pripravljalnega odbora odprl slavnostno zborovanje. Pozdrav »1 je stanovske tovariše in ljube goste.
Nato'je. predsednik OLO tov. Milan Apih pozdravil navzoče v imenu OLO z željo, da postanejo taka zborovanja vzgojiteljev hi izobraževalcev mladih in odraslih državljanov, širokih množic delovnega ljudstva in delavskega razreda tradicija. Rekel jc: »Živimo v dobi. ko s skopnim! močmi potvarjamo socializem, prt čemer je neobhodno pptrebno široko znanje, napredna prosveta in ve#ka kirltura. Razvoj soeiaM**lčne demokracije je v veliki meri odvisen od prosvetnih delavcev. Poklicni ponos, ljubezen do dela, neiitešljlva želja Po nadaljnji izobrazbi in znanje, ne le strokovno, ' ampak tudi idejno-poljtično, ki ga zahteva čas. vse to posnešuje ra,st socialistične zaveKtf, da izoblikujemo novega borca za eocializem In za najvišje ideale človeštva. Zato je potrebno, da se vsalt prosvetni delavec, ki s poJno zavestjo odgovornosti vzgaja naše ljudstvo, seznanja z našim idejnim bojem. Nedvomno Je, da zahteva prosvetno delo tudi primerna materialna sredstva, ki so bila zaradi naše zaostalosti še vedno pičla. Medtem pa smo že dosegli tisto stopnjo^ da lahko mislimo tndi na prosveto v našem okraju. Ako kljub temu terjalo trenutno razmere od nas še več naporov, saj manjka v okraju nad 290 učnih moči, m n n-o šol. stanovanj za prn-vetni kader, premagujte te napore z isto vero v socialistično bodočnost kot dozdaj. V imenu OLO se vsem zahvaljujem za dosedanje nauore In vam iskreno čestitam k današnjemu prazniku, posebno še tistim. ki so izven šole s političnim. društvenim in Ijudsko-izobraževalnim delom žrtvovali nešteto ur.
Zatem je sledil kratek govor tov. Vladka Majhna:
»V imenu OZK in SZDL vam čestitam k prosvetnemu praz-' niku. Ne veselite se ga samo vi, ampak vsi, ki cenijo vaše napore. Iskreno vam vsi privoščimo to odslej redno srečanje v našem industrijskem mestu, saj je bo edina priložnost za tesnejšo medsebojno povezavo s tovariši; obenem pa so taka srečanja povezana s prijetnim obujanjem spominov na preteklost. Poglabljanje tovarištva med vzgojitelji je važen pogoj za vzgojo mladine.«
Po tem uvodu je predavatelj naglasil, da se letošnji prosvetni praznik vrši v času osvobodilnih bojev v Severni Afriki, v času veličastnega odpora egiptovskega ljudstva proti Imperialističnim napadalcem, v času uspešnega posredovanja OZN, ki je preprečila svetovni spopad, v napetem pričakovanju vsega naprednega sveta o izidu borbe madžarskega »ljudstva, č’ ga motijo nazadnjaške sile v državi in izven
nje in v času utrjevanja demokratičnih sil na Poljskem proti stalinističnemu nasilju. Značilnost teh pojavov je tudi naglo menjavanje pioložaja. Mladina prinaša vso to vznemirjenost od doma v šolo In pričakuje od prosvetnega delavca o vseh teh dogodkih moralno oceno o tem, kdo je v vseh teh spopadih pravi nasilnik. V nazornih obrisih je prikazal tri glavne idejne tokove v teh spopadih; 1. Imperialistično politiko kapitalističnih velesil, katerih pravi obraz se kaže v kolonialnih odnosih, v imperialističnih težnjah, podprtih od reaVicionarnih sil pod krinko obrambe klasične demokracije in propagande zanjo, ki pa je v ostrem nasprotju s prakso, ki se kaže v streljanju patriotov, upornikov proti nasl-Ijn. s prakso, katere posledica Je zaostalost, glad in beda. 2. Stalinska težnje, ki duše enakopravmmsl; (Sistem precenjevanja številk, ki pozablja na človeka, sistem, ki se Je preživel. ker je izgubil svojo ustvarjalno moč in nima moralne moči za ustvarjanje lepše bodočnosti človeštva. 3. Napredne sile ki se bore za mir, mirno sožitje, sile. kj ne dele svetovnih sil na bogate in revne, velike in male, vladnjoče in zatirane. K tem naprednim silam spadalo tudi jugoslovanski narodi kot vodilni, k,; bojujejo časten in moralen boj. Bodočnost človeštva je v rokah malih nadidov. ki se ne bahajo z demokratizacijo in standardom. ker čutijo v sebi moralno zavest: kar imamo, Je naš* lastno delo.
Napačno pa W bilo* če bi omenjene silnice pripisovali posameznim državam, 'do njih ka-ttegnrtaimii (posamezne države in jih obkrožali po njih mejah. Vsak izmed omenjenih tokov ali smeri Je v vsaki državi v
večji ali manjši meri. Zato mo« ramo vsak mednarodnj dogodek posebej presojati objektivno. Jugoslavija je vselej povzdignila svoj glas za vest človeštva. Naše vzgojno delo naj se torej nadaljuje v duhu novih nalog.
Predsednik pripr. odbora s* je obema predavateljema v imenu vseh prosvetnih delavcev zahvalil za poučni predavanji. Po govorih tovarišev Apiha in Majhna je imeli daljše poročilo dr. Miloš Zanko. Objavili ga bomo v prihodnji številki. Načekmk okrajnega sveta z-a šolstvo tov. dr. Danilo Požar je nato prebra: seznam 40 najboljših prosvetnih delavcev v okraju in jih povabil na sprejem k predsedniku OLO tov. Milanu Apihu. Tu Jim je podelil v priznanje za njihovo vzpodbudno politično, kulturno in strokovno delo nagrade. Sprejem je bil tudi pri predsedniku občine Maribor Center tov. Janku Markiču; občina je tudi nagradila zaslužne prosvetne delavce.
Popoldne ob 15. urj je bila v1 SNG operna predstava Mozartove »Figarove svatbe« predvsem za okoliške prosvetne delavce. V velilsem številu so sa udeležili tudi premiere Kreftovih »Kreatur«.
Po 20. urj je hil v popolnoma zasedeni dvorani Ljudske prosvete družabni večer, ki je potekel v veselem in prijateljskem razpoloženju.
Taka kulturna srečanja prosvetnih delavcev vlivajo vsem novih moči, poguma in zanosa, posebno še tovarišem, ki opravljajo svoje težko poklic-no. in Ijudskoprosvetno delo skromno in tiho v krajih, oddaljenih od 'kulturnih središč. Morda je ravno ta n&ša skromnost kriva, da so. ta naša zborovanja za javnost, katera g.as bi naj bilo naše časopisje, skoraj nezapažena.	A-s.
Manj učne snovi - več znanja
To sta dve zahtevi, ki ju vedno češče imenujejo. Ni čuda, zakaj nesporno je, da sp učenci z učno snovjo preobremenjeni, nesporno je tudi, da učenci nimajo toliko .in takšnega znanja, kakor bi bilo želeti. Toda zahtevi sta. vendar nezdružljivi! Seveda, toda samo na videz; če pa pogledamo globlje, vidimo, da morata biti druga ob drugi.
V ta namen stopimo v razred! Učitelj , je zadovoljen, ako more snov »vzeti«,, t. j. po bolj ali manj dobri pripravi podati. Da bi jo predelal, kakor je treba, mu primanjkuje ob množini predpisane učne snovi časa. Po predavanju samem učenec pač nekaj ve, daleč pa je od tega, da bi predelano snov tudi znal-
Vem, pa znam! Učenec kmalu ve, kako se bere, precej časa pa mine, da brati tudi zna. Potrebna je torej vaja. Največkrat pa ta podajanju ne more slediti neposredno; podano snov je treba na vse strani pretehtati, da vidimo, ali je učencem tudi razumljiva. Predavaj še tako brezhibno, učenec še ne bo razumel vsega. Torej je treba odpraviti vse nejasnosti, snov povzeti v kratke stavke, potem pa vaditi In uporabljati. Tako je ob manjši učni snovi mogoče dati učencu več znanja.
Vsega zla pa ni kriv le učni načrt, tudi avtorji učnih knjig so krivi. Kaj vse je včasih v njih! Pa ne le zdaj, tudi svoje dni je bilo tako. Učne knjige vsebujejo večkrat več, kakor bi bilo treba, zraven pa še tako snov, ki v nobenem pogledu, ne materialnem in ne v formalnem. nima nikakega pomena za življenje, ki se zanj vendar učimo. Take knjige so nevarne v prvi vrsti mladim, neizkušenim učiteljem, ki v svoji gorečnosti mislijo — kar priznajmo, tako smo mislil) tudi mi da morajo obdelati do pičice vse. kar stoji črno na belem v knjigi. Ker ni zaželenih uspehov. Se gorečnika loti malodušje, to pa je, kakor pravimo, začetek kon. ca. Starejši učitelj si zna pomagati, pa tudi ta bi raje delal po primernejšem učnem načrtu in temu načrtu orilagojeni učni knjigi.
In kaj bi rekli o profesorju, ki mu knjiga vsebuje premalo snovi in dodaja, še iz svojega, in. o profesorju, ki ne upošteva predpisane učne knjige, temveč kako drugo, pa ne pove katero. Ta opomba se nanaša na moja profesorja in ne na katerega iz naših dni; izključeno seveda ni, da tega ali onega ne bi bilo kja tudi danes.
V takih prilikah vpliva olajševalno, ko beremo, kakšno jo stališče Komisije ža šolsko reformo, namreč: problem ni v tem. da dajemo čimveč. Ustvarjanje prvih pogojev za izobrazbo kulturne osebnosti ni odvisno od tega, koliko ji dajemo kvantitativno, ampak kako ji dajemo in na kakšen način srka vase tisto splošnoizobraževalne temelje, ki jih lahko v tej živ-Ijenski dobi (v osemletni šoli) obvlada. Ne gre za kvantiteto po vsej. sili, ampak za kvaliteto, t. j. za pravilno izbiro bistvenega gradiva, za pravilno organiziran proces spoznavanja in učenja, za ustvarjanje pravilnih pogledov in metod, za usposabljanje intelekta (mišljenja in ustreznih delovnih navad) mlade osebnosti, da bo kasneje tudi sama iskala novih spoznanj; gre za to, da mladi osebnosti vzgojimo zanimanje za pridobivanje novega in poglabljanja starega znanja.
Učno gradivo bo treba temeljito prerešetati, nerabno za današnje čase izločiti in z novim nadomestiti in pri tem paziti, da ne pride v učne načrte preveč snovi. Glede podajanja učne sinovi pa je treba vedeti, da bo treba veliko pouka opraviti na mestu, v naravi in pri raznih napravah, potem pa se v podano snov poglabljati, delati zaključke ter vaditi in uporabljati.
Ob stališču komisije za reformo šolstva se po mojem mnenju ne bo treba zagovarjati nikomur, ki bo iz dosedanje učne snovi izločil neprimerno ter ostalo obdelal, kakor je treba, da postane duševna last in osnova za nadaljnje samoizobraže-vanje.
F. H.
Vsem prosvetnim delavcem želimo	«
srečno Novo leto 1IV57

Nekateri osnovni problemi srednjih strokovnih šol v ljubljanskem okraju
Za osvetlitev vseh vprašanj v Tvezi $ srednjimi strokovnimi šolami v ljubljanskem okraju bi bila potrebna temeljita študija, ki bi morala sloneti na vsestranski dokumentaciji in analizi ne samo srednjih strokovnih šol, temveč tudi kadrovskih problemov tistih gospodarskih panog in dejavnosti, za katere vzgajajo naraščaj. Za tako temeljito delo nimam na razpolago potrebnih analiz in dokumentiranega materiala, zato
bom opozoril le na najvažnejše objektivne in subjektivne težave, ki Jih morajo premagovati srednje strokovne šole.
I. SREDNJE STROKOVNE SOLE IMAJO PREMALO SOLSKIH PROSTOROV
Med glavnimi ovirami pravilnega šolanja tehničnega kadra Je veliko pomanjkanje šolskih prostorov, ki nam ga ilustrira naslednja tabela:
Cas pouka Štev. odd., ki Ponk v dveh imajo pouk Izmen.
5 S	* §. S « i i 12 to 3 S o		d i	!	d o	d &	i i lil
1. Tehn. sr. šola	35	1	•f	+	35	n	—	—	+ Tl
2. Graflb. sred. šola	14	—	+	+	14	11	-	-	+	25
3. Gozd. sred. šola	5	—	+	—	5	—	—	—	—	5
4. Tehn. sr. gozd. šola	4	—	+	—	4			~	—	4
6. Zobot. sr. šola		i	+	+■	2	2	-	' 4-	4
6. Sola za san. tehn.	—	3		—	3			—	—	—	3
7. Sola za farm. pom.	—	3	—	4-	—	3	—	—	—	3
8. Ek. sr. šola	13	—	+	+	13	12	—	—	+	25
9. Admin. šola	2	1	+	+	2	3	—	—	+	5
Vs« šole	75	1«			8«	66	14*
V preglednici so zajete le učil-Bice; laboratoriji, šolske delavnice, kabineti itd. v njej niso upoštevani. Iz tabele je razvidno, da ima 5 srednjih strokovnih šol pouk v dveh Izmenah, 4 strokovne loia pa v eni izmeni. Pouk v dveh izmenah imajo: Tehnična srednja šola, Gradbena srednja Sola, Zobotehniška srednja šola, Ekonomska srednja šola in Administrativna šola. Vseh 5 šol ima 131 oddelkov, od katerih ima dopoldanski d>ouh 66 oddelkov, popoldanski pa 65 oddelkov.
Učni uspeh v popoldanski izmeni je znatno slabši kot v dopoldanski. Pouk v dveh izmenah skoraj povsem onemogoča sistematično izvenšolsko izobraževanje in vzgojo mladine. Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov smo odpravili CELODNEVNI POUK, ki edini daje možnost za uspešen pouk in pravilno obremenitev dijakov srednjih strokovnih šol. Ugotovitev, da so dijaki, ki imajo 40—42 tedenskih ur, preobremenjeni, drži le v sedanjih pogojih pouka v dveh iznienah, ko so dijaki zaposleni v šoli po 6—7 učnih ur pretežno s teorijo, risanje programov, razne vaje in ponavljanje pa obremenjujejo dijake pretežno doma ali v dijaških domovih, kjer pogoji za delo v večini primerov niso zadovoljivi. S celodnevnim poukom ne bi dijakov le razbremenili, temveč bi omogočili tudi sodoben pouk.
Ugotovili smo, da je številčno stanje učilnic srednjih strokovnih šol nezadovoljivo, poudariti pa je treba tudi, da v nekaterih primerih tudi njihova kvaliteta ne ustreza.
Kaj pa ostali šolski prostori, ki so za pravilno in vsestransko vzgojo neogibno potrebni? Zanimivo je, da razen Tehnične srednje šole nobena srednja strokovna šola nima telovadnice, zato gostujejo v telovadnicah driigih šol in telovadnih društev. Srednjim strokovnim šolam manjkajo laboratoriji ali pa so preslabo opremljeni. Na Tehnični srednji šoli manjka strojni laboratorij, prostori kemijskega laboratorija pa niso povsem ustrezni in jih bodo s pomočjo UNESCO preuredili in dopolnili z moderno opremo. Gradbena srednja šola nima laboratorija in predavalnice za liziko in kemijo, isto velja tudi za Gozdarsko srednjo šolo in vse tri
zdravstvene srednje šole. Največ težav ima Sola za sanitarne tehnike, ki gostuje v laboratorijih različnih ustanov, kar onemogoča dober in sistematičen pouk. Poseben problem so delavnice srednjih strokovnih šol. Delavnice Tehniške srednje šole so bile po osvoboditvi sicer na novo opremljene, za uspešen praktični pouk, ki, ne bo temeljil le na , uslugah, pa bo treba opremo še Izpopolniti. Šolske delavnice bi potrebovala tudi Gradbena srednja šola. ZDI SE, DA BI PROBLEM PRAKTIČNEGA POUKA LAHKO REŠILO LE SOI.SKO GRADBENO PODJETJE. Ekonomska srednja šola je zaradi navala dijakov spremenila knjigovodsko dvorano v učilnico, kar bi bilo v korist kvaliteti pouka, KI TERJA UVEDBO VZORNEGA KONTORJA. Tudi strojepjsnice na Ekonomski srednji šoli in Administrativni šoli so pomanjkljive, strojev pa Je premalo in so deloma že izrabljeni.
Na osnovi tega kratkega pregleda moremo ugotoviti sledeče:
1.	Število dijakov na srednjih strokovnih in njim priključenih šolah neprestano raste, število učilnic pa se v glavnem ni spremenilo; kolikor se je povečalo, gre to na račun laboratorijev, kabinetov fn prezidav, ki imajo za posledico zmanjšanje učilnic. Ob koncu šolskega leta 1954-55 Je bilo na srednjih strokovnih šolah In njim priključenih šolah (brez Tehnične srednje nsnjarske šole) J435 dijakov odnosno dijakinj, ob koncu šolskega leta 1955-56 se Je to število povzpelo na 3265, ob začetku šolskega leta 1956-57 pa znaša število dijakov in dijakinj že 3923, medtem ko se kapacitete šol niso spremenile. Skrajni čas Je, da se zavemo, da brez novih gradenj ne more biti dovolj dobrih strokovnjakov.
2.	Večina srednjih strokovnih šol — med njimi največje — ima pouk v dveh izmenah, kar Je za itro-kovni pouk nenormalno. Nove gradnje in povečanje števila učnega kadra naj omogočijo prehod na celodnevni pouk, ki bo zagotovil uspešno vzgojo tehničnega naraščaja.
3.	Poleg učilnic bo treba graditi tudi laboratorije, delavnice, posebne učilnice, kabinete In telovadnice, brez katerih ni sodobnega pouka v srednjih strokovnih šolah. Poskrbeti pa bo treba tudi,
da bodo laboratoriji, delavnice in zbirke dobile vsaj najnujnejšo opremo in možnost rednega vzdrževanja.
II. UČILNICE . JUBLJANSKIH SREDNJIH STROKOVNIH SOL SO PREPOLNE
Ugotovili smo že, da Je število dijakov srednjih strokovnih šol že prekoračilo kapacitete teh šol. Posledica tega pa ni le pouk v dveh izmenah, temveč tudi prenatrpanost oddelkov v nižjih letnikih, kar nam dokazujejo naslednji podatki:
.1 b	Razredi	Število oddelkov	j Število dijakov	Povprečno število dijakov v oddelku
Srednje strokovne šole	I.	27	919	34
	II.	34	m	26
	m.	34	77«	22
	IV.	23	529	23
	v.	1	23	23
	L—V.	119	3241	27
Administrativna šola	I.	3	90	30
	n.	2	63	31
	i.—n.	5	153	31
Mojstrske šola	I.	6	187	31
	n.	7	194	rr
	m.	i	29	29
	i—ra.	14	416	29
Iz zgornje tabele razredov	sred- njih	strokovnih	šol, temveč tudi	
njih strokovnih in njim priključenih mojstrskih šol Je razvidno, da pride na srednjih strokovnih šolah povprečno 27 dijakov na 1 oddelek, v Administrativni šol) Jt dijakinj In na mojstrskih šolah 29 dijakov. Povsod Je število dijakov nad zgornjo mejo norme, ki Je 25 dijakov na oddelek.
Veliko pomanjkanje prostora pa nima za posledico le prenatrpanosti oddelkov I. razreda sred-8 o 1 a
1.	Tehnična »rednja šola
2.	Gradbena srednja šola
3.	Gozdarska srednja šola
4.	Tehn. »red. usnj. šola
5.	Zobotehn. srednja Sola
6.	Sola za san. tehnike
7.	Sola za farm. pomočnike g. Ekonomska srednja šola Skupaj strokovne šole 1, Mojstrske Sola 2..Gradbena mojstrska šoia Skupaj mojstrske šole
1.	Zenska obrtna šola
2.	Cestarska šola Skupaj vaj. šole Administrativna šola Skupaj vse šol*
Iz tabele lahko razberemo Ima Tehniška srednja šola s priključenimi šolami 1868 dijakov in dijakinj ali skeraj polovico dijakov vseh srednjih strokovnih šol v ljubljanskem okraju. Sledita Ekonomska srednja šola s T»3 dijaki (brez prlp. tečajev) hn Gradbena srednja šola s priključenima šolama s 623 dijaki. Te tri največje srednje strokovne šele Imajo skupaj 33*4 dijake alt 84% vseh dijakov srednjih strokovnih šol.
Iz vsaga povedanega lahke napravimo naslednji povzetek:
1.	Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov se je v letošnjem šolskem letu zmenjšaio število oddelkov I. razreda, zato pa se Je povečalo povprečno število dijakov na en oddelek. To dejstvo utegne kvarno vplivati na kvaliteto pouka.
2.	Sole s* zavedajo, da Je število dijakov preseglo kapacitete. Zavedajo pa se tudi potreb po ka-
zmanjšanje števila oddelkov I. razreda v primeri z lanskim letom. Letos je v srednjih strokovnih šolah 27 oddelkov I. razreda, lani pa Jih je bilo 35. Medtem ko Je bilo lani v vseh oddelkih prvega razreda 1*18 dijakov, Jih Je letos 919.
Število oddelkov in dijakov posameznih srednjih strokovnih in njim priključenih šol nam podaja naslednjaj tabela.
Štev. odd.	m^ki	Žensk«	skttnaj
64	1/S7	191	1458
21	401	11«	517
5	143	5	148
4	74	11	85
4	84	55	109
3	29	25	84
3	6	74	M
25	189	604	793
119	2163	1081	3244
11	'	320	1	321
3	89	—	99
14	«09	1	♦10
8	—	m	109
1	17	—	17
T	17	109	12«
t	—	153	153
145	2589	1.344	3923
da drih,	zato na	škodo	kvalitet«
pouka sprejemajo preveliko število dijakov. Kolikor bi posamezne šote same želele omejiti vpis, tega zaradi pritiska kandidatov, gospodarskih organizacij in intervencij ne morejo, zato bi moral Svet za šolstvo določiti kapacitete šol po takih kriterijih, ki bodo zagotovili kvaliteten ponk.
HI. POMANJKANJE UČNEGA OSEBJA JE VSA jt O LETO VEČJE
Na srednjih strokovnih in njim priključenih šolah ter na Administrativni šoli je '380 učnih moči, kar je za Sl več kot v šolskem letu 1004-55 in za 31 več kot v lanskem šolskem letu. Stalnih Je 212 ali 55,8%, honorarnih pa 16* ali 44,2%. Od lanskega šolskega leta se je povečalo število stalnih za H, število honorarnih učnih moči pa za 20. Povečanje gre torej pretežno na račun honorarcev. Moških je 77,1%, žensk pa 22,9%.
Kvalifikacija stalnih učnih moči je naslednja:
profesorji	vi«h 110	moških 79	žensk 31
profesorski pripravniki	12	1	11
predmetni učitelji	24	19	5
predmetni učitelji pripravniki	2	—	2
strokovni učitelji	38	29	9
strokovni pripravniki	9	4	5
učitelji praktičnega pouka	17	17	—
Skupaj	212	149	63
Na srednjih strokovnih šolah	radi tega	šole. ki imajo	v večini
primanjkuje letos še v večji meri kot lani stalnega učnega kadra, zlasti učnih moči za strokovna predmete, pa tudi honorarne Je zarafli nizkih nagrad težko dobiti. Posebna velike težave imajo za-
ali skoraj v celoti honorarne učne moči, na primer: Gozdarska srednja šola, Tehniška srednja usnjarska šola, Sola za sanitarne teh-•nike In Sola za farmacevtske pomočnike. Na Tehniški srednji šoli
,e od 174 učnih moči 67 honorarnih, na Gradbeni srednji šoli od 55 učnih moči 16 honorarnih, na Gozdarski srednji šoli od 27 učnih moči 19 honorarnih, na Tehniški srednji usnjarski šoli od 14 učnih moči 8 honorarnih, na Zoboteh-nični srednji šoli od 25 učnih moči i« honorarnih, na Soli za sanitarne tehnike Je vseh 19 učnih moči honorarnih, na Soli za farmacevtske pomočnike je od H učnih moči 10 honorarnih, na Ekonomski srednji šoli je od 40 učnih moči 11 honorarnih in na Administrativni šoli od 16 učnih moči 8 honorarnih.
Posebej moram omeniti še honorarno zaposlitev učiteljev strokovnih predmetov izven tole. Zaposlitev je v mnogih primerih prerasla primeren obseg in močno škoduje pouku in vzgojnemu delu.
Navedeni podatki nam omogočajo, da napravimo sledeče sklepe:
1.	Stalnega učnega kadra za strokovne predmete še vedno močno primanjkuje, ker je dotok novih moči minimalen. Posebni dodatki in sedanja dopolnilna plača torej ne učinkujejo dovolj stimulativno.
2.	U.iteiji na srednjih strokovnih šolah so preobremenjeni z nadurami in izvenšoiskim plačanim delom, kar brez dvoma vpliva na strokovno In metodično pripravo in s tem na kvaliteto pouka.
3.	Pri trenutnem številu stalnega učnega kadra, pri sedanjem številu oddelkov in pri -edanlih materialnih pogojih šol si ni mogoče zamisliti bistvenega izboljšanja pouka na srednjih strokovnih šolah.
IV.	KVALITETA POUKA NI ZADOVOLJIVA
Objektivni člnlteljl, o katerih sem govoril doslej, ne pospešujejo kvalitetne rasti učnnvzgojnega procesa na ljubljanskih srednjih strokovnih šolah. Kako pa je s subjektivnimi člnlteljl, zlasti z najvažnejšim, nčlteljem? Pri tem gre za dve vprašanji.
1.	Koliko razmišlja učitelj srednje strokovne šole o učnih In vzgojnih smotrih Sole, n* kateri poučuje, In učnih ter vzgojnih smotrih predmeta, ki ga poučuje? AH preudarja, koliko so ti učni in vzgojni smotri v skladu s potrebami našega gospodarstva in če eo, ali Jih s sedanjim sistemom šolanja tehnikov in mojstrov uresničujejo?
2.	Koliko razmišlja učitelj srednje strokovne šole o svoji vlogi v učnovzgojnem procesu, o metodah svojega dela, o sposobnosti in interesih dijakov, o svoji vzgojni funkciji.
Menim, da ostaja na naših srednjih šolah bodisi zaradi preobremenjenosti bodisi iz drugih manj opravičljivih razlogov malo časa za razmišljanja o tem, kakšen naj bo lik tehnika, ki ga potrebuje naše gospodarstvo. Malo Je razglabljanja o tem, kaj moramo že v šoli naučiti tehnični naraščaj in v kakšni šoli ga bomo naučili rega. kar bo pri delu potreboval. Učitelji srednjih strokovnih šol niso temeljito pretresli nekaterih osnovnih vprašanj, četudi Jih Je družbena kritika lika absolventov k temu spodbujala. Katera so ta osnovna vprašanja? Predvsem vprašanje, ali naj tehnik delo kvalificiranega delavca samo pozna, ali naj to delo tudi zna opravljati. Ce se odločimo za drugo, potem bo treba šolanje tehnikov nekaterih strok povsem spremeniti. V zvezi s tem Je vprašanje odnosa med teoretičnim in praktičnim poukom. Neurejeno je vprašanje specializacije in odnosa med strokovnimi in splošno izobraževalnimi predmeti. Na rešitev čaka tud! vprašanje odnosa med industrijsko In srednjo strokovno šolo, problem vzgoje mojstrov itd. O vsem tem bi se moral slišati glas naših Šol In učiteljev. Toda le malo znakov kaže na to, da naši učitelji čutijo ta vprašanja tako, da bi jih spodbujala k aktivnemu reševanju. Prej bi
lahko rekli, da smo se zaprli vase, da se zadovoljujemo s tem, kar smo dosegu, a!i pa, da smo povsem obupali in apatično vlečemo stari in težki voz srednjega strokovnega šolstva, dokler bo pač šlo.
Tudi v sam učnovzgojnl proces se mnogi učitelji na srednjih strokovnih šolali premalo poglabljajo. Po večini zanemarjajo metodično in psihološko pripravo. Zaradi slabega poznavanja učnih oblik in metod zanemarjajo aktivne učne oblike in metode. Ofno-gokrat je diktiranje edina »metoda« pouka. Pouk Je v mnogih primerih premalo nazoren, ocenjevanje izpitno in kampanjsko. Vzgojni smoter pouka je mnogokrat zanemarjen. Ce hočemo imeti novo strokovno šolo, kjer bo učenec resnično ne le objekt, temveč tudi subjekt vsestranske vzgoje, bomo morali tudi delo učitelja dvigniti na višjo raven. K temu naj ne pripomore le šolska Inšpekcija, ki je bila doslej orientirana predvsem na strokovno stran, temveč tudi hospitacije pri tistih učiteljih strokovnih predmetov, ki niso le dobri strokovnjaki, temveč tudi dobri vzgojitelji in metodiki. Zato predlagam, da se na nekaterih srednjih strokovnih šolah uvedejo hospitacljske ure pri izbranih učiteljih, ki jih je treba primerno honorirati.
V.	IZVENSOLSKO DELO IN ŽIVLJENJE MLADINE NA SREDNJIH
STROKOVNIH ŠOLAH
Za Izvenšolsko udejstvovanje imajo dijaki srednjih strokovnih Sol le malo časa. Vzroki so predvsem naslednji:
1.	Število tedenskih učnih ur Jo na večini šol zelo veliko.
2.	Dijaki, ki obiskujejo pouk v popoldanski izmeni, se lahko fz-venšolsko udejstvujejo le v večernih urah In v prostih dnevih, kolikor Jim to dopušča študij.
3.	Velikemu delu dijakov srednjih strokovnih šol otežkoča izvenšolsko delo tudi pouk izven strnjenega urnika (telovadba, predvojaška vzgoja, vaje v laboratorijih).
To so le nekateri objektivni vzroki, ki ovirajo poglobljeno sa-moizobraževanje in sistematično kulturno, politično in telesno vzgojo dijakov. Kljub vsem težavam pa se šolska vodstva in mladinska organizacija trudijo, da bi poskrbela za dopolnilno izobrazbo in zdravo razvedrilo. Na večini šol delujejo pevski zbori, Igralske družine in različni krožki.
VI.	' FINANSIRANJE SREDNJIH
STROKOVNIH SOL
Srednje strokovne šole so po večini proračunske ustanove, ki jih finansira okraj. Izjeme so le Tehniška srednja nsnjarska šola, Zobotehniška srednja šola in delavnice Tehniške srednje šole, ki so finančno samostojni zavodi. Sedanji način finansiranja srednjih strokovnih šol ni zadovoljiv, ker so proračunska sredstva, ki Jih zmore okraj, premajhna, da hi zadostovala za pravilno delo šol, da o Izpopolnjevanju ne govorim.
S sredstvi, ki jih daje okraj, poravnajo Sole v glavnem osebne In operativne izdatke, na funkcionalne pa odpade zelo malo. Prav pičlo so odmerjeni tudi zneski za investicije. Toda kljub dejstvu, da je bil proračun za celotno šolstvo okraja precej okrnjen, so bili proračuni srednjih strokovnih šol odobreni brez bistvenih okrnitev. To nam dokazuje tudi priložena tabela, iz katere je razvidno, da Je okrajni Svet za šolstvo napravil vse, kar Je bilo v njegovi moči, četudi so pri tem trpele splošne izobraževalne šole.
Poleg sredstev, ki jih je dal okraj, so nekatere šole dobile iz fonda za kadre naslednja sredstva za dopolnilno finansiranje.
Tehniška srednja šola 23,003.809 Gradbena srednja šola	7,148.000
Tehniška sred. usnj. šola 2,531.000
Skupaj	32,682.800
Reforma strokovnega šolstva in naše obvezno šolstvo
Ni le dolgo tega, ko se je začela prva javna razprava o Zveznem elaboratu za reformo splol-no-izobraževalnega loistva in ko se je naša javnost soglasno Izrazila za osemletno obvezno šolo na celem področju jiogosJovanskega ozemlja. Prav v istem času so že nastajali prvi obrisi reforme strokovnega šolstva. Glede na važno vlogo, ki jo ima strokovna vzgoja v našem družbenem in gospodarskem življenju, ne more in ne sme sistem strokovnega izobraževanja zaostajati v sistemu vsega šolstva. Če imamo v vidu splošna načela obveznega šolstva in obenem poznamo vsebino ter naloge strokovnega šolstva, potem govorijo vsi raz,iogi za to, da bo treba reformo splošno-izoferaže-valnega šolstva pospešiti in organizirati kvalitetnejšo mrežo osemletk.	,
Poglejmo si malo pobliže, kako smo kaj pripravljeni na eno aIi drugo reformo šolstva v Sloveniji. V začetku letošnjega šolskega leta smo brali v naših dnevnikih pozive in oglase, ki so vabili mladino na pravočasen vpis v strokovne šole. Večina teh šol, ki je vabila javno, je na prvem mestu zahtevala dovršeno nižjo gimnazijo in nato še sprejemni izpit, ki je obseg*! slovenski jezik in matematiko. Nekateri zavodi, ki vzgajajo učence v posebni veji strokovnosti, so dodajali k omenjenim izpitom še kak drug predmet, kakor na primer kemi-
jo, biologijo itd: Iz vseh objav je bik) torej razvidno, da gre tukaj pravzaprav za {Ive vrsti strokovnih šol, in sicer za tako imenovane nižje in srednje strokovne šole. V skupino šol, manjšo po številu, Štejemo srednje strokovne šole raznih tehničnih in podobnih smeri, ki sprejemajo izključno mladino z uspešno dokončano osemletko. V te šole gre približno 16 odstotkov vse mladine, ki zapušča naše nižje gimnazije ozirom3 psermetke. Druga vrsta šol. tako imenovanih nižjih strokovnih šol, ki jih je na področju Slovenije razmeroma mnogo več in se po svojem namenu delijo v razne vrste strok, je tudi zahtevala določeno ptedizo-brazbo novih učencev. Vendar pri tej vrsti šol, vajenskih ali šolah s praktičnim poukom različnih smeri, niso bile zahteve glede predizobrazbe tako enotne, temveč so se vrstile od prvega razreda gimnazije (peti razred osnovne šote) pa do. uspešnega zaključka nižje gimnazije oziroma osemletke. Kolikor so bili sprejemni pogoji nižji, toliko bolj je bilo čutiti, da se v takšne poklice mladina višjih razredov le nerada vključi.
Posebno pestro sliko nam dajejo sprejemni pogoji za vsto^ v vajenske poklice za industrijo in obrt. Tukaj zahtevajo štiri razrede gimnazije le za nekaj panog poklicev. Za vse ostale poklice je le zaželeno, da imajo kandidati
tri ozirom3 vsaj dva dovršena razreda gimnazij« ali šest razredov osnovne šole. Ker so torej sprejemni pogoji za' vajenske poklice nižji od ostalih, se preko 43 odstotkov vse mladine, ki ie uspešno a!i neuspešno dovršila svojo šol«ko obveznost, odloči za te poklice. Vse to je naŠi javno-ti že znano in se ta predpi* izvaja že nekoliko let v strožji oli manj strogi obliki. Poročila, ki smo jih v zvezi z vpisom dobili iz raznih okrajev, nam kažejo, da vpisi »icer niso potekali gladko in enostavno, kakor ie bilo želeti, toda šole so svoje kapacitete napolnile. V mnogih primerih je sicer ostala mladina kljub uspešno dovršeni osemletni šoli izven šol, ker ta ali ona šolska ustanova enostavno za njih ni imel® več prostora. V mnogih primerih pa je naval mladine, ki ni uspešno dovršila predpisanih razredov, tako velik, da nastaja tudi s te strani problem, v katero šolo in v kateri poklic naj jo usmerimo. Mislim, da je dobro, če v tej zvezi pogledamo, kako je s stanjem našega splošno-izobraževalnega šolstva, od koder mobiliziramo ves kader za strokovno šolstvo nižjega oziroma srednjega tipa. Že iz navedenega je razvidno, da velika večina naših Šoloobveznih otrok ne dobiva tiste izobrazbe, ki jo praktično zahteva strokovna šola. Tako se dogaja, da mnogo mladine niže organiziranih šol (eno—, dvo— ali triraizrednice'1
ne morejo v poklice, kjer se zahteva dovršena nižja gimnazija, še manj.pa tja, kjer zahtevajo sprejemne izpite. Vprašamo se, ali res k reševanju tega problema ni mogoče resno1 pristopiti po toliko letih obstoi« naše osemletne šolske mreže? Nujno bi bilo demokratizirani naš šolski sistem tako, da bi vsaj večina naše mladine bila toliko izobražena, da bi si po svoji sposobnosti izbrala primerno strokovno šolo in se vpisovala v delovne ali tehnične šole. Ta problem še nismo rešili, če smo po krajih organizirali mrežo poklicnih svetovalnic, ker te ustanove ne morejo rešiti teh učencev in jim daiati formalnega spričevala o dovršeni osemletni šoli za ta ali oni sprejemni izpit. Stvar je mnogo resneišj in bo zahtevala od na«e družbe še reč skupnih in materialnih naporov.
Naj navedem »amo nekaj primerov. kako ,se izvaja obvezno osemletno šolani« v nekaterih okrajih in o čem bomo morali dobro razmisliti.
V gorišketn okraju imamo od vseh splošno izobraževalnih šol Še 51 odstotkov nižje organiziranih. ki jih obiskuje 32 odstotkov vse šoloobvezne mladine teza okraia. Kaj nam ti odstotki praktično povedo7 Da dobra trebina otrok n« dobi znanja, ki ga zahtevamo za sprejem v vse srednje strokovne šole in v veliki večin' tudi z* šole s praktičnim poukom. Ta mladina, ki konča te šole. ie bržkone prisilien3 ostat' doma ari pa se le posameznikom posreči vključiti v kakšno ma-njšo obrt ali celo industrijo, kjer zahteve po izobrazbi še	tako
velike. Vendar tudi borb« za vstop v praktične poklice ne kaže prezreti, ker imamo na področju tega okraja zelo majhno mrežo strokovnih šol. Šest vajenskih in pet šol s praktičnim poukom lahko sprejme na leto le do 300 učencev in nič več. O srednjih strokovnih šolah na tem področju še ni sledu. Podobno ie stanje v novomeškem okraju. Tukaj imamo samo 50 odstotkov niže organiziranih šol, ki zajemajo 26 odstotkov šoloobveznih otrok. Na tem področju je organiziranih sedem strokovnih šol, od tega so tri kmetijske in nobena srednjega tipa. Vse navedene strokovne šole lahko zajamejo letno do 230 učencev,' ki so seveda uspešno končali vsaj dva razreda gimnaziie ali celo več.
Poglejmo si še, kako ie s to stvarjo v naših najvažne.ših središčih, in to v okrajih Ljubljana in Maribor. Na teb področjih imamo skoncentrir. preko 5 nižjih in 11 srednjih strokovnih šok Tako imajo učenci teh okrajev mnogo večje možnosti izbrati si ta ali oni' poklic in obenem šolati se v strokovnih šolah. Tudi omrežje ‘m ’ organizacija splošnoizobraževalnega šolstva ie toliko
bolj urelena, ker ie samo 10 do 9 odstotkov učencev, ki obiskujejo- nižie organizirane šole. Seveda je število teh učencev približno isto kakor v ostalih okraiih.
Vsem tem odstotkom učencev niže organiziranih šol, ki pa so po okrajih večji ali manli, se pridružuje visok od.ettotck onih učencev, ki niso v svojem osemletnem šolanju na organizirani osemletki ali ntži gimnaziji uspeš-
no dokončali obveznega šoLanja. Mnogim se od petega razreda dalje zatik3 in sedijo v enem razredu do svojega 15. leta. Problematiko o tem, s kakšno prediz-obraz.bo stopajo učenci v prve razrede vajenskih šol, nam pojasnjuje članek tov. inšpektor Zore Kolar v Prosvetnem delavcu, .štev 12. dne 22. VI. 1956. »Nekaj o problemih in organizaciji nižjih strokovnih šo! v ljubljanskem okraju«. Kot beremo v članku, je še vedno vpisanih 12 odstotkov z 'dokončanim' štirimi razredi osnovne šole, okoli 49 odstotkov z dokončanim prvim in drugim razredom nižje gimnazije, 16 odstotkov je učencev s trem' razredi gimnazije in 23 odstotkov z dovršeno osemletko ali štirimi razredi nižje gimnazije. Število otrok se z leti veča in glede na to rastejo tudi problemi, s katerimi se mora vsa pedagoška javnost resneje ukvarjati. O vzrokih teh neuspehov v obveznih šolah smo že mnogo razpravljali. Bolj pereč je vsekakor problem onih učencev, ki nimajo možno *ti obiskovaiti organizirane osemletke in niž.jj gimnazije in med katerimi ie mnogo sposobnih za ta ali oni poklic, pa jim je zaprta pot do nadaljnjega izobraževanja. Sicer 'mamo še nekaj poklicev, pri katerih sprejemni pogoji še niso tako zahtevni glede izobrazbe, vendar je v interesu družbe, da se bodoči delavski kadri šolajo in dobijo čim višjo splošno in strok, izobrazbo. Razvoj tehnike in industrije zahteva od kvalificiranega delavca nešteto kvalitet, in če predstavljajo v naši industriji ter ostalih gospo-
Fonfl za kaare je doslej dajal i« dopolnilna sredstva, zato so šole, ki so jih dobile, uporabile ta sredstva le za nabavo učil, aparatov in opreme- Vendar je treba poudariti, da srednje strokovne šole ie nimajo vseh najnujnejših učil, aparatov in strojev.
Dosedanji način razdeljevanja finančnih sredstev iz Fonda za kadre zasluži kritiko predvsem iz naslednjih razlogov:
1.	Srednje strokovne šole so bile zapostavljene.
2.	Sredstva so razdeljevale posamezne sekcije. Zaradi tega so nekateri odseki TSS dobili primerne vsote, drugi pa le neznatna sredstva.
3.	Fond za kadre ni dal sredstev za investicije za gradnjo novih šolskih -oslopij.
Dosedanje osnovno in dopolnilno finansiranje srednjih strokovnih šol torej ni zagotovilo potrebne materialne osnove teh šol, zato bi morali podpreti načrte, po katerih bi srednje strokovne šole v bodoče v celoti finansirali ne le okraji, temveč tudi republiški Svet za šolstvo in Fond za kadre.
PREDLOGI
Označene probleme je treba začeti takoj reševati, zato. predlagam naslednje:
1.	Pripraviti je treba pogoje za ukinitev pouka v dveh izmenah in za uvedbo celodnevnega pouka. Med osnovnimi pogoji za uvedbo celodnevnega pouka je gradnja novih šolskih prostorov, brez katerih si ni mogoče zamisliti bistvenega izboljšanja pouka na srednjih strokovnih šolah.
2.	Poskrbeti je treba za vsaj najnujnejšo opremo učilnic, zbirk, delavnic, laboratorijev in kabinetov. Pri vseh šolah je treba zgraditi telovadnice in igrišča.
3.	Dokler srednje strokovne šole ne bodo dobile novih šolskih prostorov, je treba omejiti vpis v 1. letnike v skladu z obstoječimi kapacitetami.
4.	Z učinkovitejšo stiraniacijo je treba zagotoviti dotok kvalitetnega učnega kadra na srednje strokovne šole.
5.	Pospešiti je treba proučitev sedanjega sistema izobraževanja srednjih strokovnih kadrov. Najti je treba take oblike šolanja tehnične inteligence, ki ustrezajo potrebam našega gospodarstva. Pri tem je treba določiti zlasti razmerje med teoretičnim in praktičnim poukom, kakor tudi odnos med strokovnim in splošnoizobraževalnim poukom.
6.	V okviru Pedagoškega centra je treba organizirati tečaje za pedagoško in metodično izobraževanje tistih učiteljev na srednjih strokovnih šolah, ki se za poklic učitelja niso pripravljali na fakultetah. Za te tečaje Je treba pripraviti ustrezen program, ki naj bi ga vsi učitelji, ki nimajo potrebne pedagoške izobrazbe, obvezno absolvirali.
7.	Na srednjih strokovnih šolah naj se uvedejo hospitacljske ure pri izbranih učiteljih strokovnih predmetov.
8.	Podpreti je treba osnutke predlogov, po katerih naj bi redna proračunska in investicijska sredstva ne dajali le okraji, temveč tudi republiški Svet za šolstvo in Fond za kadre.
9.	lieševahje vprašanja preobremenjenosti dijakov na srednjih strokovnih šolah naj temolii na izboljšanju materialne osnove šo! in oblik pouka, ne pa na šablonskem zmanjševanju števila tedenskih ur, ki bo le v škodo strokovnega znanja tehničnega naraščaja.
10.	Izvenšolsko udejstvovanje
mladine je treba, kolikor je v sedanjih pogojih le možno, nasloniti na šolo in dijaške domove, zato je treba dati vso pomoč mladinski organizaciji, ki naj ho glavni nosilec tehnične, politične, kulturne in telesne izvefiolske vzgoje.	Kompare Dušan
damskih dejavnostih kvalificirani delavci osnovno ustvarjalno moč, potem moramo glede na takšno vlogo, ki jo. 'ma strokovni delavec v procesu proizvodnje, mnogo bolj skrbeti za njegov pravilni razvoj. Reševati te probigme bomo morali zaectj takoj, ker strokovno šolstvo p^av gotovo ne bo moglo zniževati svojih zahtev, saij tega razvoj tehnike in industrije ne dopuča. Vrhu tega bo novi sistem strokovnega šolstva prevzel še druge naloge, ki j'h doslej ni bilo mogoče vključevati in ki jih zahteva naš družbeni razvoj. In zato bodo morali imeti učenci, ki bodo stopali v strokovne šole, to je v šole druge stopnje, ne glede na smer in poklic, soli-dnejšo osnovo, da bo lahko strokovna vzgoja uspešna. Ta stopnja šolstva ho odločilnega pomena za mlado generacijo od 15. do 19. leta starost'. Uspešno dovršena obvezna osemletna šola bo torej pogoj za vpis v vse vrste strokovnih šol, t. i, *ol druge stopnje. Zato se bomo morali kaj kmalu lotiti reševania navedenih problemov in ustvariti z mrežo sp'o-šnoizobraževialneafi Šolstva takšne pogoje, da bo Svečina mladine lahko vstopala po svoji opredelitvi v ta ali oni ooklic tehnične oziroma delavske smeri. lasno je. da bo tudi »istem reformiranega šolstva moral poskrbeti za razširitev svoje mreže in ustvariti prožnejši sistem šolanja tako, da bo omogočeno večjemu številu sposobne mladine iz vseh predelov Slovenije nadaljevati išola-nie
Kos Karel
Stra* 3
Ani pri bolgarskih prosvetnih delavcih
Ce ni telovadnice, vsaj igrišče in telovadišče!
(Nadaljevanje)
Zyečer je aeiegacija prisostvovala svečani akademiji v poslopju opere. Sami izprani gostje. Težko Je karkoli povedati o takj akademiji. Govor, precej dolg govor: v glavnem le o Sovjetski zvezi,, o njeniii uspehih, o njeni pomoči bolgarskemu narodu. Vse &a začenja in tudi končuje s Sovjetsko Zvezo. Človek dobi vtis, da Bolgarija brez nje ne bi mtogiia niti minute živeti. Pa vendar smo v teh dneh videli bogato revolucionarno tradicijo te-ga naroda,, videli smo tudi, da je to skromen, morda celo preveč, delaven narod.
Drug; dan smo dobi.! svoje prostore na levi tribuni pri mavzoleju G. Dimitrova. Poleg nas je bila kitajska vojaška delegacija. Skoraj dve ure so množice Sofijčanov korakale mimo tribune s trasparenti, sli-
ni dokončala. Vse hiše so ozvočene, po njih slišijo kolhoznikl tudi kritiko svojega deva. Svoje pridelke prodajajo po s pogodbo določeni ceni, 30 odstotkov pridelkov pa lahko prodajo na svobodnem trgu. Kokoši branijo na zanimiv način: v posebnih vozovih — kokošnjakih jih razvozijo po požetih žitnih poljih, kjer pobirajo odpadlo zrnje. Bedijo 3.000 kokoši, 130 krav, 200 volov m imajo farmo konj. Kolhoz ima svoj otroški vrtec In sedemletno šolo. Eno in drugo živi ob bogat) podpori kolhoza,. fRatz-umlijvo, da imajo svoj kulturni dom s kinodvorano in čitalnico. Pokazati so nam hoteli prav vse, kar Imajo, vendar smo se morali vrniti v Plovdiv.
Naslednji dan, 9- novembra, so nas sprejeli na okrožnem komiteju Profsojuza. Vtis, da je ta pokrajina mnogo naored-
Nižja srednja šola v Stari Zagori.
karoi, cvetjem in zastavami. Brez zlobe smo gledali, kako odseva v praksi XX. kongres KPSZ. Pa smo le' našteli 5 alt 6 slik Stalina, ki jih niso nosili preveč visoko: prav toliko js bilo menda tudi paro. »Naj živi bratstvo z jugoslovanskimi narodi«; bilo je tudi nekaj naših zastav v družbi z zastavami vzhodnoevropskih držav. Vsem se nam je zaadelo, da naša pot le ni tako enostavna In da je treba tem ljudem odkrito povedati, kako je bilo vsa ta leta pri nas in kako tudi danes živimo in delamo. Občutili smo. da ni problem najti tovariške stike med prosvetnimi delavci, da ni težko najti skupna stališča, Občutili pa smo, da gre uradna pot. bolje rečeno, ' uradna politika svojo okostenelo pot naprej.
Po kosilu smo se oglasili prt zaslužnem pedagoškem delavcu, ki je dobil naziv akademik. Ko smo sedeli pri njem. in se pogovarjali o delu dn težavah, o uspehih in neuspehih, ko nam jo pripovedoval o svojih načrtih, sem se spomnil našega to-vs-lša . Flereta. Spomnil sem se tudi, kako malo pri nas upošteva mo naše zaslužne ljudi, pa ne samo prosvetne delavce. Kako pri nas premalo cenimo ljudi, ki so za svoje generacije nekaj pomenili. Ne gre ®a kmt osebnosti, gre za svetle vzore mladine, ki dorašča.
Naslednji dan se je začela prt proti vzhodu. Malo pred deseto uro smo krenili na pot proti Plovdivu, Cesta, po kate.r^ smo se peljali, je del mednarodne poti proti Carigradu, asfaltirana ali kockana. Sele po odhodu jz Sofije (Smo si. lahko iz avtomobilov ogledali tudi njeno okolico: na jugu znana Vifcoša planina, proti severu južne strmine Balkana, v daljavi na jugovzhodu pa gozdnata Bndopa. Vse planine v prvem bleščečem zimskem snegu. Pot preko položnih gričev je bila precej enolična, dokler se ni odprla v široko Plovdivsko polje. Tu so se začela vrstiti prostrana polja tobačnih nasadov, vinogradov, na lev,o in desno So se raztezali namakalni kana-
li.	Med potjo smo še vzeli v avto sopotnico, ki nam je v zahvalo zapela nekaj narodnih pesmi.
Za kosilo smo bili že v Plovdivu Bolgarska .potovalna organizacija Balkanturist gradi v vseh večjih krajih ob tej cesti hotele, ki so po svoji ureditvi pač mednarodni. Tudi tu. Kot povsod, so nas z gostoljubjem kar zasuli. Plovdiv ima okoli 200.009 prebivalcev, izredno moderno urejene lokale; mesto ima v svojem okrožju 115 celodnevnih, 446 poldnevnih in 736 setronsfcih (žetvenih) vrtcev. Za ostale šole nismo spraševali, saj .se 'je v vsakem večjem kraju 1 belila nova šolska zradba. Popoldne je bilo namenjeno obisku vzornega TKZS v Rže-vem konaru. Ta kolhoz je p,re-cei velik, saj živi v njem 4.200 ljudi z 970 gospodarstvi. Vse obdelovalne zemlje imajo 1.600 hektarov. Obsežne namakalne priprave s 130 električnimi čr-ps'kami, 40 motornimi črpalkami (n 20 bazeni za vodo nam.a-ka.to te ogromne površine. Ogledali smo si hleve, ogromne žitnice in skladišča pridelkov, prjdelu.jejo žita, vino, tobak, sladkorno peso in drobno Povrtnino. Ob betonskem kori-1" so si kolhiozn.tki nravkar de-li’,i ribe iz lastne ribogojnice. Ponujena jugoslovanska cigareta je razgibala razgovor, a ga
nejša od vzhodnega dela države, da je bogatejša, da je tudi šolstvo tu zelo dobro razvito, so nam potrdile številke, k> so nam jih povedati tovariši na okrožju:	okrožje ima 900.000
prebivalcev (trinajst okrajev), im« svojo univerzo s trcmj fakultetami — med njimi je najmočnejša agronomska — ima svoje »ipcdagogičesko učiiište«, podobno učiteljišču (»pedago-gičeskj inštitut« je enak VPŠ), osem raznih srednjih strokovnih šol, šest nižjih strokovnih šoB, 604 jjplošndizohraievalne šole, 115 celodnevnih, 446 poldnevnih in 756 sezonskih ali žetvenih vrtcev, razen tega pa še .Me za moralno ogrožene, gluhoneme, defektne in en internat Bugaroturke. Aparat okrožnega narodnega odbora: načelnik in nadzorniki, eden za administrativno poslovanje, trije za predšolsko vzgojo, til-je za splošnoizobraževalno šolstvo, eden za Szvzonšolsko delo, eden za fizkultur«, eden za kadre in eden za finančno poslovanje. Ta dan smo s1 ogledali še enega izmed sedmerih nizkih skalnatih gničev (Tepe) z ogromnim spomenikom RA. Na povratku smo si ogledali še dobro urejen a.rheo.oškt muzej, v katerem je prav gotovo največja zanimivost zlato posodje, ki so ga našli trije kmetje leta 1949 v bližini vasi Panagurlšte. Ta zaklad izvira iz 4. stoletja pred našo ero; pripadal Je lastniku starega trakijskega naselja. Zaklad obsega devet kosov iz čistega zlata, ki tehtajo 6,164 kg: 4 rltoni, 3 vrč*, 1 amfora in 1 pladenj. Motivi na posodju so vzeti iz grške mitologije. Upravnik muzeja je 5e omenil, da je pred nekaj dne-vtt dobil vabilo ljubljanskega arheološkega muzeja za sodelovanje. Pripomnil je, da je
da je Stara Zagona edino bolgarsko mesto, ki ima ravne ulice, To je resnica. Ima pa tudi najstarejišo bolgarsko opero in novo enajstletno šolo.
Pa še prisrčen dogodek v Stari Zagori: ob zidu prometne ulice so štirje Cigančki, stari okoli 12 let, snažili čevlje. Bili so tako prisrčni, da smo si tudi mi dali osnažiti svoja sicer čista -obuvala. Tovarišu s Hrvat&ke je njegovo lepo sve-t-orjavo obutev Ciganček mimogrede spremenil V lepo živordečo. Ko so nas slišali govoriti po naše in »mo jim nasuli v ročice drobiža, so začudeno vprašali: »Rus?« K-o smo jim povedali-, da smo iz Jugoslavije, so «e začudili in prvo njihovo vprašanje je bilo, ali so pri nas tudi Cigank Pritrdili smo jim. In ko smo Jim tudi na naslednje vprašanje, ali tudi -pri nas Cigani čistijo čevlje, spet pritrdili, je blio njihovo zadovoljstvo brezmejno. Krtače so švigale »n čevlji so se -res svetili.
Po ce.sti s-o -nas srečevale kolone, -ki so jih sestavljali otovorjeni konji-fri, konjiči z jezdeci, ženske, ki so hodile p«š, in ogromne črede ovac. Pojasnili so nam, da -so to kara-k.ačani, ki jih je sneg presenetil na pašnikih Balkana. To go nomadi, l{i vsako pomlad romajo s skrajnega juga Bolgarije na pašnike Balkana s svojimi čredami in se jeseni vračajo v toplejše kraje. Pri teh »pticah selivkah« nas je presenetila izredna snaga.
Vse do Stare Zagore ležijo ob cesti ogromna -njive še desno neobranega bombaža. Iz plitvih namakalnih jarkov je bilo videti, da tu .uspeva tudi riž. Od Stare Zagore proti severu se že z-ačenj-ajo obronki Balkana. Mimo Kazanltka, središča pr1-delov-anja rožnega olja, smo pohiteli mimogrede. V ostrih serpentinah se je dvigala pot proti Sipki. Sneg na cesti je b-ii zoran in poslednji sončni ža-rki so sij sli na mogočen spomenik n-ad prelazom Sipka. Spomenik se dviga okrog 200 metrov nad cesto. Poti skorai ni bilo videti, saj je sneg za-metel vsako sled. Za p-ot do spomenika smio se radi ali neradi odločili trije: tovariš tz Črne gore. tovariš Todorov — .spremljevalec — ki se je nekako mo-ta; udeležiti te pota, i-n j-az. Zagazili smo v sneg, k* Ea je bilo ponekod do kolen, in temeljito razgreti »osvojili« Sipko. Ni nam bilo žal. V mrak se je potapljal Podbalkanski koridor s Staro Zsgo.ro i-n s Plovd.tvskim poljem v ozadju. Rodopo smo v njenih obrisih feamo -še -sliStiil-t. Spomenik Je bil postavljen v spomin na hude boje v osvobodilni bolgar-sko-turški in rusko-turški vojni leta 1876. To je velika prisekana granitna prizma z grobnico padlih borcev. Na štirih koncih stojijo kot neme priče 'štirje topovi iz te vojne. Naj fe pripomnim., da je v
okolici vse polno manjših spomenikov. ki »o Jih svojci postavili padlim možem in sinovom. Na -povratku ko nas ostali tovariši .pričakali z uspehu primernim govorom. Kolona se je pomaknila po zglajeni cesti v mraku počasi navzdol.
Skozi Gabrovo, središče bolgarske tekstilne lind-ustriie, smo kot slepi v tema privozili v Trnovo. Tri sto kvlom-eftnov današnje poti je bilo z-a nam-l. Potrpežljivo so na* čaka d
kurs), vadnice, pionirskega dvorca in samega mesta, pa še srečanje z. učitelj; m odnod proti Varni. — Malo o učiteljišču: Od leta 1933 do leta 1944 so imeD Bolgari vsa učiteljišča zapita. Imeli So namreč preveč kadra. Od -leta 1940 pa do leta 1948 »o sprejemali na u-či-te.jišče, na' katerem je trajal pouk pet let, učence, ki so končali 4. razred gimnazije, od 1. 1946 do l. 1950 pa v pedagoško 2-letno šol-o učence z 8.razredi gimnazije. Od takrat sprejemajo v petletno učiteljišče po končani sedemletni splošnoizobraževalni šol; (pravijo, da so dobivali" najboljši kader v letih 1948—1950). Učiteljišče no more biti nič drugega kot učiteljišče. Vendar pa smo našli nekaj zanimivosti: pet letnikov je razde.jeni-h v 10 semestrov. Ob vsakem semestru so izpiti. V njihovem učnem načrtu smo opazili tudi predmete:	dečja
literatura (5. letnik, 60 ur), osnove kmečkega gospodarstva (se.skoto stopanstvo, 5. letnik, 44 ur), zgodovina KPSS in izdelan. V vseh petih letih -imajo v vseh predmetih 5071 ur pouka. Imajo tudi fakultativne predmete: solo petje. 200 ur, zapadni jezik, 126 ur, glasbeno izpopolnjevanje, 280 tir, športno Izpopolnjevanje, ?8o ur, umetniško izpopolnjevanje,
280 ur. Zanimivo, je tudi, da so na učiteljišču posebni oddelki za vzgojite.jice, ki Imajo poleg običajnih predmetov še vrsto drugih (koreografija, gospodinjstvo, gledališka umetnost, metodika spoznavanja prirode za predšolske otroke itd.). Da pa bi zadostili potrebam po voditeljih pionirske organizacije, ipiaj-o še oddelek za pionirske vzgojitelje. S hospitaci-jami in nastopi začnejo v 3. letniku. Težišče pa je seveda v petem: v začetku leta enotedenski nastopi o temi »Otrokovi prvi dnevi v. šoli«. Od l.te-bruarja do 5. marca imajo enodnevne nastope, tretji i-n četrti teden v marcu pa gredo na mestne i-n okoliške štole: prvi dan hospltirajo pri učitelju, nato delajo samostojno, zadnji dan ali dva pa zopet poslušajo učitelj«. Ves čas je pri njem razrednik, najmanj petkrat pa ga obišče pedagog oz. metodik šn predmetni učitelj. S.edi konferenca, zapisnik gre na učiteljišče v dokončni pretres. To praktično delo je za kandidata . tudi že del njegovega državnega izpita. To učiteljišče je štelo 3-37 učiteljskih in 270 vzgojiteljskih kandidatov. Imajo tudi oddelek za pionirske voditelje.
Ker imamo nešteto šolskih zgradb brez telovad. in jim zaradi pomanj. prostora ne bomo mogli kmalu urediti telovadnic, bi jim z mnogo manjšimi stroški uredili igrišče in telovadišče. Ne zavedamo se namreč, koliko koristi za telo in koliko veselih ur razvedrila pripravimo mladini, če pri šoli napravimo otroško igrišče in telovadišče. Neprecenljive vrednosti za zdravje mladine so zrak, sonce in gibanje v prosti naravi, ki naredi človeka zdravega na telesu in duhu in mu poveča tudi veselje do dela.
V mestih so že napravili precej igrišč, kjer je vedno vesel živžav predšolskih otrok. Po končanem pouku pa postane tsko igrišče takoj premajhno ki se na n j etn ne m ere jo razživeti vsi, ki So željni giba-
je, nato pa ga zamenja. Ob sobotah pa lahko izvedejo nastop in pregledajo svoje zmožnosti in uspehe.
Za vsako orodje naj bodo predpisane določene osnovne vaje in norme, po katerih naj se ocenjuje uspeh. Te pa si lahko, določijo otroci sami, saj so v tem neizčrpni. Pri rednih telovadnih urah se pod vodstvom učitelja učijo osnovnih oblik. Vsak odrnor bodo učenci izrabili za razvedrilo, razgibavanje na igrišču, kjer bo vedno živahno. Pri tem pa lahko učitelj uspešno opazuje odnos otroka do kolektiva.
Igrišče bo središče otroškega življenja vse popoldneve v tednu, ob nedeljah in počitnicah. Pridružili se jim bodo še predšolski otroci in se igrali v peskovniku, medtem ko bodo starejši pazili nanje. O večer-
Zborovodjem mladinskih zborov
Pred I. Jugoslovanskim festivalom mladinske glasbe
Trnovo ob Jantri
žalostno, da naši narodi tako malo poznajo svojo skupno zgodovino; pripravljen je z vsemt sredstvi sodelovati z našimi arheologi. Za zaključek obiska v Plovdivu so nam tovariši priredili prijeten družabni večer. In_da bi se jih večkrat spomnili, »o vsakemu izmed na,s poklonil; stekleničico rožnega olja ali, kakor ga oni imenujejo, rozovega masla.
Naslednjega dne, ob 8. url zjutraj smo nadaljeva-i pot preko Dimitrovgrada, Stare Zagore,, Kazanlika, preko prelaza šipke na Balkanu do prve prestolnice bolgarskih carjev — Trnovo. Med potjo smo si ogledal; v Dimitrovgradu kombinat dušičnih gnojil, ki so 8a v glavnem zgradi,1; Rusi. Tisoč ruskih strokovnjakov je sodelovalo pri gradbenih delih, okoli tisoč pa pri montažnih delih in pri začetni proizvodnji. Pred 10 leti je bila tam vas. ki je šte.a približno 800 iljudi. Spremljevalci so reklu,
predstavniki organizacije, kljub skoraj triurni zamudi. Premrli smo sl kljub pozni url zaželeli kratkega sprehoda. Po razsvetljenih ulicah, po pobočjih *n v globina pod nami smo zaslutili, da ima to mesto poseben položaj. V globini pod nami se Je medlo svetlikala čudovito zvita reka Jantra. Mrzla burja BKP (5. letnik. 90 ur). Tudi za učiteljišče je plan nadrobno nas je kmalu pregnala v prijetno zatočišče hotela- Kot povsod — slavnostna večerja, naša trobojnica na mizi pa Je naredila lokal še bolj domač. Postrežljivi direktor se je kaj kmalu pohvalil, da se je tu ustavila naša parlamentarna delegacija. Tudi svilena zastavica je od takrat tu. Večerja je potekala ob spremljavi kavarniške godbe, ki je kmalu preš.a na igranje naših narodnih pesmi.
Naslednji dan je bil namenjen ogledu učiteljišča (Peda-gogtičeskJte učiliše za načalni
Zborovodje mladinskih zborov in dirigenti mladinskih orkestrov so verjetno že poučeni o velikem jugoslovanskem tekmovanju mladinskih zborov in orkestrov (I. jugoslovanski
festival mladinske glasbe), ki b:0 v mesecih marcu, aprilu in maju 1957.
Poglavitni namen tega festi-la je. zbuditi in povečati zanimanje za mladinsko zborovsko in orkestralno glasbo, zboljšati kakovost že obstoječih mladinskih zborov in orkestralnih skupim ter širiti domačo mladinsko glasbeno ustvarjalnost. Festival bo pokazal sliko mladinske zborovske im orkestralne dejavnosti. pokazal b0 njene dosežke im pomanjkljivosti. in nakaza; smernice za nadaljnje delo. Komisija za_ glasbeno vzgojo prt Zvezi prijat el j«'v mladine bo podrobno preučila stanje im skušala v prihodnje načrtno usmerjati dejavnost mladinskih zborov in instrumenta In ih skupim, ter jim nuditi potrebno pomot.	’
V	kratkem povedano:	glavni
namen tega tefcmovamj« ni, določiti najboljše mladinske zbore jn instrumentalne skupine, ostalim pa vzeti voljo do nadaljnjega dela (kakor se je na taikih tekmovanjih pogosto dogajalo). Ne, namen našega tek-fnovanja je Staši ta globlji: nudit pomoč nastopajočim zborom in orkestrom, spodbuditi jih za načrtnejše in bolj poglob-Ijeirao delo. opozoriti jih na napake in pomanjkljivosti ter jim pokazati, kako naj jih odipravi-io.
Zato je prav. da zajame festival vse mladinske zbore in orkestre, tudi take. loi v svoji skromnosti ni tj najmanj ne pričakujejo nagrade ali priznanja. Le če bomo vključil; v tekmovanje vse mladinske 1 zbore in orkestre, bomo dobili popolno sliko stanja In nudili potrebne napotke ta pomoč, s tem pa dvigali raven naše mladinske glasbene .poustvarjalnosti in tudi ustvarjalnosti.
V	naslednjem bom0 podali nekaj napotkov zborovodjem mladinskih in otroških zborov.
Da morajo biti zbori into-nančno in ritmičn0 temeljito pripravljeni, je samo ob sebi umevno. Pa vendar danes redkokdaj slišimo zbor, k; poje čisto in brezhibno, zato opzar-jam0 zborovodje, naj posvete temu vprašanju vso potrebno pozornost, enako tud; pravilni in jasni izgovorjavi.
Čistoča in ubranost je pogosto v najtesnejši zvezi z glasovno kulturo. Večina naših pevskih zborov pri petju kriči, kričavo petje pa nJ samo znak nekulturnosti In neprijetno za uho. marveč tudi skrajno škodljivo pevskemu organu, zlasti otroškemu. Dober zborovodja bo torej gojil predvsem mehko, tiho petje. Kaj kmalu bo spoznal, koliko je zbor pridobil na kulturi glasu, koliko laže je pri tihem petju doseči čistočo in ubranost ter vzdrževati disciplino. Skratka:	tih0 (oziroma
srednje glasno) petje prinaša zboru samo korist in šele od tihega petja lahko postopoma prehajamo ns glasnejše, vendar le do določenih meja, da ne zaidemo v kričavost.
V zvezi s tem opzarjamo tudi na pravilen izbor pesmi; obsegi izbranih skladb naj bodo primerni zmogljivosti zbora, previsoko ali prenizko pisane pesmi nikdar ne zvene dobro.
Zato tudi priporočamo, naj osnovno šolski zbori £°.ie predvsem enoglasno (deloma dvoglasno) petje. Za triiglaano- pelje s0 glasovi osnovnošolskih otrok še premalo razviti; manjka jim višin in nižin, zato triglasje v osnovni šol; redkokdaj dobro zveni. Dajmo torej osnovnošolskemu otroku enoglasno pesem ki bo blizu njegovemu čustvovanju. Na taki preprosti enoglasni pesmi je mogoče posredovati otroku glasbene vrednote. ob spremljavi klavirja (alj tudj harmonike) pa bo prisluhnil različnim zvočnim zvezam in tak© skoraj neopazno prodiral v »vet večglasja. Ce bo znal zborovodja pevcem pravilno pojasniti vsebino izvajanih skladb, bod zazvenele v pravi otroški neposrednosti, kar je tudi poglavitni čar takih nastopov. Da je taka pot pravilna, na® vedno znova prepričujejo nastopi zborčkov iz Jevnice in Spodnje Šiške, ki se pogosto oglašata v radijskih oddajah. Da podpremo taka prizadevanja, smo tudi takim zborčkom omogočil; sodelovanje na okrajnih in na republiškem festivalu.
Izbira sporeda predstavlja pr! našem tekmovanju zelo važno poglavje, saj gre obenem za festival naše mladinske glasbene ustvarjalnosti. Zaželene so torej skladbe pisane nalašč za mladino. predvsem tiste, bi se redkeje izvajajo. Pesmi, ki so bile prvotno komponirane za odrasle zbore In nato prirejene za mladinske zbore, redkokdaj dobro zvene, zato se jih pri tem festivalu Izogibajmo. Sicer pa Izbirajmo kvalitetne, v vsakem pogledu neoporečne skladbe, ta-. bn glede vsebine kakor tudi glede glasbene obdelave.
Zborovodjem priporočamo v prvi vrsti otroške in mladinske pesmi v zbirki »Partizanska pesem« (Državna založba Slovenije 1953), oba letnika mladinske glasbene revije »Grilca«, ki izhaja v Ljubljani, prav tako pa tudi pesmi, ki izhajajo v letošnjem »Pionirskem listu«.
Za podrobnejša navodila In pomoč se obračajte na okrajne odbore Zveze prijateljev mladine ali pa neposredno na Komisijo za glasbeno vzgojo pri Zve-zj prijateljev mladine Slovenije
v Ljubljani, Tomšičeva 9.
estr«
' lii n. kv-.
VABILO
Petintrideseto obletnico mature na ljubljanskem učiteljišču bomo slavili v soboto, 19. lan. 1957, v restavracij; hotela Union v Ljubljani. Zaradi fotografiranja bo sestanek ob 16. url.
Vabimo tud) tovarišice In tovariše, ki so maturirali v letih 1919, 1920 in 1922, posebno pa še tovariše profesorje!
Slavko Mravlje
nja, iger in telovadbe; zato bi morali povsod posvečati več pažnje urejanju novih Igrišč in telovadišč.
Kot kaže naša skica, se da s prav malo sredstvi, zato pa s, tem večjo mero dobre volje marsikje urediti lepo igrišče in telovadišče. V vasi, obdani z gozdovi, bi pri posameznih posestnikih dobili neobtesan smrekov les in smrekove vrhove, na bližnjih žagah pa cenejši les in bi začeli z učiteljevim -nasvetom, s pomočjo šolskega odbora, mladine in množičnih organizacij urejevati prostor za igrišče. Saj ni nujno, da bi napravili vse takoj. Počasi, vsako leto nekaj! Kar mladina najbolj želi in kar laže dobimo, to uredimo najprej, In ji s tem damo novega veselja in pobud. Učitelj pa naj pri tem važnem delu vzbuja veselje do sodelovanja tako mladini kot odraslim. Igrišče naj bo delo skupnosti in osrednje zbirališče v vsakem večjem kraju.
Stran od hiš poiščemo primeren prostor, ki ga ogradimo z zelenim grmičevjem ali mladim gozdnim drevjem. V tem okrašenem okviru namestimo primemo orodje in veselo življenje se bo začelo na vsem prostoru. V velikem peskovniku bodo delali malčki razne oblike iz peska, medtem ko se bodo večji že gugali na gugalnici. Po dolgih krivih deblih se bodo borili. In lovili ravnotežje. Na različno velikih ovirah bodo delali razne vaje, po drogovih se bodo vzpenjali dečki in deklice, ribstol in plezala bodo uporabljali za plezanje. Skozi letve kozolca se bo hotelo prerivati malo in veliko. Plezali bodo po nizkih in visokih stebrih In kdor bo bolj pogumen, bo skakal z njh na tla.
V	sredini namestimo celo vrsto stalnih koz za preskakovanje, ki naj bodo različne velikosti; večje zahtevajo od otrok tudi več poguma. Krogo-tek v sredini igrišča bo za otroke posebno zanimiv. Vriskajoč in v ritmičnem tempu se bo vrtela na njem skupina za skupino. Po okvirni gredi bodo lovili otroci ravnotežje, po njej se bodo drsali, delali razmahe in različne druge va-
V	kotu igrišča je priporočljivo pripraviti velik kup peska, na katerem bodo otroci zidali hiše, predore, gradove itd., vsak po svoji domišljiji. Zato naj bo na razpolago dovolj okroglega lesa, desk, kamenja in opeke. Na rokoborskem prostoru bi bile stalne rokoborske igre. Za merjenje zmožnosti naj bi bil na igrišču tudi do 4 m širok jarek za skakanje. V skakalni jami bi vadili skok v višino in daljino, na tekališču okrog celotnega igrišča pa bi se merili v tekih.
Celo igrišče mora biti globoko posuto z mivko, da otroci lahko ležijo v mehkem pesku, ga spušča jo skozi prste, se z njim igrajo in gradijo. Klopi iz surovih (neobtesanih) drevesnih debel jim služijo za počitek in opazovanje.
Tako igrišče bo zbirališče vseh otrok, Ze mnogo pred pričetkom pouka bo na njem vse živo. Otroci lahko pred poukom pod vodstvom učitelja pripravljajo krožni tek ali se pregibljejo na orodju. Vsak otrok naj bo v ©ni skupini, ki ji poskuša vodja nuditi čim več veselja do ra zgibanj a in telovadbe. Več dnu' ali en teden naj uporablja skupina isto orod-
nih urah se mladina rada zbere na igrišču in tekmuje na vseh orodjih. Igrišče bo kmalu polno tudi tujih otrok, ko bodo videli to živahno življenje in se bodo radi priključili igran ju in telovadbi.
Na tak način bomo mladini vzbudili veselje do igranja in življenja v kolektivu, zanimanje za telovadbo, ki bo krepila duha in telo, vzgajala disciplino in smisel za lepoto. Tako bo tudi kmečka mladina opuščala shajanje v gostilnah pri pijači in kartah ter iskala izživljanja v telovadbi, katere osnove ji moramo dati že v mladosti. Kdor na to pomisli, mu ne bo žal denarja in dela in bo red podprl zamisel o igriščih in telovadiščih.
Učbeniki za vajenske šole trgovinske stroke
Odbor za založništvo pri Trgovinski zbornici LRS si je postavil kot ©no svojih najnujnejših nalog, preskrbeti za vajenske šole trgovinske stroke primerne učbenike. Doslej so izšli že trije. Lani je odbor izdal prvo šolsko učno knjigo za te šole, »Vaje iz trgovinskega računstva«, ki sta jih sestavila, zbrala in uredila s sodelovanjem vajenskih šol trgovinske stroke v Kranju, Mariboru, Novem mestu in Ptuju Ado Klavora In inženir France Ažman, oba iz Kranja. Knjižica ima ha 48 straneh več sto vaj za vse tri letnike vajenskih šol. — Letos v januarju je izšla druga knjiga te zbirke, »Knjigovodstvo za vajence«, ki ga je napisal inženir Albin Raiča ter ima 125 strani. — V oktobru t. 1. je izšla še tretja knjiga, »Higiena prehrane in živil«; napisal jo je inženir Albin Nerima. Delo ima 140 strani in precej slik. Vse te tri knjige so izšle v nakladi po 2000 izvodov. »Knjigovodstvo« je že skoraj razprodano in je v tisku že druga izdaja. Vse so odobrene od sveta za kulturo in prosveto LRS.
Kot skripta je izšlo letošnjo pomlad v teh zvezkih tudi še »Blagoznansvo« (avtor profesor Ferdo Sešek), ki ga je izdala Vajenska šola trgovinske stroke v Ljubljani.
V tisku sta še nadaljnji dve šolski učni knjigi: »Organizacija in tehnika v trgovini« (avtor prof. ing. Edvin Dobeic) ter »Trgovinsko računovodstvo« (avtorja Ado Klavora in inženir France Ažman iz Kranja).
Odbor za založništvo pri Trgovinski zbornici LRS nima lahkega dela. Večkrat, kljub dvakratnemu javnemu razpisu, ne dobi potrebnih rokopisov (blagoznanstvo in gospodarski zemljepis) in iskati mora vsepovsod avtorje, ki bi pripravili rokopis. Ko so rokopisi po strokovnih ocenah in morebitnih popravkih odobreni od Sveta ^K kot učbeniki, pa se začne križev pot po tiskarnah, ki: nimajo prostora ali nimajo dovolj številk ali pa morda obojega. Tako je en rokopis v tiskarni že leto dni ta so ga menda Šele nedavno vzeli v rok«. Pri vsem tem pa to niso. knjige za razvedrilo, marveč za potrebo, za vzgojo na-šega naraščaja, ki bo polagoma' izpopolnil in nadomestil sedanje kadre. Menim, da bi taka prizadevanja odbora za založništvo pri Trgovinski zbornici LRS zaslužila vsepovsod primerno razumevanje.

Fred 90 leti so se odprla vrata šentviške šole
Po letu 1866, ko je izšel avstrijski zakon o šolstvu, so po vsej Sloveniji začeli odpirat? šole. Zakon je dovoljeval pouk v narodnih jezikih. V Šentvidu se je pričel pouk 10, maja 1866 v novo zgrajeni šolski stavb.1. Prvi učitelj te enoraz-redne šole je bil Matija Bernik, za njim pa Janez Krnc.
Leta 1874 je bil ustvarjen materialni temelj sedanjega šolskega poslopja. Tisto leto je v Ljubljani umrl Andrej Bitenc, znani izdelovalec klavirjev. Otrok ni imel in ker je mladino silno ljubil,' je zapustil šentviški šoli 95 t&cč goldinarjev. Solo so vzdrževali z obrestmi tega kapitala, ustvarili pa tudi osnovo za novo šolsko poslopje.
Sola se je naglo širila m bila že leta 1875 razširjena v dvorazrednico. Leta 1884 pa so odprli še tretji in četrti razred.
Zanimivo je, da je imela šola že od vsega začetka Svoj šolski svet, ki se je za šolo zelo brigal. Tako omenja kronika, da je šolski svet leta 1876 prosil okrajno glavarstvo, da Uvede nedeljen pouk. Prošnja je bila ugodno rešena.
Ko šo emorazrednico razširili, je postalo prvotno šolsko poslopje premajhno in že leta 1884 so sezidali novo šolsko poslopje na zemljišču Miroslava Tomca, kjer so uredili tudi šolski vrt. Ker je sčasoma tudi to staro poslopje postalo premajhno, so najeli še dva prostora v . Belčevi hiši. Spričo naglega razvoja Šentvida pa vse to ni zadostovalo in sklenili so zgraditi novo šolsko poslopje na velikem prostoru, imenovanem »Vojvoda ledina.«
2e v osemdesetih letih preteklega stoletja so v Šentvidu hoteli imeti tudi obrtno šolo, na kateri se je začel pouk 5. novembra 1882.
Leta 1885 se je vnel hud spor med šentviško in šišensko občino. Šiškarji , so namreč hotelij imeti delež pri Bitenčevem skladu, s katerim so nameravali sezidati šolo, Sentvidčaui pa jim tega niso hoteli priznati. Spor se je pred sodiščem za Šentvid dobro končal. .
Spor pa je nastal tudi v šolskem odboru samem zaradi slabega gdspodarjenja takratnega preds. Cirmana in odb. Florjančiča. Kozolec sta dala preurediti v šolo (seveda s sredstvi! Bitenčevega sklada), pri .pouku pa so bili večkrat celo brez papirja, črnila in drv. Morala sta izstopiti iz odbora.
Leta 1910 se je sešla komisija, ki je določila stavbišče za npvo šolo. Izbrali so Zormanovo zemljišče, po domače »Vojvoda ledina«, kjer stoji šola še danes. Arhitekt Rudolf' Petz je znal upoštevati vse higienske,- pedagoške in druge potrebe ter je zgradil poslopje, ki je še danes moderno th ustreza predpisom. Temelje so začeli kopati avgusta 1910. Oktobra 1911 je bila šola slovesno odprta. Leta 1928 je bil sezidan še en trakt; takšna je šola še danes. Stroški za zidavo šolskega poslopja so znašali 250 tisoč kron. Zadostoval Je Bitenčev sklad, tako da občina n! imela nobenih stroškov.
V Začetku prve svetovne vojne je bila šola še-strazredna z desetimi oddelki, v katerih se je šolalo 487 otrok. Med vojno je bil pouk zelo nereden, ker so v šoli gostovali vojaki, bila pa je v njej tud'-' bolnišnica. Pouk se je vršil tudi po raznih zasebnih hišah.
Zanimivo je, da je bri medvojni šolski upravitelj Janko Bajc glavni nabiralec vojnega posojila. Za to svoje delo je
bile tudi obrtniške razstave, ki so dobile prav poseben sloves.
V tem času je šola dobila precej knjig in uči
Z novim režimom, leta 1936 je bil premeščen šolski ppra-vitelj Ivan Šmajtlck in nekaj naprednih Učiteljev. Upravi-teljsko mesto je dobil Leopold Hladnik, ki je ostal na tem mestu do druge svetovne vojne.
Če prebiraš šolsko kroniko od začetka pouka pred devetdesetimi leti pa do druge svetovne vojne, opaziš v njej marsikaj. Vidiš, da se je ljudstvo borilo za svojo šolo, da je bilo nanjo ponosno. Vidiš, da je mladina redno hodila v šolo, vendar pa uspehi! niso bili vedno taki, kakor bi bilo želeti, zlasti pred prvo svetovno vojno. Vpliv reakcionarnih sil m političnih borb je bil zelo velik in prav temu vplivu in tej borbi so se morali učitelji podrediti. In ob tem nebele pomUsliš na Cankarjeve Hlapce. Jermani so zapustili globoke sledove, Iti so se pokazali prav v času druge svetovne vojne, ko je šentviška mladina odšla v boj za svobodo.
Nastopila je doba, ko je narod vzel svojo usodo v svoje roke, ko se je boril za svobodo in srečnejšo bodočnost, za oblast dMovnih ljudi in za novi družbeni 'red.
Po kapitulaciji stare Jugoslavije je 13. aprila 1941 Šentvid zasedla italijanska vojaka. Pouk je M normalen, učiteljstvo je ostalo na svojih mestih. 30. aprila' pa so prišli v Šentvid Nemci, ki so v šoli uvedli nemški pouk; v taki! šoli za slovenske učitelje ni bilo mesta. Slovenski učitelji so se večinoma odselil! v Ljubljano. Vodstvo šole je prevzel nemški upravitelj Zherne Alois. Ves • čas okupacije je šolsko poslopje le delno služilo svojemu namenu. Sam nemški upravitelj v kroniki nekako z nezadovoljstvom ugotavlja, da je Mo mnogo težav, ker je bila šola od časa do časa popolnoma, večkrat pa delno zasedena od vojaštva. V njej je bila tudi bol-
nica in skladišče nrinicije. V času okupacije je bila popolnoma uničena bogata šolska gn učiteljska knjižnica, ves arhiv in mnogo učil. Ostala je le kroniko, hranil jo je menda nemški upravitelj. S knjigami so kurili centralno pse. Spočetka so nemški! učitelji lepo ravnali z mladino, ko pa so videli, da še ta pasivno upira, so postali grobi. Ker je okupator priselil v okoliš mnogo nemških družin z otroki, so vedno nastajali spori med našimi in nemškimi otroci. Zaradi »političnih neredov«, kot pravi v kroniki, je bil pouk otežkočen in učiteljstvo je že pred kapitulacijo Nemčije zapustilo Šentvid ih odšlo na Koroško.
Medtem je tudi Šentvid dal svoj delež za svobodo. V vsem šolskem okolišu je dalo življenje za svobodo: v Šentvidu 11, Vižmarjih 12, Brodu 1, Poljanah — Podgori 10, Gune-Ijah 4, Stanežičah ih Dvoru 41 ter v Mednem 8 borcev.
Mnogo jih je bilo v internaciji, med njimi tudi otroci, več jih je Mo tudi izseljenih.
Po osvoboditvi se je ljudstvo takoj oklenilo svoje šole. Vedelo je, da se bo mladina zopet učila v slovenskem jeziku; okupatorjeva šola mladini ni dala nikakega znanja. Med okupacijo so nekatere učiteljice in mladinke skrivaj doma poučevale otroke v slovenskem branju in pisanju, po osvoboditvi, dokler šolsko op-slopje ni bilo Izpraznjeno in očiščeno, je učiteljstvo poučevalo otroke po vaseh, da bi se prepričali o njihovem znanju in da bi lahko te otroke pravilno porazdelili na razrede. Šolsko vodstvo je prevzel upravitelj Rudolf Zupančič. Skupno z učiteljstvom in organizacijo AFZ so šolo počistili in jo prebelili, tako da so lahko 15. X. 1945 pričeli redni pouk. Vpisalo se je 447 otrok. 31. oktobra 1945 je bila ustanovljena piicmrtika organizacija, nekaj dni! kasneje pa PRK,
Ljudska oblast je dala mnogo za šolstvo in nudila mladini vse, kar se je le dalo v
okoliščinah, ko je šlo za nadaljevanje revolucije in za obnovo porušene domovine. B le so težave s šolskimi knjigami, vendar se je tudi to počasi uredilo; prve nove knjige, mladinske časopise Vn liste je mladina navdušeno sprejela.
Roditeljski sestanki na sold so bili dobro obiskani Jn starši so se zelo zanimali za šolska in vzgojna vprašanja.
Sola je aktivno sodelovala na terenu pri političnem in drugem delu, pri raznih proslavah in manifestacijah. Pionirska organizacija se je tudi’ vključila v aktivno delo pri obnovi naše domovine.
Iz višjih oddelkov osnovne šole.je bila ustanovljena XII. gimnazija, ki je bila pod isto streho. Sele leta 1953 je gimnazija dobila nove prostore v vojašnici, za. njo pa so pričeli graditi novo šolsko poslopje, ki bo okras in ponos Šentvida.
V	šolskem letu 1949-50 je bil premeščen šolski upravitelj
Rudolf Zupančič na Hruščo, začasno pa je bil imenovan na njegovo mesto Viktor Engels-berger, za njim pa leta 1950 Gabrijela Kolar, leta 1952 pa Vilko Kolar.
V	letu 1950 so bili ustanovljeni šolski odbori. Tako je tudi Šentvid dobil svoj šolski odbor, ki je leta 1954 postal organ družbenega upravljanja. Šolski odbor te šole je zelo delaven ih ga uspešno vodi Mirko Pregl.
Na šoli je bil leta 1952 ustanovljen otroški vrtec, ki se je naglo'razvijal in je sedaj v njem že preko 90 otrok v treh oddelkih. In končno je šola dobila tudi oddelek za manj nadarjene otroke, tako da sta tudi! tem otrokom zagotovljena pouk in vzgoja.
Solo je do lanskega leta, ko so bile ustanovljene komune, vzdrževal MLO Ljubljana. Od letošnjega leta dalje pa vzdržuje šolo občinski ljudski odbor, ki prav tako skrbi in skuša dati šoli vse za njen razvoj. In v takem okolju in v novi' družbeni ureditvi smo proslavljali letos prav na praznik JLA 90-letnico naše šole; ob tej priliki je občinski ljudski odbor sklenil, da se šola imenuje po našem velikem sinu, komandantu NOV in POS, heroju Francetu Roz-manu-Stanetu.
Starostna struktura učnega osebja na strokovnih šolah LRS
Droben prispevek k problematiki hospitacijskih razredov
Odkar vodim hospitacijski razred, mislim na to, kako bi izboljšala svoje delo, kakšna naj bi bila organizacija teh razredov in hospiitacfj. Članek v »Prosvetnem delavcu« me je pripravil do tega, da jih tudi opišem.
Hospitaeiiiski razredi so uspešni le, če hospiitanti ne vidijo v njilh samo vzornega nastopa, ampak nepretrgano intenzivno pedagoško delo in vsaj delno nadpovprečni uspeh. Vzorni nastopi so nekaj drugega. Imamo jih v kateremkoli razredu in katerikoli šoli; nastopi lahko vsak učitelj. Za nastop se prav posebno pripravi: natančno preuči metodično pot, priskrbi si nalašč za to uro razne učne pripomočke, potrudi se. da si od koder koli nabavi učila, ki običajno niso niti njemu nit; ostalim stalno na razpolago. Vse to koristi hospitantom, koristi tudj nastopajočemu, kajti z imtezivmp pripravo ni izboljšal samo dela v tisti uri. marveč mu bo la.hko pridobljeno znanje koristilo tudi za naprej.
V hospitacijskih razredih tako enkratno delo ne zadostuje. Ves pouk v šolskem letu je niz nekakih vzornih nastopov. Na sam hospitacijsfci dam učenci ne smejo čutiti'večje vneme, večje prizadevnosti svojega učitelja. 2e prisotnost doslej neznanih obrazov zmede učenca in razbija koncentracijo. Če k temu dio-
prejel posebno diplomo in voj- °aimo š® morda nevsakdanje ve-
— t I * _ _	1	.	n Pm.o al:	rvovrr m •z „ rvo Oif/■vrvn.
ni križec m. stopnje.
Obdobje med obema vojna-. ma je na šentviški šoli potekalo v znamenju bojev med obema taboroma v Sloveniji. Zanimiv je dogodek iz leta 1924, ko je novi politični režim upokojil šolskega upravitelja J. Bajca in na njegovo mesto postavil Ivana Smajd-ka. Premestil je tudi nekaj iz-zrazito klerikalnih učiteljic.
Šentviško župnišče je tedaj organiziralo štrajk in demonstracije. Otrok dva dni ni bilo v šolo in županstvo je moralo nekatere starše kaznovati.
Prav v času upraviteljeva-nja Ivana Šmajdka je nekoliko zavel napredni duh v šoli in tudi marsikaj se je napravilo. Prav v tem času so odprli me-žčamso šolo, in to prvi razred v šolskem letu 1928-29, dokler leta 1931-32 ni' bila popolna. Učitelj Jovan Maks je ustanovil leta 1932-33 mladinski pevski zbor, ki je imel mnogo uspešnih nastopov doma in tudi radiu. V šolskem letu 1931-32 je .bil odprt tudi otroški vrtec.
Med prvo in drugo svetovno vojno je tudi redno delovala obrtno-nadaljevalna šola, ki je imela tni razred. Redne so
denje al,j celo. nervozo nastopajočega. potem to ni gladka, doživeta učna ura, iz katetre bi dihalo vse prejšnje in iz katere bi bilo slutiti vse poznejše enakomerno potetkajoče delo v tej delavnici. Hospitanti morajo imeti občutek, da bi Vse to tudi samj zmogli, tatko logično, preprosto, splošno razumljivoiri utemeljeno naj bo. Učila morajo bit; tehnično preprosta, dosegljiva vsakemu učitelju.
Delo v hospitacijisikem razredu ni šablonsko. Utrjene im priznane metode so le nekaka opora, mogoče temelj za novo, izvirno zgradbo.. Šablonsko delo zmanjšuje učenčevo zanimanje, učitelja pa dolgočasil jn utruja. Še bolj vpliva to na prisotno učiteljstvo, ki je pričakovalo nekaj novega, izvirnega. Hospi-tant mora odnesti s hospitacije »polno torbo« novih domislic in originalnih prijemov. V sebi mora občutiti prepričanje, da je bila učna pot naisitopajočega pravilna in vse delo v skladu z aksiomi specialne metodike ter pedagogike sploh.
Se nekaj o organizaciji dela, razredov in hosipitacij!
Hospijiačiijtsfci razred naj bo po številu učencev in njihovi inteligenčni stopnji podoben razredom v svojem šolskem okolišu. Naj ne velja načelo o maksimumu učencev, če to ni dosegljivo tudi v. razredih tega okoliša. Zlasti naj se ne grupirajo v teh razredih le bolj nadarjeni učenci. Inteligenčni prerez naj prikazuje normalno krivuljo. Le tako bo lahko hospi-tamt prenesel pridobljeno znanje na svoje delo in samo takrat bomo lahko od nj-ega zahteval; izbolijšainje pouka in doseganje učnega uspeha, k, ga že tako oviirajio druge 'stvari (nižje organizirane šole. slaba oprema itd.).
Hospitacije naj bodo urejene tako, d,a bodo vsaj eno leto v določenem (istem) razredu v enakih razdobjih neprekinjeno in da se bodo zvrstili vsi predmeti. Tak,0- bodo lahko hospi-tanti ugotavljali uspeh ta.k’ega dela. sproti vnašali v svoje delo pridobljene jzkušnje in primerjali svoj uspeh z onim v ho-spitacijskih razredih. Nenačrtne hospitacije ob priložnostnih terminih dosežejo le trenutno spodbudo, včasih pa tudi občutek nemoči in malodušj,a.
Vsem svoiim bralcem, poverjenikom in zastopnikom želi
srečno in uspehov polno NOVO LETO 1957
ZALOŽBA
MLADINSKA KNJIGA
Učitelj, la vodi hosprtacijski razred,, naj bo: i*kušen pedagog, metodik z avtoriteto, kar je dokazal s svojim prejšnjim delom. Zato im,a svobodo pedagoškega ustvarjanja. V svojem prizadevanju mora uživati vso moralno im materialno podporo odgovornih čimiteijev; moralno pri tovariših na šoli, šolskem upravitelju. inšpektorjih in pedagoškem centru, ki je prav gotovo živo zainteresiran za obstoj in dobro delo hospitac.ijskiih razredov, a te bolj pri splošnem dvigu učnega uspeha na vseh šolah.
Tako utrudljivo, naporno delo terja po drugj strani urejene gmotne razmere. Učitelj, kit mora biti z vsem svojim znanjem vedno ha razpolago in v pomoč svojim tovarišem (k; jim naj bo vedno dovoljen vstop v hosipita-cijski razred), ki mora ijitj v stalnem stiku tudi s svojimi mentocj.; izven kraja službovanja, tega ne zmore, če ga tarejo vsakdanje skrbi.
Prav bj bilo da se vodje hospitacijskih razredov večkrat vsaj v okviru okraja sestanejo in izmenjajo svoje izkušnje.
Rž
Kmetijsko-nadaljevalna šola v Svečini
Leto je zopet mim0 in pred nam; so zimski meseci, meseci kulturno - prosvetnega dela na vasi. Oživelo bp delo v ljudskih knjižnicah, ljudskih univerzah, krožkih, tečajih itd.
Tako se je začela tudi sezona kmetijsko - nadaljevaiMh šol. Dejal bi, da so te kmetijsiko-na-daljevalne šole nekaka univerza Za našo kmečko mladino, univerza za naše bodoče mlade gospodarje.
Ta šolp ihia v Svečini že dokaj lepo tradicijo; iz nje je že izšlo precej dobrih gospodarjev in gospodinj. Letos se. je vpisalo 40 mladincev in mladink. Poudariti Pa moram. d.a se je letos prvič vpisala skoraj več kot polovica moške mladine. To je zelo razveseljivo kajti doslej je bilo navadno tako. da je bilo v razredu samo 5 fantov. Sola se bo zopet osredotočila na vinarstvo im sadijiarstvo. Predavali bodo kmetijski strokovnjaki iz Vinarske šole ter predmetni učitelji z nižje gimnazije. Pouk bo trikrat tedensko ter se bodo poteg slovenščine, matematike, živinoreje im kmetijskih predmetov učili tudi ročnega dela in ku-hinjstva. Upravitelj šole Ferdo Šilih se zelo trudi da b| pouk na šoli čimbolie organiziral-Rajko Kogeinik
Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol LRS je v oktobru t. 1. izvedlo anketo o učnem osebju na strokovnih šo-ah v Sloveniji. Kadrovsko vprašanje je na strokovnih šolah zelo pereče. Potrebno Je najprej pregledati, kakšne učne kadra imamo: kakšna Je njihova starost, izobrazba In kakšna .je njihova Obremenjenost, nato pa iz tega napraviti potrebne zaključke in na osno-vt teh usmeriti našo prosvetno kadrovsko politiko, da ne bi nekega dne prišli v še večjo zadrego, kot smo danes. Ta ugotovitev velja za vse naše šole, prav posebno pa še za strokovne šote. Reforma našega šolstva daje strokovnim šolam velik poudarek, zato bo v bodoče dotok dijakov v strokovne šole večji kot je bil doslej. Odpreti bo' treba veliko novih strokovnih šol. Kje dobiti učno osebje? Zadnji čas Je. da se ^ začnemo s tem vprašanjem baviti z vso resnostjo, da bi mogli v naslednjih letih ali desetletjih res začeti z reformo strokovnih, šol ne samo v globino. marveč tudi v širino.
Anketa, ki jo je izvedlo Zdru_ ženje učiteljev in protfesorjev strokovnih šol LRS, zajema te tiste strokovne šole, kjer Ima Združenje svoje člane, torej vse večje In pomembnejše strokovne šole. Od srednje-strokovnih šol sp zajete vse razen sanitarnih (tu poučujejo zgolj homorarci - zdravniki In drugo sanitarno osebje), od vajenskih šol samo tiste, ki se nahajajo v kraju, kjer ima Združenje svoja društva, od industrijskih šol pa samo Industrijsko kovinsko šolo v Ljubljani in pet industoteki.h šol v Kranju. Osta.e vajenske in industrijske šole pri podjetjih niso zajete, ker tu poučujejo skoraj sami honorarci-osnovnošolski učitelji, strokovni predmeti in praktičen pouk pa so v rokah strokovnjakov iz podjetij. V anketo torej niso zajete prav tiste strokovne šole. kjer je kadrovsko vprašanje najbolj kritično.
Anketa obravnava 55 strokovnih šol in sicer: 13 srednje-
MMIMIMIIlilllinHH
Fred izpitno, komisijo za strokovne učiteljske izpite v Ljubljani so v času od 5. do!5. novembra 1956 uspešno opravili strokovni učiteljski izpit naslednji pripravniki:
Mencinger Majda, Javornik, Kranj
.Vrečar Antonija, Janše. Ljubljana
Možina Alojz, Janče, Ljubljana
Leben Marija, Št. Janž, Trbovlje
Avguštin Marija, Dobrovo, Gorica
Potočnik Majda, Črnomelj, Novo mesto
Andrejčič Bogdana, Vrtec Bežigrad, Ljubljana Suša Ivan, Brestanica, Trbovlje
Plešec Eieonora, Sora, Ljubljana
Božič Jolanda, Prvačina, Gorica
2ontar Stane, Mavčiče, Kranj
Fabjan Katarina, Črnomelj, Novo mesto
Cvitan - Dajčman Štefka, Portorož - Koper Rems Francka, Dol. Logatec, Ljubljana
Pečnik Frančiška, Pečice, Trbovlje
Gaberšek Jožica, Dobrina, Celje
Brovč Ana, Zlato polje, Ljubljana
Zornik Danilo, Dol, Trbovlje Kocjančič Frančiška, Mokronog, Novo mesto Fabjan - Murn Anica, Dvor, Novo mesto
Kristan Jožefa, Semič, Novo mesto
Pred izpitno komisijo za strokovne učiteljske izpite v Ljubljani so v času od 3. do 14. decembra 1956 uspešno opravili strokovni nčiteliski izpit sledeči učiteljski pripravniki:
Benedičič Anica, Hotederšica, Ljubljana
Gombač Dore, Jurklošter, Celje Iskra Antonija, Boh. Srednja vas, Kranj
Zabukovec Jožefa, Zagradec, Ljubljana
Naglav Adolf, Dobovec, Trbovlje
Zalar Ana, Zilje, Vinica, Črnomelj
Brezovar Matija, Mokronog, Novo mesto
Pavlič Francka, Križna vas, Ljubljana
Andcilšek Ciirila, Dobrepolje, Kočevje
Seme.ia Iva, Sv. Jakob, Ljubljana
Kostevc-Mestnik Ivana, Brežice, Trbovlje
Kovačič Miroslava, Drašičl, Novo mesto
Grbec Jolanda, Piran, Koper Rupnik Breda, Laze pri Planini, Ljubljana
Vahčič Bogomil, Videm-Krško. Trbovlje
Simič Darinka, VGS Groblje, Ljubljana
Arh Amalija, Podgrad, Novo mesto
Repič Ana, Črniče, Gorica,
strokovnih, 27 vajenskih, 2 mojstrski,, po eno nižjo gozdarsko in mlekarsko šolo, 2 kmetijski šoli, 1 stalni gospodinjski tečaj, 1 zavod za pospeševanje gospodinjstva dn 1 žensko obrtno šolo.
Vsč te šole so brez zadostne materialne osnove, po večini nimajo niti lastnega poslopja, marveč so nameščene po provizoričnih barakah in v tujih šolskih poslopjih. Na 'teh šolah je 299 uči-nic,' razredov skupaj s paralelkami pa je 636, tako da prideta na vsako učilnico več kot dva razreda. Pouk je zaradi tega na 36 šolah celodnevni in na 18 šolah poldnevni,. pri šestih šolah so še večerni tečaji, pri šestih šolah ,pa delavski oddelki.
Kadrovsko vprašanje na strokovnih šolah v Sloveniji nam anketa nrikaže v dokaj ugodnejši luči, kot pa nam ga prikazujejo statistike v zveznem merilu. Na 55 anketiranih šolah poučuje 1.113 učnih moči, od katerih je .539 ali 48.4 odstotkov stalnih in 574 ali 51.6 odstotkov honorarnih. Največ honcrarcev je na vajenskih industrijskih šolah, od sr«*?-njestrokovnih pa na Tehnični srednji šoli v Ljubljani1 (od 173 predavate,jev je kar 66 ali 36 odstotkov honorarnih).
Pri rednih predavateljih prevladuje starost nad 40 let, teh je 310 ali 57.5 odstotkov, pod 40 let starih stalnih učnih moči pa je 299 al» 42.5 odstot-koV- Podrobnejša razčlenitev starosti prj rednem učnem osebju je tale: od 20 d-o 30 let starih je 68 (12.6 odstotkov), od 30 do 40 let starih je 161 (29.9 odstotkov), od 40 do 50 let starih je 186 (34.5 odstotkov) t.n nad 50 let starih 124 (23 odstotkov). Starejši so predavatelji st,rokovnih predmetov (teh je 343 ali 63.6 odlstotkov vseh rednih): nad 40 let starih je '195 al; 36.4 odstotkov vseh predavateljev oziroma 57.1 od-
stotkov vseh irednih za stro^ kovne predmete.
Predavateljev za sp-ošno Izobraževalne predmete- (vseh ja 196 ali 36.4 odstotkov vseh rednih) je nad 40 let starih 114 al» fil.2 odstotkov vseh rednih oziroma 58.2 odlstotkov vseh rednih predavateljev za splošna predmete. Za strokovne predmete je predavateljev mlajših od 40 let 147 ali 27.3 odstotkov vseh rednih predavateljev oziroma 42.9 odstotkov vseh rednih za strokovne predmete. Za splošno,izobraževalne predmete pa je pod 40 let starih 82, t. j. 15.2 odstotkov vseh rednih oziroma 41.8 vseh rednih za splošne predmete..
Pri honorarcih pa skoraj ni razliko v stardsti nad in pod’ 40 .et. Starejših od 40 let Je 284 (49 odstotkov) in mlajših od 40 let je 290 (51 odstotkov). Pač pa je tud; pri honorarcih irazlika med tistimi, ki poučujejo splošnoizobraževalne ih strokovne predmete, vendar je ■razlika prav v nasprotnem primeru kot pr; rednih predavateljih. Honorarcev, ki poučujejo strokovne predmete, je starejših od 40 let 125 (21.8 odstotkov), onih, ki' poučujejo splošnoizobraževalne predmete, pa je starejših od 40 let 159 ,(27.7 odstotkov). Pri honorarcih prevladuje ' starost od 30 do 50 let, teh je 365 ali 63.1 odstotkov.
V celoti je vseh predavateljev (rednih in honorarnih) starih nad 50 let 231, t. j. 20.7 odstotkov, vseh pod 40 leti pa 519, t. j. 46.6 odstotkov, od 40 do 50 let 363 (32.6 odstotkov). Od 30 do 40 let 345 (31 odstotkov) in od2Q do 30 let 174 (15.6 -odstotkov), torej viseh nad 40 let 594 (53,31 odstotkov) i-n vseh pod 40 let 519 1(46.6'odstotkov).
Učno 'Osebje staro nad 50 let (20.7 odstotkov) bo v -nekaj letih (delno pa že takoj) zrelo za upokojitev. To bo treba nadomestiti z novimi učnimi močmi.	Pavle Urankar
f'?00000O00000000C)0000(XKO0000000000000000000000000000no0000000000e000000000C50t»0000C,
Člani Ljudske milice okraja Ljubljana želijo vsem šolskim in vzgojnim delavcem srečno novo leto
1957
Še nekaj o feminizaciji
Mislim, da ni strašilo, kot ss tolikokrat sliši. Tudi preveč laskava se mi ne zdi za ženske.
Vsaj v materialnem pogledu ne: si pač ne znajo drugače poma-gaiti. Priav resno pa mislim, da Vzgoja in poučevanje ženskam v veliki meri »leži« . Strah pred enostransko vzgojo je neupravičen, saj otroka in dijaka ne vzgaja samo šola. Včasih ni bil nihče zaskrbljen, ker so moškim dijakom in študentom samo moški odpirali šolsko modrost.
Sploh pa je ta pojav globoko zakoreninjen v družbeni danosti, da ga ne bo mogoče urediti z globokoumnimi sejami in poskusnimi ukrepi (da dajemo prednost pri štipendijah moškim — kar ni posebno, humano, niti v duhu časa).
Za osnovno šolo postane moški ali ženska problem, če živi vas še v starih časih, ko
je učitelj bil in mogel biti vse-znalec. To se mi dozdeva bolj smešno kot žalostno. Gotovo ima osnovna šola svoje »moške« probleme, če jih ima celo družinska skupnost samih žensk, a te stvari se ne rešujejo z jadikovanjem o feminizaciji.
Tudi se mi ne zdi posebno laskavo za ženske, da jih je razmeroma malo v prosvetnih organizacijskih oblastnih »višinah«. Kolikor imam izkušenj s .sestankov in podobnih shodov, vem, d,a so povečini skromne ali pa toliko pametne, da nočejo zavlačevati. V cfdboru pa je navadno tako, dia jim že. odredijo pasivno vlogo. Upam, da se bodo sčasoma takšne anomalije odpravile, če se bodo seveda prosvetne delavke same potrudile. Ustavna enakopravnost še mi vse, ampak samo prvi pogoj.
M. H.

NOVE KNJIGE
KNJIŽNICA »ČEBELICA«
(cena: broš. 50 din, kart. 110 din)
3.	knjiga: B. Grun: SNEGULJČICA — štiribarvna slika-
nica — že izšla
4.	knjiga: Norveška narodna: POSTEN! NOVClC — izide
prve dni v mesecu januarju leta 1957.
KNJIŽNICA »SINJI GALEB«
(cena: broš. 90 din, ppl. 150 din)
že Izšla. Bobri I.
3. knjiga: J. Jalen: BOBRI — VRH ir\ II. del, broš. še na zalogi.
I,	A. Efremov: ZVEZDNE LADJE — Izide prve dni v me-
secu januarja 1957. leta.
KNJIŽNICA »KONDOR«
(cena: broš. 130 din, ppl. 250 din)
Shakespeare: HAMLET — že Izšla. Prve 4 knjige iz te zbirke že razprodane.
KNJIŽNICA ZA MLADINO:
Ch. Dickens: OLIVER TWI-ST, ilustr. G. Gruikshank, cena: broš. 390 din, ppl 560 din, cpl 690 din.
J.	Verne: SKRIVNOSTNI OTOK, prevedel Janez Gradiš-
nik, cena: broš. .420 din, ppl 620 din, cpl 780 din, clus 950 din.
GLOBUS — POTOPISI:
T. Sekelj: DALEČ GB CIVILIZACIJE, prva knjiga iz programa 1956/57, prevedla M. O in N. D. — opremil Boris Gabrščik, cena za prednaročnike SCO din. J. Slocum: Z JADRNICO OKOLI SVETA — druga knjiga iz programa 1956/57, prevedel A. R., opremil Boris Gabrščik, cena za prednaročnike 300 din.
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA«
LJUBLJANA, Tomšičeva ulica 2