ČRNOBELEM
GLASILO ČASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
Leto XII.	19. januarja 1976	Številka 1
LJUBLJANSKI DNEVNIK V LETU 1976
VSE SE BO VRTELO OKROG NAKLADE
Zato ja naša glavna naloga, da poleg stabilizacijskega obnašanja nasploh stremimo za čimvečjo kvaliteto obeh časnikov in za čimboljšo prodajo
DOBILI SMO NOV KOMBI
Stopili smo v novo leto - likvidni in polni načrtov, vendar takšnih, ki se ne zatekajo v utvare, marveč stojijo na trdnih tleh.
Ob predvidevanjih o letošnjem gospodarjenju in o tem, kaj želimo in kaj nam bo uspelo doseči, nas ves čas prevevajo misli o stabilizaciji, o tem, da bomo letos morali delati v razmeroma trdih gospodarskih pogo-
jih.
Lansko leto smo zapustili s precejšnjimi izkušnjami, ki nam bodo mogle koristiti tudi letos. Ena od teh izkušenj zadeva podražitev. Lani smo jo uspeli dobro prebresti. Naklada se nam je sicer prvi trenutek po podražitvi nekoliko zmanjšala, nato pa se je znova ustalila na prejšnji ravni in se je nato jela celo dvigati. Počasi sicer, vendar dovolj, da se lahko zavedamo nečesa: tega, da bralci cenijo naš dnevnik in tednik in da si to njihovo naklonjenost očitno lahko ohranimo le s kakovostjo obeh listov.
Letos pa nam ne kaže nič dobrega, kar zadeva stroške. Kakršnikoli stroški bi se namreč letos Povečali pa naj bo to tišk ali Papir ali poštni ali kateri drugi — bi nas to utegnilo stisniti v kot: morali bi zvišati cene. To pa bi lahko učinkovalo zelo neugodno, saj smo (vključno s preostalim slovenskim dnevnim tiskom) pri cenah že zdaj za tretjino višji od drugih republik.
Toda ostanimo pri tem, da se letos stroški ne bodo bistveno povečali, ali vsaj upajmo tako! Tudi v tem primeru ne bomo živeli v zatiku. saj bomo dohodek (pa morda
nekolikanj tudi osebne dohodke) mogli povečati le z več naklade.
Tako ali drugače se torej vse vrti okrog vprašanja naklade. Zato je poleg racionalnega ravnanja z izdatki, rekli bi lahko na kratko stabilizacijskega obnašanja na sploh, naša glavna naloga stremeti za kvaliteto in za tem, da prodamo čimveč izvodov tako Dnevnika kot Nedeljskega dnevnika.
Pri letošnjem gospodarjenju se bomo morali ravnati po planu, ki ga zdaj pripravljamo. Po okvirnih smernicah plana pa že 1 ali ko zapišemo, da si bomo letos prizadevali tiskano naklado Dnevnika držati na 53.325 izvodih, Nedeljskega pa na 203.165, ob tem, da čimbolj zmanjšamo remitendo obeh. S tak-
šno naklado obeh časnikov in z osemnajstimi stranmi enega ter šestintridesetimi drugega se ob predvidevanjih, da stroški ne bodo naraščali, nadejamo celo štirih milijonov dinarjev ostanka dohodka. Do omenjenega ostanka pa bomo prišli ne le z obema časnikoma, marveč še s tem, da bodo dohodki od oglasov navrgli sedemnajst milijonov dinaijev, dohodki IBM tri milijone in ostali dohodki 2,76 milijona dinarjev.
Če pa bo katerakoli od teh postavk dohodka še zlasti tisti od prodaje Dnevnika pa Nedeljskega dnevnika manjša od predvidene, bo to opaziti v blagajni. Lahko, da tudi v ovojnicah. Prav to pa nas neposredno sili k temu, da si prizadevamo s kvalitetnim delom in z dobrima časopisoma pa z njuno čim večjo prodano naklado zagotoviti večjo poslovno varnost.
NEURESNIČEN SKLEP
KDAJ DRSEČI DELOVNI ČAS?
Eden zadnjih sklepov delavskega sveta TOZD LD v lanskem letu je bil, da s 5. januarjem letos nekateri oddelki Dnevnika preidejo na novi, t.i. drseči delovni čas. O tem smo že pisali, vendar moramo to pot ugotoviti, da je peti januar že mimo, še vedno pa nismo zasledili ure (stane stari milijon!), kije bistveni predpogoj za uvedbo drsečega delovnega časa. Ker sc temu času reče tudi premakljivi, lahko ugotovimo, da so ..odgovorni" za izvedbo in realizacijo sklepa DS vso stvar premaknili in jo zadržali za poznejši rok ....
NOVOLETNO SREČANJE KOLPORTERJEV
Dnevnikov vozni park je decem-,radobil nov IM V kombi, ki bo užil prodajni službi za razširitev ustave kakšnih 7000 izvodov .^ucljskega na koprsko področje.
°slej smo tjakaj pošiljali Nedeljca P° P°šti. S to nabavo prodajna uzba uresničuje načrt postopne i'utjve lastne dostave na vsa tista nn r°.ya’ kjer je to ekonomsko nihta^f110 Zarat^ podražitve pošt-

Tudi letošnje srečanje Dnevnikovih delavcev-raznašalcev, ki raznašajo na področju Ljubljane, je bilo prijetno. Srečanje je bilo predvideno pred novim letom, vendar je zaradi specifičnosti dela in pa pomanjkanja prostora bilo šele 3. januarja. Od 60 vabljenih se je srečanja udeležilo 48 kolporterjev in raznašalcev. Udeležba bi bila večja, vendar so nekateri raznašalci, ki so iz drugih republik, odšli za praznike domov. Srečanje je potekalo v prijetnem razpoloženju. Med razpravo je bilo rečeno, da smo od lanskega srečanja napravili veliko za izboljšanje življenjskih pogojev raznašalcev. Dobili smo nekaj stanovanjskih prostorov, povečale so se tarife za raznašanje (za 15 do 20 odstotkov), regres za letni dopust se je povečal za 100 odstotkov), povečale pa so se tudi nagrade za vestno raznašanje. Od 1. 8. 1975 dalje pa prejemajo tudi vsi tisti raznašalci, ki so socialno zavarovani, bon za topli obrok v vrednosti 100 din.
Predvidoma bomo do konca januarja le dobili dolgo pričakovani fotostavek. Sedaj pripravljamo prostor za tasterje in perforatorje (na sliki). Zmogljivost fotostavka bo precejšnja, saj bomo imeli za sistem VIP sedem tasterjev in na ACM 9000 štiri tasterje. Tako bo zmogljivost fotostavka skupno z IBM sistemom okrog 150000 znakov na uro in bo dokončno odpravljeno ozko grlo stavka za časopisno proizvodnjo.
Z	\
KADROVSKE
NOVICE
X___________
Tiskarna Ljudska pravica
Prišli v tiskamo Ljudske pravice v decembru 1975
Stanislav Podlogar, ročni stavec iz JLA
Ljubo Andrejak, absolvent iz VŠOD Siniša Rančov, reprofotograf, iz JLA Rudolf Oven, skladiščni delavec Bojan Bizjak, kurir
Niko Tomazo, strežnik v ofsetstroj-nici
Zdenka Vučkovič, knjigoveška delavka
Franc Kocjan, skladiščni delavec Aleksander Jovanovič, ofsetstrojnik iz JLA
Bojan Mervič, strežnik v ofsetrotaciji, iz JLA
Peter Kiselič, odpremni delavec Drago Gabrijelčič, ročni stavec, iz JLA
Marjan Smodiš, reprofotograf iz JLA
Odšli iz tiskarne Ljudske pravice v decembru 1975
Janez Trček, kurjač, sporazum Srečko Levstek, strežnik v knjigo-tisku,v JLA
Mirko Marn, ofsetkopist,v JLA Željko Acalinovič, reprofotograf, v JLA
Darko Ogrin, skladiščni delavec, v JLA
Bojan Gliha, odpremni delavec, v JLA
Bojan Makuc, knjigotiskar,v JLA Ivan Bartolj, monter-kopist, sporazum,odhod v Kanado
Rudolf Oven, skladiščni delavec, samovoljno
Franc Kocjan, skladiščni delavec, samovoljno
Slobodanka Stojanovič, knjigoveška delavka — samovoljno
Franc Franček, strežnik v ofset strojnici — samovoljno že 18. XI. 1975
Fatima Nuhanovič, knjigoveška delavka — samovoljno že 28. XI. 1975 V letu 1975 se je v Tiskarni na novo zaposlilo 113 delavcev, odšlo pa jih je 96.
PRIZADEVANJA SO OBRODILA SADOVE
ZGODNEJŠE IZHAJANJE DNEVNIKA
Dolgotrajni napori prodajne službe, da bi bilo tiskanje našega Dnevnika bolj zgodaj, tj. premik izida ob 9,40 oz. 9,50, so obrodili sadove. Dogovor o takšnem izhajanju je bil sprejet že v mesecu juniju 1975. V juliju, avgustu, septembru, oktobru in novembru dogovor ni bil uresničen), celo nasprotno, povprečna končna zamuda je bila okoli uro ob koncu tiska. Pravočasno pa smo v začetku izšli 12-krat, dva do trikrat mesečno. Prodaja je znova in znova opozaijala na ta problem, kije povzročil precej preglavic zaradi velikih zamud, ki so jih posebno občutili naročniki in prodaja časopisa v Ljubljani, dostikrat smo tudi zamujali avtobuse za zunanje relacije.
Z uresničitvijo dogovorjenega časa izida bo prodaja rešila več problemov in sicer:
1.	Kolportaža v Ljubljani naj bi pridobila poldrugo uro prodajnega časa. Z rednim tiskom bo omogočeno tudi pravilno planiranje naklade ter zmanjšanje remitende.
2.	Preprečili smo zamude na avtobuse za zunanje relacije.
3.	Dostavo ljubljanskim naročnikom najkasneje do 15. ure.
Prodajna služba bo vztrajala, da bo dogovor vsakodnevno uresničen, saj bo le tako dosegla zastavljene načrte v letu 1976.
NALOGE TISKARNE
Že nekaj časa je želja ljubljanskega dnevnika, da bi dnevni časopis čimhitreje prišel na trg, do naročnikov in prodajalcev. Seveda se tudi tiskarna pridružuje tej želji in bo pri tem tehnično pomagala. Mislimo pa, da je glavna rešitev tega problema v tem, da bi mi čim hitreje dobivali rokopise, ki naj bi bili čimbolj čitljivi.
Tehnično se na IBM ne da, zaradi i iztrošenostj strojev in deloma tudi zaradi slabe servisne službe, storiti ničesar. Glede naslovov, nadnaslovov in podnaslovov smo že ukrenili vse potrebno, saj priha-
jajo stavci v strojni stavnici na delo uro prej in pripravijo vse potrebno do 5,30 ure. Montažer ima tako ves potrebni material ob uri, ki je določena za izgotovitev strani. Ko montažer naredi montažo na papirju, jo mora takoj oddati korektorju, ki stran pregleda in odda v fotografijo. Fotograf mora stran prefo-tografirati takoj, zakaj če čaka, se mu nabere več strani hkrati, kar povzroči zastoj na kromofanih in zamuda je tu.
Pri kompletiranju kromofanov morajo nujno biti pripravljene fotografije, da jih hitro vlepijo in lahko steče postopek kopiranja. Strežnik iz ofset rotacije mora vsako skopirano ploščo odnesti v ofset rotacijo, da jo strojniki zakrivijo in vpnejo v stroj. V stroju mora biti papir napeljan že ob 9,30 in zvitki morajo biti celi.
Pri tem opisu postopka dela ne bi smelo biti nobenih zamud in izhajanje bi bilo verjetno še hitrejše. Jasno pa je, da so to idealni pogoji, ki pa jih je pri nas bolj malo. Lahko se pokvarijo IBM stroji, lahko je malomarnost s strani montažerjev ali korektorjev, lahko odpove stroj v rotaciji, potem je zamuda neizbežna. Časa za popravila je zelo malo, ker je čas za izde-
lavo celotnega Ljubljanskega dnevnika zelo napet, tako da je že pri 10-minutnem popravilu zamuda.
Kaj bo prinesel novi postopek dela s fotostavkom, je še težko napovedati, upamo pa, da bo izhajanje hitrejše. Želimo si le, da bi ga čimhitreje videli v naši tiskarni, da bi s prakso, ki si jo bomo s časom pridobili, pripomogli k še hitrejšemu izhajanju LD.
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V mesecu decembru se je na novo zaposlila Roža Erman, novinar v informativni rubriki.
Odšli so i
Marjan Raztresen, novinar Ljubica Lukunič, snažilka Erna Rotar, snažilka Upokojila sta se Ciril Kavčič, propagandist — svetovalec v BEP, in Mimi Sterle, vodja kolportaže.
Stane Klemenc pa je bil premeščen z delovnega mesta komercialista v BEP na delovno mesto reprofotografa v BEP.

OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU DECEMBRU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 5.989,69 dinarjev.
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 6.577,16, v BEP 5.999,12, IBM 5.056,17, pravnik ZP 7.065,30, v splošnem oddelku, računovodstvo in analitskem oddelku 5.268,02, v prodajnem oddelku 7.386,04, naročninskem oddelku 5.181,32, v ekspeditu 4.950,52, v adremi 5.462,86, v podružnicah 6.187,66, šoferji pa so prejeli 6.113,78 dinarjev povprečnega osebnega dohodka.
^ Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.342,30 dinarjev (sna-
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 11.554,15 dinarjev (glavni urednik)
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V NOVEMBRU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek 3.761,15 dinarjev.
V	ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 3.444,00, v strojni stavnici 4.221,80, časopisni enoti 5.169,90, klišami 3.944,55, knjigotiskarski strojnici 3,386,55, fotografiji 4.354,35, litografiji 3.159,80, knjigoveznici 3.023,80, mehanični delavnici 3.772,00 in v režijski grupi 3.961,10.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.795,60, najvišji pa 10.086,00.
ZDRAV IN KLEN KOLEKTIV NA ZABAVI
Delavci Ljubljanskega dnevnika smo se od starega leta poslovili v gostišču Livada
Čeprav je bilo novoletno praznovanje organizirano dan pred Silvestrovim, se nas je na Livadi zbralo prek sto. To je dokaz, da smo zdrav in klen kolektiv - vsaj kar zadeva zabave.
Zastopane so bile vse službe in oddelki razen računovodstva. Baje so bili v računovodstvu preutrujeni, ker so istega dne izplačali kar dve plači: decembrsko (s presežkom) in še trinajsto ....
Aperitivčki so nas pogreli, vendar ne v tolikšni meri, da bi se takoj sprostili. V začetku smo se posedli nekako tako, kot smo vajeni na Kopitarjevi dve — po službah. Tovariš direktor je sedel točno med prodajo in BEP. Ne vemo, ali je bil to slučaj ali pa moč navade . . .
Med večerjo je postalo že bolj zabavno. Večini je hrana teknila,
nekateri pa so negodovali. Še en dokaz več, da se vsem hkrati ne da ustreči.
Hrano smo zalili s črnim in belim vinčkom. V sobo smo postavili glasbeno skrinjo, ki pa je bila v začetku preveč glasna. S tem pa je juke box naredil koristno delo, saj smo se zaradi njegovega kričanja malce presedli, tako da smo zabrisali meje med službami.
Nekateri so se takoj po večerji „zakadili“ na kegljišče. Nekako do desete ure je vse kazalo, da bo vabilo, ki ga je razposlal sindikat, bolj zabavno kot pa sam večer....
Potem pa smo začeli plesati in plesa ni hotelo biti konec niti ob eni uri zjutraj. Ta najbolj vzdržljivi (okrog dvajset po številu) so nadaljevali rajanje v sosednjem disko klubu prav do jutra .. .
ŠPORT IN REKREACIJA
KOŠARKARJI NADALJUJEJO Z USPEHI
V zadnjih dneh decembra in v začetku januarja je rekreacija nekoliko zamrla. To se je poznalo predvsem na kegljišču Maksa Perca, kjer je bila le peščica posameznikov. Pravtako slabo obiskana je bila namiznoteniška dvorana na Kodeljevem.
košarka
Košarkarji Dnevnika nadaljujejo s serijo zmag. Tokrat so zabeležili že četrti zaporedni uspeh in so edini'neporaženi v ligi. Čeprav je do konca ostalo še precej tekem in to predvsem z močnejšimi nasprotniki, pa vseeno računajo na visoko uvrstitev. Tudi košarkarji Ljudske pravice so v 4. kolu zmagali in tako Popravili bledo sliko iz prvih kol.
Skupina A — rezultati 4. kola: Komunalno podjetje — Dnevnik i3;27, Ljudska pravica — Karto-nažna 29:17, Ljubljanska banka — “etrol 32:30, Vega — Slovenija Ceste 28:21, Agrotehnika - Zmaj Preloženo.
na slabem in „uničenem“ kegljišču na Kodeljevem.
Kegljači Ljudske pravice se tega tekmovanja niso udeležili.
V organizaciji kegljaškega kluba Ljubljana pa je bilo na kegljišču Maksa Perca tekmovanje krožkov v borbenih igrah za prvenstvo kegljaškega kluba Ljubljana. Kegljači Dnevnika, ki letos prvič sodelujejo v krožku KK Ljubljana, so pristali na predzadnjem mestu. Zmagala je Elektrotehna s 512 podrtimi keglji, štirinajsti Dnevnik pa jih je podrl 371, zadnjeuvrščena Tuba pa 342. Ljudska pravica ni član krožka KK Ljubljana in na tem tekmovanju ni mogla sodelovati.
Lestvica:
Dnevnik	4
Vega	4
Ljubljanska banka	4
Zmaj	3
Petrol	4
Slovenija ceste	4
Ljudska pravica	4
Kartonažna	4
Agrotehnika	3
Komunalno podjetje 4
4	0	100:60	8
3	1	156:117	6
3	1	143:120	6
2	1	77:54	4
2	2	100:80	4
2	2	121:117	4
2	2	93:113	4
1	3	54:69	2
0	3	40:100	0
0	4	54:117	0
Kegljanje
Kegljači so se udeležili dveh ekmovanj, žal pa rezultati niso bili Najboljši. Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Po-Jane je organizirala tekmovanje v orbenih igrah za temeljne organi-acrje združenega dela na področju rajevne skupnosti. V konkurenci Petih ekip so bili Dnevnikove! zad-
26^rstn' red: Komunalno podjetje m Podrtih kegljev, Tovarna n: n,E izdelkov 245, Sadje zele-NlKa i2o44’ Univerzal 222, DNEV-Edn ni". dnevnik so kegljali: jv , Glavič, Janez Čuček, Janez in t eZ’ J°j° Pogačnik, Igor Knez 31162 Alič. Tekmovanje je bilo
Telesnokultuma skupnost Ljubljana Center pa je organizirala kegljanje za TOZD Center. Tekmovanja, ki je bilo na Kodeljevem, se je udeležila ekipa Ljudske pravice, medtem ko Dnevnik zaradi ne godnega razporeda (sobota ob 20. uri) ni sodeloval.
Ljudska pravica je v svoji skupini z 2294 podrtimi keglji zasedla šesto mesto, medtem ko bo v skupni razvrstitvi okoli 30. mesta med skupno 90. ekipami. Med posamezniki se je najbolj izkazali Babarovič, ki je podrl 443 kegljev, vendar je' bilo to krepko premalo za uvrstitev v finale, kjer je nastopilo 12 najboljših. Za LP so nastopili: Babarovič, Trampuž, Kralj, Škedelj, Ziherl in Masle.
DEDEK MRAZ
NAS JE SPET OBISKAL
Decembrski Dedek Mraz v tiskarni je prišel v menzo tako kot lansko leto. Razlika je bila le v tem, da so letošnjo predstavo uspešno pripravili gimnazijci iz Gimnazije Bežigrad. Skupno je bilo obdarovanih 156 otrok od 2. do 8. leta starosti. Tudi tokrat je bilo posamezno darilo vredno povprečno 250 dinaijev.
Predstava, ki so jo pripravili amaterji iz bežigrajske gimnazije, je bila prisrčna in razumljiva otro-
kom do 5. leta starosti. Zaradi neprimernosti prostora so se letos organizatorji namreč odločili, da povabijo na razdelitev daril in predstavo Dedka Mraza le manjše otroke, večje pa so obdarovali starši sami z darili, ki jih je pripravil sindikat.
Vsem, ki so sodelovali pri pripravah za predstavo Dedka Mraza, se za njihovo delo in pomoč zahvaljujemo.
Kot vsako leto je tudi zadnje dni lanskega letai obiskal otroke Dnevnikovih delav cev Dedek Mraz. Povabil jih je v Lutkovno gledališče, kjer so si ogledali igrico „ Deklica Delfina in lisica Zvitorepka". Po predstavi jih je ponovno obiskal in tudi bogato obdaril. Otroci so bili veseli tega srečanja, vsi so komaj pričakovali ta dan, da se ponovno lahko srečajo in pogovorijo z Dedkom Mrazom ter mu sežejo v roke. Kako si tega želijo, je potrdila udeležba te predstave. Dvorana je bila zasedena, saj se je predstave udeležilo več kot 80 otrok naših delavcev. Obdarovani so bili vsi otroci do starosti osem let. OOS je na svoji seji sklenila, da za vsakega otroka pripravi darilo v vrednosti 250 dinarjev, da pa bi bila darila kar najbolj praktična, smo se odločili po že ustaljeni praksi, da poleg kupljenih sladkarij podarimo tudi bon v vrednosti 200 dinarjev*
Najmlajši iz tiskarne LP so pričakali Dedka Mraza v menzi
NAŠE ŽELJE V LETU 1976
Ker so si nekateri delavci tolmačili novoletno zeljo strojnih stavcev objavljeno v zadnji lanski številki glasila „Črno na belem“ kot očitek Stanetu Trši nar ju, želimo člane kolektiva pravilno informirati. V tem primeru ni šlo za očitek tov. Tršinarju, marveč za željo strojnih stavcev.
Če pogledamo septembrski osebni dohodek tov. Trši n ar ja, moramo ugoto-v iti, da je s polnim razumevanjem pri skočil na pomoč za rešitev proizvodnih težav ter pri tem žrtvoval celih 207 ur svojega prostega časa! Njegova storilnost v septembru je lahko za zgled ostalim, sa je v skupno 389 plačanih urah opravil 362,50 stvarnih oziroma 398,50 normnih izdelavnih ur in pri tem dosegel produktivni količnik 93,1 9 odstotka. Tudi ostali pokazatelji njegovega dela, kot so izkoriščenost stroja in povprečje odtisov so na zavidljivi višini, tako da k tej informaciji lahko dodamo le še resnično ugotovitev:
Za več dela pač več plačila!
ČRNO^BELEM
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik). Breda Denisa, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega in Majda Tičar Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani
Očitno je, da problem v prostorih uredništva Dnevnika niso samo moška stranišča, ampak tudi ženska. Tako se je sedaj tam (na ogledalu) pojavil listek: „Prosim, za seboj počistite. Na čistočo pazite kot doma."
Človek se nehote spomni tistega gostilničarja, ki je premeteno zapisal na steno: ,»Pljuvajte na tla, ker hočemo, da se počutite kot doma!" Ali pa tiste gospodinje, kije gostu rezala salamo ter medtem mimogrede z roko obrisala kurjak z mize ter rekla: „Veste, pri nas imamo radi čisto!"
Minulo leto, posvečeno ženskam in njihovim pravicam, se pozna tudi v Dnevniku, saj so ženske v zadnjem času zasedle kup vodilnih in vodstvenih mest: od odgovornega uredništva do vodstva BEP in prodaje pa tja do resornega uredništva, vodstvo splošnega sektorja pa tudi prehaja v ženske roke.
Le vratarska služba se odločno upira feminizaciji.
ČRNO-BELEM V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU
Na novinarskem sestanku je naš direktor in glavni urednik Božo Kovač med drugim dejal da bo letošnje leto težje za gospodarjenje; cene časnikov in naših uslug so iste, stroški pa višji.
Torej naravnost idealni pogoji, da bodo vodstveni kadri in samoupravni organi pokazali, kaj zmorejo.
V tej rubriki smo pred časom imeli težave, ko smo se pošalili na račun nekaterih, ki so odšli oziroma so bili „osumljeni", da se odpravljajo v Delovo hišo. Prejeli smo celo oster protest s petimi podpisi.
Protest gor ali dol, dejstvo je, da so od petih podpisnikov danes pri Dnevniku samo še trije. Ostala dva sta odšla v — Delovo hišo.
STRUPENJAK
„MADONCA, PA NE DA BI SE GOLOVEC PRESELIL NA POLJANSKI NASIP? “
„NE, TOLIKŠNA JE LE GRMADA ČIKOV IN DRUGE SVINJARIJE, KI SO JO POMEDLI IZ TISKARNE!"