ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 21. marca 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 3 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija ZEDINJENA SLOVENIJA IN SVOBODNA SLOVENIJA PODPIRATA UKRAJINO IN PROSITA ZA MIR Ko je Rusija 24. februarja napadla Ukraji- no, je ves svet onemel. Ceprav je ameriški predsednik Biden že nekaj mesecev prej napovedal rusko invazijo, je svet upal, da bodo diplomatski mirovni pogovori uspeš­ni… a na žalost ni bilo tako. Zato želimo v tej številki Svobodne Slovenije izraziti podporo ukrajinskemu narodu, s katerim se pocuti-mo zelo blizu. Upamo, da bo Bog razsvetlil vladarje, da bodo v miru in medsebojnem spoštovanju dosegli hitro prekinitev vojne, ki je povzrocila na tisoce mrtvih in milijone beguncev. Ruska invazija na Ukrajino ni prvi Putinov oboroženi napad na nekdanje sovjetske re-publike. Najprej je bila Cecenija leta 1999, nato Gruzija leta 2008 in Krim leta 2014. Cecenija je bila del Zveze sovjetskih socia­listicnih republik in je leta 1991 z nasproto­vanjem ruske vlade pridobila neodvisnost. Leta 1994 so Cecenijo napadle ruske cete, da bi zatrle to gibanje za neodvisnost. Tri leta kasneje se je, zaradi hudega odpora Ce­cenov, ruska vojska morala umakniti. Leta 1999 so novi spopadi med Ceceni in ruskimi vojaki spodbudili drugi ruski vojaški napad. Februarja leta 2000 je Putin napadel, osvo­jil in opustošil cecensko prestolnico Grozni. Leta 2003 je bila Cecenija vkljucena v Rusko federacijo, vojna pa se je koncala leta 2009. Brutalnost ruskega napada je pritegnila po­zornost sveta, po razlicnih ocenah je bilo šte­vilo mrtvih na stotine tisoc. Danes je Cece­nija v Ruski federaciji pod trdnim nadzorom Ramzana Kadirova. Gruzija se nahaja na pomembnem križišcu, kjer se srecata Evropa in Azija. Po razpadu ZSSR je leta 1991 postala neodvisna država. Toda kasnejši gospodarski in politicni vpliv ZDA v državi in njene težnje po pridružitvi Evropski uniji in Natu so povzrocili zaskrblje­nost v Rusiji. Napeti odnosi Gruzije z Rusko federacijo so se poslabšali s podporo Mo-skve odcepljenima regijama Abhazije in Juž­ne Osetije, kar je avgusta 2008 povzrocilo kratko, a smrtonosno vojno. Rusija je gruzijske cete pregnala iz Južne Osetija in Abhazije. Po petih dneh spopadov, v katerih je umrlo na stotine ljudi, sta obe strani podpisali mirovni sporazum s posre­dovanjem Francije. Rusija je obe odcepljeni regiji priznala kot neodvisni državi, ki sta še danes pod ruskim nadzorom. V zacetku leta 2014 je Krim postal žarišce ene najhujših kriz med Rusijo in Zahodom po hladni vojni, potem ko je bil po valu pro-evropskih protestov odstavljen ukra­jinski pro-ruski predsednik Viktor Janukovic. Moskva se je odlocila posredovati. Vecji del februarja 2014, je Putin tiho poši­ljal na tisoce dodatnih vojakov v ruska opo­rišca na Krimu. Na polotok se je preselilo tudi veliko civilnih »prostovoljcev«. V petek, 28. februarja je Rusija postavila kontrolne tocke na cestnih križišcih med celinsko Ukrajino in polotokom Krim. Pro-ruski voditelji so trdili, da morajo Krimske prebivalce zašcititi pred SHOD ZA MIR v Buenos Airesu Prve dni marca je naša skupnost prejela va­ bilo: ukrajinska skupnost v Argentini vas v nedeljo, 6. marca, vabi na shod za mir. Ceprav je minilo že vec kot 30 let, Sloven-ci nismo pozabili na podporo, ki so nam jo v casu osamosvojitve naše maticne domovine nudili ukrajinski bratje. Takrat so nam oni stali ob strani, ko smo sanjali o samostojni drža-vi, se veselili osamosvojitve in tudi takrat, ko smo javno zahtevali konec napada JLA. Zedinjena Slovenija je vsem Slovencem v Argentini nemudoma posredovala vabilo: Zedinjena Slovenija se pridružuje ukrajinski skupnosti, s hvaležnostjo za podporo, ki smo jo prejeli ob težkih dneh vojne za osamosvo­jitev naše domovine. Vabimo vse Slovence, da našo podporo javno izkažemo na shodu v nedeljo, 6. marca, ob 17.30, pred buenosai­reško stolnico. Vabilo se je hitro razširilo med clani skup­nosti in tudi drugimi Slovenci, in ob doloceni uri so številni rojaki stali pred buenosaireško stolnico s slovenskimi zastavami. Seveda nas je malo skrbelo, ker naša zasta­va, vsaj od dalec, spominja na rusko. In res se je vec ljudi približalo in nas povprašalo, ce smo Rusi ali od kot je naša zastava. Kasneje smo celo v nekaterih medijih zasledili tovr­stne komentarje. Vsekakor je slovenska za­ stava ponosno in odlocno vihrala na srecanju in pricala o naši podpori bratom Ukrajincem. Zbrana množica je napolnila Majski trg pred argentinsko vladno palaco in se pocasi zacela pomikati proti Obelisku, simbolu mes-ta Buenos Aires, kjer je bil nacrtovan cen­tralni del shoda. Organizatorji so ocenili, da se je shoda ude­ležilo okoli 5000 oseb. Na celu so stali župan »ekstremisti«, ki so prevzeli oblast v Kijevu. 16. marca so organizirali referendum, na katerem so prebivalstvo vprašali, ali želijo, da se avtonomna republika pridruži Rusiji. Ukrajina in Zahod sta referendum smatrala za nezakonitega. Rusija ga ja podprla in po podatkih lokalnih uradnikov je 95,5% voliv­cev podprlo prikljucitev Krima Rusiji. Dva dni po objavi rezultatov referenduma je Putin potrdil invazijo Krima s podpisom zakona o vkljucitvi Krima v Rusko federacijo. Ali je mogoce te invazije primerjati z in-vazijo na Ukrajino? Ceprav je vsaka od vojn edinstvena, strokovnjaki menijo, da imajo skupnega imperialisticno vizijo Kremlja. Ru-sija si prizadeva za brezpogojno politicno invojaško predajo v vsej Ukrajini. Želi njeno kapitulacijo in popolno demilitarizacijo. Ana-litiki menijo, da je ruska invazija na Ukraji-no morda šele zacetek, prva faza vojne, ki bi lahko imela desetletja posledic za ves svet. Tajni dokument ameriške vojske, ki je prišel v javnost na aferi Wikileaks, je že pred de­setimi leti razkril Putinove politicne nacrte za rusko prevlado v Evraziji kot mašcevanje proti širitvi Nata. Putin naj bi nacrtoval to prevlado na štirih kljucnih prizorišcih: skupi­ni držav v vzhodni in srednji Evropi, skupini mesta Buenos Aires, Horacio Rodríguez Lar­ reta, nekdanja ministrica Patricia Bullrich, vodstvo ukrajinske skupnosti v Argentini, s predsednikom osrednjega krovnega društva RCU, dr. Pedrom Lylykom ter predsednikom kulturnega društva Prosvita, arh. Jorgejem Danylyszyn na celu. Prisoten je bil tudi ukra­jinski škof Daniel Kozelinski in številne druge osebnosti. Napisi na zastavah in plakatih udeležencev so zahtevali takojšen umik Putina in njegove vojske iz Ukrajine. Množica je pocasi prehodila malo manj kot kilometer, ki loci oba trga. Mimoidoci so gledali, nekateri so ploskali, vozniki avtomo­bilov, ki so naenkrat ostali sredi zastoja so malo manj prijazno spremljali dogajanje. Na odru pod buenosaireškim obeliskom je prevzel besedo arh. Danylyszyin, ki je pouda­ril, da je z invazijo miroljubne Ukrajine Rusija prekršila nacela ustanovne listine Združe­nih Narodov ter budimpeški memorandum, podpisan 5. 12. 1994, katerega podpisnica je tudi Rusija. V njem je bilo doloceno, da v zameno za to, da Ukrajina s svojega ozem­lja umakne vse jedrsko orožje, so podpisnice memoranduma Ukrajini ponudile varnostna zagotovila pred grožnjami ali uporabo sile obrobnih nekdanjih sovjetskih držav v Sred­nji Aziji, skupini baltskih držav in nazadnje skupini držav v osrcju Evrope. Ce je analiza, ki jo vsebuje ta dokument tocna, kaže, da izbruh najvecje vojaške akcije v Evropi po drugi svetovni vojni ne gre zgolj za interese Rusije v Ukrajini. Gre za dolgole­tni nacrt Putina, ki je bil sprožen pred nekaj vec kot 15 leti, da bi po potrebi z denarjem, energijo ali vojaško silo znova zavzel celotno obmocje nekdanjega sovjetskega vpliva Rusi­je. Je Putinova invazija na Ukrajino torej le na­slednja faza v njegovi dolgi vojni proti Evropi? Rusija je tako decembra lanskega leta mo- bilizirala na tisoce vojakov in tankov na mejo z Ukrajino, vendar je skozi mesece zanikala, da nacrtuje invazijo. Kljub vsem naporom Zahoda, da bi se preprecila vojna, je Putin 22. februarja mobiliziral vojsko na obmocje regij Doneck in Lugansk »za izvajanje mirov­nih funkcij« ter priznal neodvisnost teh dveh regij Ukrajine, ki sta od leta 2014 pod nadzo­ rom proruskih skupin. 24. februarja je Putin odredil oborožen napad na Ukrajino in inva­zijo imenoval »posebno vojaško operacijo« in »boj za denacifikacijo in demilitarizacijo Ukrajine«. Posledice te invazije dnevno gledamo na televizijskih oddajah: na tisoce mrtvih (med njimi mnogo civilistov in celo otrok), bom­ bardiranje in razdejanje civilnih objektov, celo bolnišnic, vec kot dva milijona ukrajin­skih beguncev je že moralo zapustiti svojo domovino. Ceprav je Zahod odredil mednarodno po­moc za Ukrajino in gospodarske sankcije pro-ti Rusiji, Putin nadaljuje z invazijo. Po vsem svetu so se vršile manifestacije v podporo Ukrajini, tudi v Sloveniji in Argentini. Pogaja­nja za mir so do danes bila neuspešna. proti njeni ozemeljski celovitosti ali politicni neodvisnosti. Poleg tega so se zavezale, da bodo spoštovale suverenost Ukrajine in nje­ne obstojece meje ter se vzdržale gospodar­ske prisile, ki je namenjena podrejanju Ukra­ jine njihovim lastnim interesom. Predsednik krovnega društva RCU, Pedro Lylyk, se je v svojih besedah spomnil števil­nih ukrajinskih otrok, ki umirajo zaradi bomb na civilne objekte ter opozoril na nevarnost, ki jo za mir na svetu predstavljajo napadi na jedrske elektrarne. S klicem “Slava Ukrajini” je bil shod za­kljucen ob pesmi pevca Tarasa Petrenenka, “Ukraina”, ki je zvenela pri argentinskem obelisku kot srcna prošnja za mir. STRAN 2 21. MARCA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA VSESLOVENSKI SHOD V PODPORO UKRAJINI v Ljubljani V sredo, 2. marca, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal vseslovenski shod v pod-poro Ukrajini, na katerem je bil osrednji govornik premier Janez Janša. »Danes se v Ukrajini ne borijo le za svobodo, za demo- kracijo in za evropsko prihodnost, borijo se za življenje. Ce je ogroženo življenje, je ogroženo vse,« je v nagovoru dejal predse­dnik slovenske vlade. Vseslovenski shod v podporo Ukrajini je or-ganiziralo Kulturno društvo Ljubljana – Kijev, besedo pa so imeli poleg predsednika vlade še veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Mihajlo F. Brodovic, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, podpredsednik vlade in minister za obrambo mag. Matej Tonin, podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Zdravko Pocivalšek in predstavnik Kulturnega društva Ljubljana – Kijev Jevgenij Gorešnik. Predsednik vlade je v govoru uvodoma de­jal, da v Ukrajini v tem trenutku umirajo ljud­je. »Ne umirajo samo vojaki, umirajo civilisti, umirajo žene in otroci. Ruska vojska raketira in bombardira civilne objekte, strelja na ci­viliste, ki se goloroki zoperstavljajo ruskim tankom. Posnetki današnjega dne so groz­ljivi. Opogumlja pa pogum Ukrajincev, ki se ponekod goloroki postavljajo pred tanke. To nas spominja na pogumne Slovence v Vipa­vski dolini pred 30 leti in pol, ko je bila Slove­nija pred podobno preizkušnjo.« V nadaljevanju je dejal, »ko smo Slovenci takrat obcutili, da smo enotni in pogumni, smo vedeli, da bomo uspeli«. »Rekli smo, mogoce bo trajalo dolgo casa, vendar se ni­koli ne bomo predali in na koncu bomo zma­gali. In smo. Vendar se še dobro spominjamo tiste napetosti, groženj, strahu in žrtev v tis-tih junijskih dneh. Zato vemo, kako se pocu­tijo Ukrajinci, in zato smo z njimi solidarni iz srca in jih prosimo, zdržite.« “ Posnetki današnjega dne so grozljivi. Opogumlja pa pogum Ukrajincev, ki se ponekod goloroki postavljajo pred tanke. To nas spominja na pogumne Slovence v Vipavski dolini pred 30 leti in pol, ko je bila Slovenija pred podobno preizkušnjo. ” »Torej, v Ukrajini se danes ne borijo le za svobodo, za demokracijo in evropsko priho­dnost, borijo se za življenje. Ce je ogrože-no življenje, je ogroženo vse. Tisti, ki so v zadnjih dneh prihajali iz Kijeva, so rekli, da jih je nekaj presenetilo.« Polna je tako avto­cesta na poti iz Kijeva proti poljski meji kot tudi del avtoceste, ki vodi od poljske meje proti Kijevu. »Na desettisoce mož in fantov, ki delajo po Evropi, se vraca domov, braniti Ukrajino. Zadnji podatek je 80.000. V vojni lahko premagaš nekoga, ki se umika in beži, ne moreš pa premagati nekoga, kjer ljudje iz varnih evropskih mest množicno hodijo bra-nit domovino, zato je Putin to vojno izgubil. Vendar pa je treba narediti vse, da bo vojna cim krajša, da pride do pogajanj, da pride do miru in umika ruske vojske iz Ukrajine in da se vzpostavi mir, v katerem bo mogoce urine SKA: KONCERT ŽARKA IGNJATOVICA Pod okriljem Slovenske kulturne akcije smo se zbrali v soboto, 5. marca, v dvorani dr. Ti-neta Debeljaka v Slovenski hiši, da bi prisluh­nili ubranemu petju Luke Somoza Osterca, ki se je mudil v Buenos Aires in sicer prvic po petih letih. Na žalost mu zdravje ni dopustilo, da bi se udeležil srecanja. Vsekakor smo bili deležni izvrstnega koncerta v izvedbi kitari­sta Žarka Ignajtovica, ki naj bi ga spremljalpri koncertu. Luka ni mogel, je pa prišel Žar­ko, in smo uredili zadevo. Kratko a jedrnato pravijo, in to res drži. Bil je kratek program, a enkraten in vsi, ki smo tam bili smo uživali ob poslušanju Bacha, Vil­lalobosa, Piazzolle, itd. Po koncertu ni manjkalo zakuske in kra­mljanja. Brez dvoma lahko trdim, da je bil en lep vecer, prvi v letošnji sezoni. Kitarist in glasbeni pedagog Žarko Ignjato­vic je diplomiral pri Darku Petrinjaku na glas­beni akademiji v Zagrebu (1983), hkrati pa je študij kitare zakljucil še pri Margi Bäuml-Kla­sinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu (1987). Leta 1995 je opravil triletni podiplomski štu­dij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na številnih seminarjih svetovno znanih kitaristov. De-luje kot profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg soli­ sticnih nastopov doma in v tujini se posveca tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva sa­mostojna zgošcenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovica in Rojka, leta 2001 pa druga Hic et nunc, ki je posvecena glasbi so-dobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgošcenki s kitaristom Jerkom Novakom in eno s celistom Nebojšo Bugarskim. Kultura je proces, v katerem posameznik kazalce spet vrteti naprej, ne pa nazaj.« Predsednik vlade Janez Janša je v nada­ljevanju svojega govora predstavil razloge, zaradi katerih je diktator Putin šel v agresi­jo nad Ukrajino. »Pravi razlogi, da je šel Pu­tin na Ukrajino, ni samo to, da se Putin boji evropske Ukrajine, kjer je svoboda in demo-kracija, ki bo vplivala tudi na notranje razme-re v Rusiji, ampak so razlogi podobni razlo­gom drugih diktatorjev, ki so zaceli vojne v zgodovini. To je nevarno in tega se je treba zavedati. Zaradi tega moramo vedeti, kako pomembno je, da se Ukrajino ubrani in da se vojna ne razširi. Ce Putin zavzame Ukrajino, je po tem na vrsti Gruzija, Moldavija, baltske države, mogoce še kakšen poseg na Balkanu. Povsod tam, kjer se Evropa ni razširila, kjer ni vzpostavljen varnostni dežnik Nata.« Predsednik vlade se je ob koncu svojega govora zahvalil udeležencem vseslovenskega shoda. »Naredimo v teh ukrepih pomoci vse, kar zmoremo.« Predsednik vlade se je zah­valil tudi za številna pisma in sporocila. Dejal je, da prejema številne klice tistih, ki želijo neposredno pomagati beguncem iz Ukraji­ne, da se javljajo tudi prostovoljci. »Takšne enotnosti ne v Sloveniji ne v Evropi v zad­njih desetletjih ni bilo. Vztrajajmo na tem, da pomagajmo Ukrajincem, bodimo z njimi sleherni trenutek. Ta agresija se lahko vlece nekaj casa, ruski vojaški stroj ni tako idealno mocan, kot si nekateri predstavljajo. Ni pa to tudi papirnati tiger.« Ob tem je spomnil, da moramo v tej solidarnosti in pomoci vztrajati in cez nekaj dni ne pozabiti na vse. »Naredi-mo vse, kar je v naši moci, da Ukrajina zdrži, ker Ukrajina se bori tudi za nas. Hvala za pod-poro. Bog živi Slovenijo. Slava Ukrajini!« vkljucuje, spozna, uci in uveljavlja norme, prepricanja, tradicije in obicaje kulture, v kate­ro je vpisan. To je tako in se ne da spremeniti. Bog daj, da bi bilo cimvec takih vecerov, ki obogatijo dušo in telo saj vsi vemo, da glasba ne pozna meja in lepa glasba seže do srca … Slovenska kulturna akcija CARAPACHAY Ples po ta starem Na pustno nedeljo, 27. februarja, smo se v domu v Carapachayu zelo luštno imeli. Kot je že obicajno pri nas, smo organizi­rali pustni ples, ali ples po ta starem. Tok-rat nas je spremljal dolgoletni prijatelj Al­ bert Daisen, ki je znal navdušiti obcinstvo od zacetka in prav do konca vecera. Pa ni igral samo polke in valcke. Bili smo pre­senecni, kako lepo je zapel operne arije, kot na primer: Nessun dorma in še nekaj drugih. Izvrstno. Ceprav smo mislili, da se vremena kra­njcem ne bodo zjasnila, saj je po malem deževalo skoraj ves dan, se nas je dobri Bog usmilil in ustavil dež. Rezultat tega je pa bil – poln dom obiskovalcev. Kaj ta­kega se še ni zgodilo, da bi imeli kar dva prizorišca za ples: v dvorani in na igrišcu. Poznalo se je, da so ljudje potrebovali malo sprostitve, zabave, plesa, po tolikih mesecih zaprtja in okužb. Kot ponavadi, smo imeli okusne hrane in pijace na pretek, lepo je bilo okrašeno – pustu primerno- in k sreci je vse potekalo kot po maslu. Koncno je zasijal še mesec. “ Poznalo se je, da so ljudje potrebovali malo sprostitve, zabave, plesa, po tolikih mesecih zaprtja in okužb. ” Cilj je bil dosežen: ljudi smo razveselili, luštno so se imeli, mi smo bili utrujeni, kar precej bi lahko rekli, a ostal nam je prijeten obcutek, da smo zmogli izpeljati tako lep, bogat vecer. Hvala vsem, ki ste sodelovali in hvala vsem, ki ste prišli. Upajmo, da se bomo cimprej zopet srecali … Slovenski dom Carapachay SVOBODNA SLOVENIJA | 21. MARCA 2022 STRAN 3 najstem letu, iz otroštva pa prav malo. To je DANIEL BRUNSKOLE | Iz Bele krajine v El Chaco pomenilo vsaj petnajstletno vrzel, zato sem Z Danielom sva se spoznala maja 2018, takrat mi je podaril svojo knjigo. Seveda je bilo zanimivo izvedeti vec o starih sloven-skih priseljencih, o katerih mi, še poseb-no povojna skupnost, nismo imeli prevec podatkov in zgodb. Sicer tudi potomci teh priseljencev niso kaj dosti vedeli o svojih koreninah, kot smo lahko spoznali že v delu Carlosa Bizaia na primer. Danielovi knjigi je uspelo preseci meje Ar­gentine, saj je pred kratkim nekoliko spre­menjena izšla še v prevodu v Sloveniji, zato smo ga prosili za pogovor. Daniel, kako je prišlo tvoje delo do Sloven-ske izseljenske matice? DB: Moj ded je prišel v Argentino v letu 1924 in umrl 1965, ne da bi se kdaj bil vrnil. In želel sem si, da bi se vsaj simbo-licno vrnil skozi strani te knjige. Seveda to predstavlja stroške, visoke za samostojnega avtorja, zato sem navezal stik z nekaj slo­venskimi ustanovami in jim poslal knjigo v kastiljskem izvirniku, da bi se prepricali, da gre za natancno in resno raziskovalno delo. Predlagal sem jim, da bi se prevedlo v slo­ venšcino in izdalo tam. Seveda je bilo delo zanimivo za Slovensko izseljensko matico, ki že od leta 1951 pove­zuje Slovence iz zamejstva in po svetu z do-movino. Za slovensko izdajo ste ga skrajšali in nekoliko preuredili. DB: Ja, ceprav so ga v zacetku razumeli kot družinsko zgodbo, zaradi cesar ne bi bilo pri­merno za izdajo pri Matici. Nato sem se ses­tal v Sloveniji z g. Janezom Rogljem in mag. Nadio Molek, s katerima smo dognali, da bi projekt lahko uspel, ce bi se strukturo knjige nekoliko prilagodilo za slovenskega bralca. Bili smo zedinjeni, da je nujno skrajšati be-sedilo in da bi se bolj vkljucil v zgodbo ter jo prepisal v prvi osebi, saj je v izvirniku razen uvoda pisana v tretji osebi. Zanimivo bi bilo, da bi nas na kratko sezna-nil s svojimi koreninami. Si se jih od nekdaj zavedal, se je doma govorilo slovensko? DB: Moj ded ni bil ravno komunikativna oseba, kar je zadevalo njegovo preteklost. Vedeli smo, da je bil Jugoslovan, veteran prve svetovne vojne. Nekaj pripovedi iz le-te in nic vec. Moj oce in njegova starejša bra-ta sta govorila slovensko v otroških letih, a po prezgodnji smrti matere (ded je ovdovel dvakrat!) in zacetku šolanja, so kmalu poza­bili materinšcino. Kot odrasli so se spominja­li samo še nekaj besed. Bilo je leta 1990, ko sem se odlocil pobrskati po preteklosti. Na-prosil sem eno teto, da bi poiskala kako sled o kraju rojstva mojega deda v stari družinski hiši. Tako smo prišli do nekega pisma iz leta 1954, iz katerega smo dognali njegovo slo­vensko pripadnost. Nato smo tudi prišli v stik s sorodniki v Sloveniji. Prevec podrobnosti ne bi tu razodeli, a po­vej nam nekaj podatkov o družini. DB: Slovensko izseljensko matico je zanimala zgodba vnuka, ki se je spravil rekonstruira- ti življenje starega oceta. Rekonstruirati je pravi glagol, saj se je veliko podatkov izgu­ bilo skozi cas in pomembni dogodki so nam bili popolnoma neznani, na primer po kakšni poti je dospel sem, ce je potoval sam ali je imel sopotnike, prva leta v El Chacu itd. Oce in moja strica sta seveda znala poveda-ti o casu po dopolnjenem desetem ali pet-moral kar iskati raznorazne podatke, da bi verodostojno zapolnil tisto obdobje. Ceprav si odstranil velik del besedila in slik iz izvirnika, pa si vkljucil v slovensko verzijo nov fotografski material. DB: Ja. Kastiljska verzija ima približno 150 fotografij, slovenska pa 39, od katerih jih je nekaj novih. Na primer, v originalu sem ome-nil, da je Rudolf Brunskole, eden od dedovih bratov, izgubil nogo v vojni, in ko sem obi- skal Slovenijo leta 2019, so mi v kulturnem centru Semic podarili knjigo, v kateri je slika potrdila o invalidnosti. Veliko presenecenje je bilo tudi v Kobariškem muzeju videti raz­stavljeno fotografijo bataljona mojega deda, ki je vkljucena v argentinski knjigi. Neverjet-no, kako sem prišel do takih podatkov in ma-teriala, ko pa nisem bil nic od tega dobil ne v vojnem muzeju na Dunaju ne v Ljubljani. Hvala lepa, Daniel, za ta intervju za naš te­dnik. Cestitamo za to delo, lepo bi bilo do-biti tudi tu v Argentini kak izvod. Virtualno predstavitev knjige, ki vkljucuje branje odlomkov, si je možno ogledati na Yo­uTube kanalu Slovenske izseljenske matice: Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek MORADAS DE BRANISLAVA SUŠNIK | BIVALIŠCA BRANISLAVE SUŠNIK Veliko se je dogajalo v zadnjih letih v zve­zi z Branislavo Sušnik ob stoletnici njene­ ga rojstva (1920), razstava v Etnografskem muzeju v Ljubljani, predavanje na lektoratu slovenšcine na Filozofski fakulteti buenosa­ireške univerze in drugi dogodki na prizori- šcih po svetu. Dne 3. marca t. l. pa se je predstavila še dvo­jezicna monografija Moradas de Branislava Sušnik / Bivališca Branislave Sušnik (založba Malinc) in dokumentarni film Casa entre agu-as / Hiša med vodami Francisca Tomsicha, sorežiserja projekta in sourednika knjige, ter režiserke Henrike von Dewitze. Pri celem pro-jektu sodeluje tudi Barbara Pregelj. Antropologinja, rojena v Medvodah, je delovala pretežno v Paragvaju. Po kratkem bivanju v Argentini se je preselila v Paragvaj na povabilo Andrésa Barbera, ustanovitelja tamkajšnjega etnografskega muzeja, kate­rega vodstvo je sprejela po Barberovi smrti. Na tem položaju je ostala do svoje smrti leta 1996 ter mocno razvila in obogatila ta muzej. Vabilu na prireditev v Museo del libro se je odzvalo kar nekaj rojakov (poleg drugih obiskovalcev seveda), slovenski veleposla­nik Alain Brian Bergant in druga sekretarka Urška Ucakar ter tudi dva predstavnika pa-ragvajskega veleposlaništva, ki se slucajno nahaja poleg muzeja na aveniji Las Heras. Dogodek je z govorom otvoril slovenski ve­leposlanik, ki je nato podal besedo zacasne-mu odpravniku poslov Republike Paragvaj v Argentini, Juanu Ramónu Canoju Montaníi. V nadaljevanju je Francisco Tomsich predsta­vil knjigo in dokumentarec, nazadnje je spre­govorila tudi Henrike, oba seveda v kastiljšcini. Vprašali smo drugo sekretarko go. Urško Ucakar, kako je prišlo do tega projekta in predstavitve v Buenos Airesu? U. U.: »Dogodek je potekal na pobudo Za­ložbe Malinc, ki je izdala knjigo Bivališca Bra-nislave Sušnik urednikov Francisca Tomsicha in Barbare Pregelj. Knjiga se v Južni Ameri­ki predstavlja skupaj z dokumentarnim fil-mom Hiša med vodami režiserke Henrike von Dewitz. Poleg predstavitve v Buenos Ai­resu se v naslednjih tednih nacrtuje še vec predstavitev v Urugvaju in Paragvaju. Predstavitev v Buenos Airesu je nastala v sodelovanju in ob pomoci Nacionalne knjižni­ce Argentinske republike Mariano Moreno, Ministrstva za kulturo Argentinske republike, Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, nadnacionalnega programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in Velepo­slaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu. Bivališca Branislave Sušnik je neodvisen in kriticen raziskovalni projekt, ki se je raz­vil prek mednarodne mreže raziskovalcev, umetnikov in znanstvenikov s sedežem v Medvodah okoli življenja, dela in zapušcine slovensko-paragvajske antropologinje, ar­ heologinje in jezikoslovke Branislave Sušnik. Dogodek je usmerjen v seznanjanje javnosti s trenutnim stanjem in pomenom dela Bra- nislave Sušnik, s predstavitvijo nekaterih najpomembnejših del, ki so nastala v okviru projekta, kot je dvojezicna in kolektivna mo-nografija Moradas de Branislava Sušnik / Bi­vališca Branislave Sušnik, ki je leta 2020 izšla pri Založbi Malinc in sta jo uredila Francisco Tomsich in Barbara Pregelj ter srednjeme­tražni dokumentarni film Hiša med vodami režiserke Henrike von Dewitz. Gre za neodvisen raziskovalni projekt, a je za Veleposlaništvo zagotovo izredno po­membno, da se preko razlicnih del promovi­ra življenje in delo te izredno priznane slo­venske znanstvenice, zato smo se na vabilo Založbe Malinc in urednikov z veseljem od­locili za podporo predstavitvi. Dr. Branislava Sušnik je imela izreden doprinos k znanosti v Paragvaju in celotni regiji, za naše Veleposla­ništvo pa predstavlja tudi pomemben most prijateljstva med Slovenijo in Paragvajem.« Slovensko veleposlaništvo je pripravilo za­kusko in osvežitev, ob cemer so se potem raz­vili pogovori med prisotnimi. Knjige so bile na voljo in kar lepo število se jih je tudi prodalo. Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek STRAN 4 21. MARCA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR 26. marca ob 15. uri redni pouk na srednješolskem tecaju RMB v Slovenski hiši 27. marca ob 9. uri sv. maša ob zaceteku proslave 70-letnice centralne mladinske organizacije in obcni zbor v Slomškovem domu 27. marca ob 10.30 uri 70. redni obcni zbor Društva Slovenska vas v Hladnikovem domu 3. aprila ob 9.30 uri Obcni zbor Našega doma San Justo OSEBNE NOVICE DIPLOMA 2. marca je na argentinski poslovni univerzi (UADE) dokoncal študije Erik Tomaž Oblak. Diplomiral je kot Industrijski Inženir. Cestitamo mu in želimo mnogo uspeha! SMRT V sredo, 16. marca 2022 je v 99. letu starosti šel po božje placilo gospod Boris Pavšer. V Slovenski vasi je v 76. letu starosti umrla gospa Pavla Avanzo. ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” “” PREGOVORI IN CITATI POEZIJA Leta 1999 je organizacija Združenih naro­dov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO 21. marec razglasila za »svetovni dan poezije« z namenom promoviranja bra-nja, pisanja, objavljanja in ucenja poezije. Obenem je 21. marca v Sloveniji tudi prvi pomladni dan. Pomlad in poezija sta si so-rodna, saj se s prihodom pomladi naravapojavi v vsej svoji lepoti. Španski pesnik in pisatelj Gustavo Adolfo Bécquer je lepo opi­sal povezavo poezije in pomladi: »Dokler bo na svetu pomlad, bo tudi poezija!« Na žalost pa lepote poezije in pomladi da­nes svet ne more popolnoma uživati zara­di krute vojne na ukrajinskih tleh. Ko bi le za nekaj dni bombe zamenjali za poezije… »Poezija je dejanje miru. Mir gre v pesniško ustvarjanje, kakor moka v kruh,« je napi­sal Pablo Neruda, cilski pesnik in Nobelov nagrajenec. Poezija je sinonim življenja, lepote, ljubez­ni, miru in sprave. MOLITEV ZA SPRAVO O Bog, ki véruješ v ljudi, zacasne popotnike in sopotnike blatnih zemeljskih dni in poti, ki vežeš rojake iz roda v rod iz davne preteklosti v davno prihodnost, – o Bog, ki vladaš živim in mrtvim, daj, da živi pokopljejo mrtve! Daj mrtvim pokoj in živim mir! Daj zrušiti vse bolece spomine na bratsko prelito kri in zlocine! Odpri ljudem, Bog, oci za resnico, srce za pravico, dobroto in cast! Kajti prišel je cas za cast ter cas za nov zacetek in upanje. O Bog, ki ljubiš še tiste, ki te ne ljubijo, usmili se jih, ki so gluhi za cast in za cloveško ljubezen do bližnjega, vzemi jih k sebi, milostno in nemudoma in reši nas kuge sovražnosti! Amen. Tone Kuntner Zbral: Jože Jan Z žalostjo sporocamo, da je v sredo, 16. marca 2022, prvi pevovodja sanmartinskega zbora in vecletni ucitelj v Rožmanovi šoli. Slovenski dom San Martín izreka iskreno sožalje družini, sorodnikom in prijateljem. Ohranili ga bomo v lepem spominu! | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar