Čakanje na zakon le izgovor
.■	■	—..'	 -... .1!	■	■■■■.. !■ I I...  . ■ -■■■.. ,11	   I,	■■■■■■■	ll .      I	■	.11 I ■
Medobčinski svet ZK Posavje kritično o ustanavljanju družbenih svetov
Zastoj pri ustanavljanju in uveljavljanju družbenih svetov ponovno dokazuje, kako počasi spreminjamo besede v dejanja. V Posavju je edina krika občina za korak naprej. Družbene svete je ustanovila med prvimi v Sloveniji, zaživeli pa tudi tam niso, čeprav ugotavljajo, da imajo že zdaj dela za eno leto ali celo dve leti naprej.
V Sevnici in Brežicah družbenih svetov še nimajo. Predlogi za njihovo ustanovitev so v začetku leta več obetali, potem pa je vse obmirovalo. Da bi se stvari vendarle premaknile z mrtve točke, je prevzel pobudo medobčinski sver ZK Posavje. Na sejo dne 23. novembra je povabil tudi Petra Toša, izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS, da je prisotnim pojasnil vlogo in namen družbenih svetov. Zavrnil je tolmačenja tistih, ki so menili, da bi morda le Kije počakali na republiški zakon.
V Posavju so se glede ustanavljanja družbenih svetov mnenja razhajala še na tej seji. Sevničani so bili Prepričani, da je bolje, če hitijo Počasi, če ne prehitevajo zakona, čeprav so formalni, to je težji del za
EKSPLOZIJA V 2U2EMBERŠKI ISKRI
Včerajšnje poročilo novomeške UJV o hudi delovni nezgodi v žužemberški Iskri Se vedno ne omenja vzrokov močne eksplozije, ki je dan poprej nekaj pred drugo uro popoldne odjeknila v kraju. Zaenkrat je nesporno ugotovljeno le to, da so v torek okoli ene ure vložili v električno sušilno peč sveže polakirane statorje, nekako 45 minut za tem pa je v peči priflo do močne eksplozije. Požar se je bliskovito razširil po lakirnici, v kateri je tačas delalo 7 delavcev. Vsi so bili ob nesreči poškodovani, enemu so pomoč nudili v Žužemberku, šest pa so jih prepeljali v novomeško bolnišnico. Od tega so tri po nudeni zdravniški oskrbi poslali domov,
' hudo poškodovane Antona Zupančiča, 57, iz Bogdanje vasi, Hiha Hrovata, 40, iz Rebri in Franca Blatnika, 43, iz Stranske vasi pa so obdržali na zdravljenju. Tudi materialna škoda je precejšnja: po prvih nestrokovnih ocenah so jo presodili na 2 milijona din, ustavljena pa je tudi proizvodnja.
ustanovitev svetov že pripravili. Boje se popravljanja, kajti dogaja se, da so hitri kaznovani, saj morajo potem zaradi sprememb z istimi akti po dvakrat ali celo trikrat pred skupščino.
Diskutanta iz Brežic sta bila do odnosa, kakršnega so v tej občini pokazali do pobud za ustanovitev družbenih svetov, izredno kritična. ..Govorimo odkrito in se vprašajmo, ali smo za to, da bomo dali oblast izključno delovnemu človeku! Deklarativno smo, v praksi pa jo tiščimo v ozkem krogu ljudi, ki ponuja predloge delegatom po možnosti v eni sami varianti,” j e dejal Krešo Tomin, Milan Lokar pa ga je dopolnil z ugotovitvijo, da se od
imenovanja iniciativnega odbora in enč same nesklepčne seje stvari niso prav nič premaknile, kot da družbenih svetov ne potrebujemo. Ali pa morda res koga motijo?
Peter Toš je pojasnil, da zakon ni bistven, da za ustanavljanje teh organov sploh ni pomemben. Poudaril je tudi, da moramo odločneje krepiti vlogo in položaj delavcev v tozdih, ne pa delavcev v samoupravnih interesnih skupnostih in tako imenovanih strokovnih službah, ki sc veliko preveč bohotijo.
Posvet so sklenili z zahtevo, naj v Sevnici in Brežicah pohitijo in še ta mesec ustanovijo družbene svete, v Krškem pa naj že ustanovljeni sveti začno takoj delati.
JOŽICA TEPPEY
Dom za ostarele odprt
Pred prazniki odprt najmodernejši dom za upokojencev Šmihelu bo prve stanovalce sprejel po novem letu
28. novembra so v okviru praznovanj za minuli občinski praznik Novega mesta in hkrati za dan republike v Šmihelu svečano odpili pivi dom za ostarele v novomeški občini, za katerega so zdiuževale sredstva 4 dolenjske občine.
Jože Suhadolnik, predsednik občinske skupščine socialnega
DELAVNICE ZA PRIZADETO MLADINO
V Leskovcu pri Krškem je skupnost socialnega varstva v ponedeljfek, 3. decembra, odprla delavnice za delo pod posebnimi pogoji V njih že delajo zmerno in teže duševno in telesno prizadeti mladi ljudje. To je oblika varstva z zaposlovanjem za mladino, ki ne more obiskovati posebne šole.
V ČRNOMLJU RAZSTAVLJA KIPAR LJUBO ZIDAR
Likovne prireditve v Črnomlju niso več redkost. V avli kulturnega doma bodo jutri zvečer odpili novo razstavo, s svojimi deli pa se bo predstavil akademski kipar Ljubo Zidar. Prihodnje leto bo takih dogodkov še več. Črnomaljski prireditelji bodo izvedli tudi prvo slikar-sko-kiparsko kolonijo v Beli krajini.
PO OTVORITVI ŠE NADALJUJEJO — Po svečani otvoritvi še dopolnjujejo opremo in dokončujejo zunanjo ureditev, da bo stavba ob novem letu pripravljena za sprejem pivih stanovalcev. (Foto: R. Bačer)
skrbstva, je v govoru naglasil, da je bila pot od zamisli do izgradnje doma sicer dolga 9 let, gradnja pa je potekala razmeroma naglo in tudi ni bila predraga. Dom ima čez 5.000 m2 površine, cena kvadratnega metra pa z opremo vred ne bo presegla 16.000 din. Dom ima 100 sob, od teh 45 enoposteljnih, 52 dvoposteljnih in 3 triposteljne sobe, vse imajo garderobni hodnik in lasten WC z umivalnikom.
Tudi edinstveno lepa in svetla jedilnica, okrepčevalnica, prostori za ambulanto in fizioterapijo ter vsi
Do konca tedna ne bo večjih sprememb. Vreme bo še suho, z meglo v nižinah.
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Tokrat sino se odločili, da se bo naše uredništvo za nekaj ur ..preselilo” v
TRIBUČE
I Prebivalce te krajevne skupnosti vabimo, naj pridejo v sredo, 12. decembra od 16. ure naprej v gasilski dom v Tribučah, kjer bodo naši novinarski ekipi lahko povedali o svojih težavah, uspehih, načrtih in željah.
drugi stranski prostori so bili pri ogledu deležni mnogo pohval. Denar za gradnjo so prispevale vse štiri dolenjske občine po sporazumu, pri gradnji pa sta prizadevno sodelovala tudi Društvo upokojencev in Zveza borcev. Stavbo je gradilo in uredilo okolico podjetje Pionir, oprema pa je od Slovenijalesa.
Medtem ko so bile sobe ob ogledu že povsem opremljene, pa okrepčevalnica in kuhinja ter nekateri drugi prostori še čakajo opremo, ki bo v naslednjih 14 dneh nared. Tudi osebje doma pod vodstvom direktorice Lojzke Potrčeve je že na mestu.
Na svečanosti je govoril tudi Lojze Ratajc, novi predsednik medobčinskega sveta SZDL, ki je med drugim dejal, da bo naloga uprave doma ne le skrbeti za stanovanje in hrano, ampak za dobro počutje oskrbovancev nasploh. Novi dom bo nudi usluge tudi zunanjim upokojencem.
Po krajšem kulturnem sporedu so na svečanosti podelili priznanja v znak zahvale posameznikom in organizacijam, ki so s posebno požrtvovalnostjo skrbeli, da je bil dom pravočasno grajen. Ko pa so ključ predali novim stanovalcem, je bil naravnost ganljiv zahvalni govor Pepce Intihaijeve.
R R
Za samoupravljanje ni nobenega nadomestila
Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj je govoril pri otvoritvi doma XIV. divizije na Senovem
Za letošnji praznik republike je bilo Senovo kot prerojeno. Sreča in ponos sta sijala z obrazov rudaijev, kovinarjev, kmetov, prosvetnih delavcev, šolarjev in drugih krajanov, ki so na ta dan prvič prestopili prag novega družbenega doma. Odprl ga je general Miha Butara.
Viktor Avbelj
Predsedniki sveta KS, sveta osnovne šole in odbora XIV. divizije so nato na svečani seji skupščine krajevne skupnosti podpisali listino o poimenovanju doma po junaški Štirinajsti diviziji. Sledila je osrednja počastitev dneva republike v športni dvorani doma, kjer se je zbralo nekaj tisoč občanov, med gosti pa predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj in številni drugi ugledni družbenopolitični delavci SRS, predstavniki JLA, narodni heroji in borci Štirinajste. Udeleženci slavja na Senovem so nadvse prisrčno pozdravili zlasti nastop Partizanskega pevskega zbora.
Slavnostni govornik je bil Viktor Avbelj, ki je pred 35 leti kot pomočnik politkomisarja Glavnega štaba Slovenije vodil pohod Štirinajste divizije na štajersko. Pokazal je na prehojeno pot Jugoslavije v povojnem obdobju in nanizal uspehe, ki jih je dosegla v političnem, gospodarskem in socialnem razvoju. Dejal je:
„V državi z več narodi in narodnostmi je bilo mogoče uresničiti takšen razvoj predvsem zaradi med NOB skovanega
bratstva in enotnosti Kljub
doseženim uspehom so nujen spremljevalec tega razvoja nekatere težave, ki zavirajo naš napredek. Večji del gre za težave, pri čemer so želje po napredku večje od razvojnih možnosti. To pa pogosto tako zaostruje razmerja med razpoložljivimi sredstvi in porabo vseh vrst, da je zaradi tega ogrožena stabilnost gospodarstva, s tem pa je lahko tiačeta splošna družbena stabilnost. V takem položaju je otežen boj za večjo produktivnost, za boljšo kvaliteto proizvodov, za večanje blagovne menjave z inozemstvom, za varčevanje in še za vrsto drugih dejavnosti, od katerih je odvisen uspeh spreminjanja sedanjega dokaj težkega stanja. Vse naše dosedanje izkušnje kažejo, da je za uspešno obvladovanje in premagovanje teh težav treba čim bolje uveljaviti samoupravljanje na vseh ravneh. Za to ni nobenega nadomestila, še najmanj z uveljavljanjem nesamoupravnih, tehnokratskih in administrativnih ukrepov, ki so že doslej odpovedali ob vsaki nekoliko resnejši preizkušnji.” Kljub težavam, s katerimi se soočamo, pa je tovariš Avbelj menil, da ne bi bifo prav, če bi podcenjevali rezultate, ki smo jih dosegli v dosedanjem razvoju in tudi v tekočem letu. Za konkretne akcijske programe stabilizacije je dejal, da bodo nujno morali vsebovati rešitve najizrazitejših problemov in težav, ki so privedli do sedanjih gospodam skih zaostritev. Pomembno je, da bosta obvladana stopnja in vpliv inflacije, ki lahko najbolj razvrednoti napore za večjo produktivnost in za kvalitetnejši razvoj nasploh, zlasti pa negativno vpliva na uveljavljanje samoupravnih odločitev. Dve najpomembnejši nalogi pri tem sta prav gotovo izboljšanje položaja našega gospodarstva v ekonomskih odnosih s tujino ter uskladitev porabe z našimi možnostmi.
J. TEPPEY
Večina dosedanjih analiz in ocen delovanja delegatskega in skupščinskega sistema je bila doslej napravljena na ravni občin, ne pa v tozdih in KS. Razen tega zdaj že drugo mandatno dobo, torej predolgo, ponavljamo iste ugotovitve o slabostih in pomanjkljivostih, namesto da bi se odločneje lotili njihovega odpravljanja.
uporabnikov. Nekatere delegacije se sploh ne sestajajo. Vpliv strokovnih služb, izvršilnih organov in izvajalcev na sprejemanje odločitev je prevelik. Tako delovni ljudje
To je dvoje značilnosti iz dosedanjih razprav in ocen o uresničevanju političnega sistema in še posebno delegatskih odnosov. To so ugotovili na seji Medobčinskega sveta ZK za ljubljansko območje (kamor spadata tudi občini Kočevje in Ribnica), ki je bila 26. novembra v Ljubljani V razpravah o sklepih 5. seje CK ZKS so sc povsod strinjali s sklepi, razprave pa so še posebej opozorile na nekatera vprašanja. Tako so menili, da so javne razprave o
skupščinskih dokumentih in aktih pogosto slabo organizirane ali pa jih sploh ni. Konference delegacij že kar praviloma ne opravljajo svojih nalog in so celo ovira za pretok raznovrstnih interesov delovnih skupnosti. Povezanost delegatov gospodarskih SIS z bazo je slaba. Kritično so ocenili tudi delovanje delegatov v družbeno-političnih zborih.
V skupščinah SIS so premalo delovni delegati, zlasti v zborih
BFE2ICE: OB TRICETRTLETJU TRIJE ZGUBARJI
Pregled devetmesečnega gospodarjenja Jože, d« brežiško gospodarstvo sledi lesohidji, vendar po oceni poslovanja do konca leta sprejete naloge ne bodo v celoti uresničene. Poraba je usklajena z gibanjem družbenega proizvoda in, kot kaže, ne bo pretirano narasla. Z izgubo so potovali trije tozdi: Salonit Anhovo tozd Opekama Brežice, Lesnina Ljubljana tozd Dekorles Dobova in Agraria Brežice tozd Kooperacija. Izguba se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 122 odstotkov. Največ jo ima Opekama - za 8,6 milijona dinaijev, Dekorles za 742 tisoč in Kooperacija za 194 tisoč dinarjev. Nbsploh se letos močno povečuje del čistega dohodka za izboljšanje materialne osnove dela, del čistega dohodka za osebno in skupno porabb pa se znižuje. Čisti dohodek so povečale večinoma vse gospodarske dejavnosti.
RIBNICA: MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR
V počastitev dneva republike sta DO Riko in domači klub pripravila mednarodni šahovski turnir, na katerem nastopa 14 igralcev iz evropskih in ameriških držav. V Ribnici igra kar sedem mednarodnih mojstrov, in sicer Meštrovič, Cebalo, Bukal in Bertok (vsi Jugoslavija) ter Cuartes (Kolumbija), Bronstein (Argentina) in Honrath (Madžarska). Norma za naslov mednarodnega mojstra je 8 točk, zanjo pa se potegujeta tudi Osterman in Jelen; poprečni rating turnirja je 2.378 točk. Nagradni sklad je 93.000 din, najboljši pa bo dobO 14.000 din.
istni red po 2 kolih: 1. do 2. Bukal in Cuartes (2 točki), 3. do 4. Cebalo in Jelen (1,5) itd.
TREBNJE: V ZK SO SPREJELI 16 NOVIH ČLANOV
V trebanjski občini so v počastitev dneva republike pripravili vrsto proslav v* delovnih kolektivih, šolah, družbenopolitičnih skupnostih in oiganizacijah. Na dan pred praznikom republike so se tako zbrali tudi delavci GP Tehnike, TOZD Industrija gradbene keramike iz Račjega sela in novi člani Zveze komunistov. V vrste Zveze komunistov je bilo sprejetih 16 novih članov, v kulturnem sporedu pa je skupaj z mladinkami iz tega tozda sodeloval tudi dramski igralec Andrej Kurent.
29. NOVEMBRA NA SENOVEM - Slovesnosti v športni dvorani pod streho Doma XIV divizije ie prisostvovalo nekaj tisoč udeležencev. Plakete doma so podelili Viktoriu Avblju, narodnemu heroju Luki Vidmaiju in odboru XIV. divizije. (Foto: Jožica Teppey)
Ukrepati - ne le ugotavljati
Medobčinski svet SZDL za območje Ljubljane o uveljavljanju političnega sistema
vedno ne odločajo o rezultatih svojega dela.
Razen teh ugotovitev, ki so bile značilne za vse občine, so zabeležili tudi pomislek, izražen le v Litiji. Njegova značilnost je vprašanje: ali ne bo s hitrim menjavanjem vodilnih kadrov okrepljen vpliv in s tem tudi odločanje administracije? Opozorili so tudi, da že doslej obstajajo možnosti za odpoklic tistih, ki kršijo skupaj sprejeta stališč^.
J. PRIMC
   —   .................
Hotel Metropol prireja v športni dvorani Marof v Novem mestu
IN NOVOLETNI PLES
Čeprav si tok ki bo imelo kar 366 dni znajo megleno predstavljati samo najbolj drzne vedeže-valke, pa je popolnoma jasno in določeno, da bo hotel Metropol svojim gostom 31. decembra 1979 in 1. januarja 1980 med drugim ponudil:
• mehove, strune in trobila ansambla Pomladni veter
• glas Edvina Fliserja
• sedem jedi, od katerih one s konca zdravijo mačka
• ples s pomarančami
• nagradno torto, okoli katere se bosta sprehajala prav tako nagradna in obenem živa petelin in pujsek
• novoletno kroniko slavne novomeške občine
• in še tisoč stvari, ki jih ne moreš napovedati - pač pa se jih da doživeti na svoji koži.
Rezervacije sprejema recepcija hotela Metropol v Novem mestu. Manj zagreti lahko zavrte tudi telefon (068)	22-226 in (068)
21-447.
St. 49(1582) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 6. decembra 1979
Cena: 6 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
po občinah in kmetijskih oiganizad-jeh, niso pa se dogovorili z vsemi kmetovalci.
Pridelovalci pšenice so bili po izkušnjah prejšnjih let precej črnogledi. Če je bodo pridelali preveč, bodo odkup ovalci tudi boljše zrnje ocenili za slabše in zanj plačali manj. Mnogi so posejali manj kot prejšnje leto, misleč, da bodo drugi več. Ker njihovih načrtov ni nihče uskladil, je zmanjkalo kar 333.000 ha.
In zakaj so slovenski kmetovalci izpolnili setveni načrt? Načrtovanje je bilo verjetno nekoliko boljše kot drugod in tudi zato, ker niso preveč odvisni od prodaje pridelka. Če ne bo dobrega kupca, bodo pridelek pokrmili.
JOŽE PETEK
AUNKLAND - Prvi naši ljudje so se naselili na Novi Zelandiji pred točno sto leti. Te dni je jugoslovanska delegacija obiskala naše organizacije v tej deželi, delegacijo je vodil predsednik izvršnega sveta Hrvatske,
Živimo v svetu, za katerega ne vemo, kakšen bo čez deset let - 1990. Kakšne mednarodne posledice bo imel ameriško-iranski spor v muslimanskem svetu. Ali se bo Islam pojavil kot nova velesila, nova ideja stomili-jonov muslimanov. Vseh na svetu je 800 milijonov - od tega je šiitov 80 milijonov, največ v Iranu.
ZDA brez moči
Obeležja divjanja so tale in taka: ameriški talci v Iranu, množica zažge ameriško ambasado v Pdcistanu, v Tripolisu zgori poslopje ameriškega veleposlaništva; v Meki napadejo fanatiki veliko mošejo, simbol in ponos vseh muslimanov. In kdo ve, če je vrsta s tem že izčrpana.
Ameriški senator Edward Kennedy je ondan dejal, da ameriški predsednik Carter ni „pravi človek 'na pravem mestu”, manjka mu odločnosti To je rekel v okviru predsedniške kampanje Republikanski kandidat za predsednika Reagana pa je dejal, da bi pod republikanskim predsednikom Iran ne počel tega, kar počne danes. Volilna propaganda, pišejo ameriški listi Moč Amerike je v tem, da ne reagira s silo. Talce bomo rešili po diplomatski poti, ne z vojaško intervencijo. Za tako intervencijo manjkajo vsi pogoji: predvsem pa presenečenje. Tako presenečenje so pripravili ižraelski padalci v Ugandi in malo pozneje tudi zahodnonemški padalci v Mogadisciu v Somaliji Sicer pa bi ameriška intervencija mobilizirala ves muslimanski svet proti Ameriki To pa bi bil za ameriško diplomacijo minus.
In tako vidimo, kako je v tem trenutku močna Amerika brez moči Spoznavamo, da v zgodovini in politiki ne odloča vedno vojaška sila.
Fanatični voditelj Homeini je mobiliziral za iransko stvar ves muslimanski svet -fenomen našega časa. Napovedal ni nič manj kot sveto vojno Ameriki - Dzihad, po arabsko. Tako vojno je napovedala zahodnim državam Turčija leta 1914.
Zadrževanje talcev ni v skladi z mednarodnimi normami Zasedba veleposlaništev je nezakonito dejanje. To je stališče mednarodnega sveta. Celo libijski predsednik Gadafi, ki velja za ekstremista, je ondan obsodil zadrževanje talcev. Menijo, da se bo ta problem rešil mimo, po diplomatski poti Vendar, dokler se bo bivši iranski šah mudil v Ameriki, ta problem verjetno ne bo rešen. Šah je zdaj v neki ameriški bolnišnici v Teksasu. Egiptovski predsednik Sadat je povabil šaha, naj se naseli v Egiptu. Letalo za šaha je že pripravljeno. Tudi Mehika mu je zdaj obrnila hrbet
Posebna komisija afriških držav preučuje vprašanje Zahodne Sahare. To vprašanje se je rodilo, ko sta si Maroko in Mavretanija leta 1975 razdelili Zahodno Saharo. Leta 1979 je Mavretanija razveljavila ta sporazum, Maroko pa je potem zasedel tudi nekdanji mavretanski del Sahare. In razen tega imajo maroške čete v svojih rokah tudi važno strateško postojanko na tleh Mavretanije.
Mavretanija je zahtevala intervencijo diplomatsko afriških držav - Maroko pa predlaga dialog, Vse kaže, da se bo ta spor vlekel še dolgo. Alžirija podpira eno frakcijo, Maroko drugo. Kje je rešitev, kdo bo v tej igri zmagal? Alžirija - zelo verjetno.
MIRAN OGRIN
samoupravljanje na vseh ravneh. V zadnjem času je pozornost vseh družbenih dejavnikov usmeijena k pripravi delovnih načrtov za prihodnje, zadnje leto tekočega srednjeročnega družbenega plana. V letu naj bi pripravili kar najustreznejša izhodišča za nov srednjeročni družbeni plan 1981 - 1985.
Takšno zavzetost narekujejo ocene gospodarskega položaja ob prehodu iz leta 1979 v leto 1980 in zahtevnost nalog v prihodnjem letu, katerih uresničevanje lahko edino zagotovi stabilnejši razvoj.
Zaradi zahtevnosti nalog, ki bodo v prihodnjem letu lahko prispevale k večji stabilnosti, bo izredno pomembno angažiranje vseh subjektivnih sil.
NUJNO BOLJŠE GOSPODARJENJE
Član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc je na slovesnosti v novi tovarniški hali Uniora v Zrečah poudaril nujnost nadaljnjega boja za boljše in bolj smotrno gospodarjenje.
To velja tako za gospodarstvo in družbene dejavnosti, kot za vse, ki sodelujejo pri oblikovanju gospodarske politike in sistema.
Kar se načrtovanja tiče, bi morali nove
Elane sprejemati na podlagi planov v tozd in rajevnih skupnostih, v celotnem procesu načrtovanja pa se mora močno čutiti znanstvenoraziskovalno delo, pa tudi rezultati analiz dosedanjega razvoja in celotnih družbenogospodarskih razmer pri nas in v svetu.
V organizacijah združenega dela, bankah, interesnih skupnostih, upravnih in izvršnih organih je treba podrobno proučiti vsak razvojni projekt. Andrej Marinc je govoril tudi o nujnosti in pomenu uvajanja nove sodobne tehnologije v naše tovarne, o nujnosti hitrejšega razvijanja znanstvenoraziskovalnega dela za potrebe združenega dela o kadrovski politiki in o številnih aktualnih vprašanjih našega gospodarskega razvoja, pri čemer je izhajal tudi iz pozitivnih izkušenj v gospodarjenju delovnega kolektiva Unior.
MILAN MEDEN
TELEGRAMI
Portugalska je bila leta 1974 na levici evropske politične scene, zdaj je na desnici Ocenili so jo kot napredno, v prvih vrstah Evrope. Zdaj je vse bivše: bivša revolucija, bivša agrarna reforma, bivša napredna in prosperi-tetna država.
Zmaga drame
Združena desnica je na nedeljskih volitvah dobila največ glasov. Premagala je levico na izrednih volitvah. Desničarji so približno 45 odstotkov glasov dobili, po računih volilne matematike so si zagotovili v parlamentu absolutno večino poslanskih glasov.
Socialistična stranka Soaresa si je zagotovila 27,5 odstotka glasov, precej manj kot na zadnjih volitvah, ko si je priborila j kar 35 odstotkov glasov.
Komunistična partija je okre- I pila svoje pozicije. Dobila je 18,7 odstotka glasov, na prejšnjih volitvah 14,6.
In tako pričakujemo zdaj z največjim zanimanjem, kaj bodo . pokazale volitve v Španiji Ali se ' bo tudi ta država nagnila na j desnico? Desnica je že na obla- i sti v Španiji, vendar so njene { moči omejene.
Podrl se je in pred našimi j očmi izginil portugalski čudež, ki smo ga leta 1974 tako visoko I povzdigovali. Motor portugalske revolucije se je ustavil, izčrpal je svoje energija Vendar pa je portugalska revolucija omogočila osvoboditev portugalskih kolonij, kar je bil tudi zgodovinski dogodek. Portugalska je bila zadnja država, ki je priznala kolonijam neodvisnost.
Portugalska socialistična stranka Soaresa bo zdaj prešla v opozicija Vendar pa možnosti, da se pozneje spet vrne na oblast, še ni izgubila. Močan poraz socialistov ni presenetil političnih opazovalcev. Prav tako pa je, nasprotno, presenetila tudi afirmacija komunistične partije.
V parlamentu, ki bo imel približno 250 poslancev, bo imela KP 47 svojih predstavnikov.
Flekovič. Skoraj vseh sto odstotkov naših je iz Dalmacije, makarskega primorja in z otokov. Njihovo število cenijo zdaj na 40.000 - sem štejejo tudi drugo generacijo.
Spet neizpolnjeni plan setve kaže, da načrtovanje ni seglo do sejalcev
Sejali besede namesto zrnja?
Praznični rojstni dan Jugoslavije je za nami, počastili smo g3 s celo kopico delovnih zmag, marsikod so posodobili tovarne ali odprli nove in podobno. Nekaj tisoč Ljubljančanov se je tako udeležilo proslave ter polaganja temeljnega kamna za novo tovarno jeklene litine in otvoritve nove tovarne transportnih vozil in naprav v Litostroju. Novi objekti so bili odprti v naši republiki tudi v Zrečah, na Senovem in drugod.
Na Senovem je bil slavnostni govornik Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS. Med drugim je poudaril:
»Rezultati v povojnem razvoju Jugoslavije in naši napori za vzpostavitev pravičnejših
Zahtevne naloge
odnosov v sodobnem svetu so zlasti vzor vsem tistim narodom, ki se še danes borijo za politično in gospodarsko samostojnost. -Se poseben ugled v svetu pa je Jugoslavija pridobila s svojo dosledno politiko miru in j	sodelovanja med narodi, z odločnim zavze-
manjem za uveljavitev nove mednarodne
*	ekonomske ureditve in pravičnejših odnosov
*	med razvitim in nerazvitim svetom.
*	V državi z več narodi in narodnostmi je
*	bilo mogoče uresničiti takšen razvoj pred-
*	vsem zaradi med NOB skovanega bratstva in
«	enotnosti. Vse preizkušnje je bilo moč
i	uspešno prestati zaradi odločne politike
«	komunistov, ki so že pred vojno zastopali
j	splošne ljudske interese, med vojno mobilizi-
J	rali vse napredne ljudi za boj proti okupator-
J	jem in po vojni z vso doslednostjo organizi-
}	rali izgradnjo družbenega, ki na prvo mesto
J	postavlja ustvarjalce dobrin, potrebnih lju-
|	dem in nadaljnjemu družbenemu razvoju ter
vse bolj omogoča, da ljudje sami odločajo o J	pogojih in rezultatih svojega dela ter prek
svojih delegatov tudi o skupnih družbenih |	vprašanjih.
Vse naše dosedanje izkušnje kažejo, da je za uspešno obvladovanje in premagovanje j	teh težav treba čim uspešneje uveljaviti
HOMEINI VOLI - Močni človek Irana, 804etni Homeini. Na nedeljskem referendumu so Iranci glasovali za novo ustavo. Ta poudarja islamska načela, zapisana v 700 let starem Koranu, svetem pismu muslimanov. (Homeinije na desni strani slike, v trenutku, ko glasuje). (Telefoto: UPI)
Do konca novembra so jugoslovanski kmetovalci posejali 1335.000 ha pšenice od načrtovanih 1,668.000 ha. Nezasejanih je ostalo 333.000 ha, od tega 288.000 ha zasebnih' in 45.000 ha družbenih polj. Nekateri so menOi, daje pšenico še treba sejati, če dopušča vreme. Kmetovalci pa vedo, da tako pozna setev ne da dobre žetve, četudi je naslednje leto vreme ugodno. Zato letos ne bo posejane niti toliko pšenice kot lani.
Slovenski kmetovalci so opravili jesensko setev še najbolje v vsej državi. Po podatkih, ki sojih zbrali v Beogradu, so s pšenico zasejali toliko polj, kot je bflo določeno z načrtom. Zakaj drugod nočejo sejati pšenice tako kot pri nas? Ne kaže več govoriti le o kasnitvi setve, kajti letošnji načrt prav gotovo ne bo uresničen. Ce ne bodo našli pravega odgovora, ne bodo znali niti prihodnje leto setev bolje pripraviti.
Na Vreme se letos ni moč izgovarjati, saj je bilo v oktobru, ko je bil najustreznejši čas za setev pšenice, zelo ugodno. Tudi semena in gnojil je bilo dovolj, kmetijskih strojev pa več kot prejšnja leta. Izgovarjanje na
i
■
■
■
■
■
■
■
■
■
novembrsko slabo vreme pa pomeni le prikrivanje pravih vzrokov, saj bi pšenico morali posejati že prej.
Pred tremi leti so v Vojvodini posejali 60.000 ha pšenice več, kot je bilo določeno s setvenim načrtom. Letos sredi novembra jim je manjkalo do izpolnitve načrta še 60.000 ha- Posejali so je 140.000 ha manj kot pred leti. Torej ne morejo trditi, da je letos ne bi mogli posejati več, če bi hoteli. Podobno je v drugih republikah in pokrajini Kosovo, kjer jim manjka do izpolnitve setvenega načrta še 20 %, le na Hrvatskem samo 10 %.
Nova cena pšenice je bila znana že v začetku oktobra, in sicer 4,40 do 5 din za kilogram. Varstvena cena koruze je res bfla objavljena šele proti koncu novembra. Tržna cena, ki se je oblikovala ob obiranju koruze na trgu, je bila pod ceno najslabše pšenice. Kaj je torej kmetovalce zadrževalo pri setvi pšenice? Gotovo se ne bomo zmotili, če bomo rekli, da predvsem pomanjkljivo načrtovanje setve. Na vrhu, v Beogradu in po republikah ter avtonomnih'pokrajinah je bOo določeno, koliko pšenice kje posejati. Ponekod so tak načrt razdelili še
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
WASHlNGTON - Moskovska Pravda je objavila prvo oceno Kissin-gerjevih spominov. List pravi, da je tistih 1500 strani teksta v bistvu 1500 strani figovih listov. Avtor pravi, da odkriva Kissinger izredno subjektivna stališča. To je seveda ena plat zvona. Kissinger pripravlja zdaj drugo knjigo spominov, ta bo izšla leta 1981.
TEL AV1V - Bivši izraelski zunanji minister Dayan je ondan dejal, da palestinska osvobodilna organizacija zdaj več ne zastopa stališča, da je treba Izrael uničiti. Za neko ameriško televizijo pa je rekel, daje prvi cilj POL uničenje Izraela. Zakaj' tako dvojno merilo?
NEW DELHI - Bivša premierka indijske vlade Indira Gandhi je izjavila, da bo na bližrgih volitvah v Indiji zmagala. Zmaga — to je moja ambicija. Naša stranka bo dobila, če bodo volitve poštene. Demokracija ni samo beseda, ampak pravica vsakega naroda.
RIM - Regionalni biro organizacije za poljedelstvo - FAO je zaprl svojo filialo v Kairu. To je sklenil na zahtevo arabskih držav. Bojkot Egipta sc nadaljuje. Kje bo novi urad FAO, ni znana največ omenjajo Bagdad.
TUNIS - Predsednik ZIS, Veselin Djuranovič je na uradnem obisku v tuniškem glavnem mestu. Glavna tema pogovorov bo šesta konferenca' neuvrščenih držav v Havank Druga tema pa bodo pogovori o medsebojnem sodelovanju. Pred odhodom v Tunis je Djuranoviča sprejel predsednik Tita
SOŽITJE
2
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1582) 6. decen\bra T979
nn jqxi. un,z.)o/
ŽELIJO BITI V SVOJEM -Tudi enega prazničnih dni so krajani Regerče vasi pripravili prostovoljno delovno akcijo na g-adbišču novega dama. V njem bodo dobili prepotrebne društvene prostore, brez katerih so zdaj prisiljeni gostovati vsepovsod. (Foto: M. Markelj)
NAD 160 NOVIH PIONIRJEV - Na Osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju so 24. no\emb-ra nadvse svečano sprejeli v pionirsko organizacijo 163 cicibanov. Tk pred sprejemom je mali Sašo pogumno recitiral pesem »Pionirček hočem biti”. (Foto: France Brus)
Za 300.000 DIN ŠKODE — Prejšnji torek popoldne je prišlo do požara v bloku na Zagrebški cesti v Novem mestu. Goreti je pričelo v stanovanju Obrena Pavloviča. Kot vzrok požara navajajo. otroško igro z vžigalicami, nastalo škodo pa so ocenili na 30 starih milijonov. (Foto: J. Paulin)
DA BI VSAJ KAMEN OBVAROVALI
Če bi držala obljuba IMV, bi moral danes že stati nov obrat v Adlešičih, ki naj bi ga za trdno, kot so „mož besede” zagotovili, začeli graditi za letošnji krajevni praznik 22. marca. Tako pa Adlešičani Se danes nimajo od teh obljub nič drugega kot temeljni kamen, in to takega, ki ga ni bilo treba Sele postavljati, ker na zemljišču, na katerem naj bi stala nova tovarna, trdno leži že odpamtiveka. Spričo slabih izkušenj se Adlešičani pogovarjajo, če ob tem naravnem kamnu ne bi bilo dobro postaviti straže.
Skladišče, ki bo »samo delalo”
CEPIČE IN RUTKE PIONIRJEM - Ob dnevu republike so slavili na vseh šolah. Za cicibane je bil sprejem v pionirsko organizacijo nadvse slovesen dogodek, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Na diki: srečni cicibani iz Artič sprejemajo čestitke ob vstopu med pionirje. (Foto: Zupančič)
V Ribnici bodo do spomladi zgradili „Meles" — Mehanizirano skladišče hlodovine 15 delavcev — Primer skupne investicije na osnovi dohodkovnih odnosov
Le
Sejmišča
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo spet prav živahna Naprodaj je bilo 341 pujskov, 51 nad tri mesece starih prašičev in 44 glav goveje živine. Prašičev je bilo prodanih 284, pri tem so bili pujski po 800 do 1.250 din in starejši prašiči po 1.260 do 2.400 din, ter 31 glav govedu Voli so veljali od 29 do 31,50 din, krave od 23 do 26 din >n mlada živina po 24 do 27 din kilogram žive teže.
BREŽICE: Prodajalci so pripeljali na sobotni sejem 417 prašičev, od tega 14 starih nad tri mesece. Prodali so jih 375, pujske po 45 din, starejše prašiče pa po 30 do 35 din kilogram žive teže.
V Ribnici grade JMdes” — mehanizirano skladišče oblovi-ne iglavcev, ki je skupna investicija Gozdnega gospodarstva Združenega KGP Kočevje in Inlesa Ribnica. Dograjeno bo predvidoma spomladi, veljalo pa bo 63 mil fonov dinarjev.
Meles so začeli graditi decembra lani Ko bo dograjen, bo na leto olupil okoli 50.000 kubikov lesa.
Skladišče in obdelava lesa bo mehanizirana, saj bo tu zaposlenih le kakih 15 delavcev. Na skladišče in v obdelavo bodo pripeljali sem neolupljeno dolžinsko oblovino iglavcev. To bodo tu olupili, skrojili in nato razporedili po dolžini, debelini in kakovosti
Meles je le del bodočih skupnih objektov za predelavo lesa, ki jo bodo sestavljali Meles, žaga, energetski objekt, sušilnica in tovarna stav-bnif) elementov. Zdaj grade Meles in energetski objekt, pripravljajo pa gradnjo žage, medtem ko bo ostalo priSo na vrsto kasneje.
Meles je skupna investicija Gozdnega gospodarstva in Inlesa na osnovi dohodkovnih odnosov. GG in Inles sta sklenila »Sporazum o združevanju sredstev za skupno izgradnjo kompleksa primarne predelave iglavcev in o medsebojnem razmerju pri ustvarjanju skupnega dohodka ob skupnem riziku”. V ta sporazum so vnesli zdaj le Meles,
Kmetijski nasveti
Še bogatejši izbor jablan
Jablana je v Sloveniji najvažnejša sadna vrsta, pa tudi v svetovnem merilu je na zavidljivem drugem mestu, prehitel jo je le pomarančevec. Zato ji žlahtnitelji posvečajo izjemno pozornost. Vedno nove sorte se pojavljajo, na vedno krajša razdobja je potrebno obnavljati ali precepljati sadovnjake, če ne želimo zaostati s ponudbo na trgu.
V svetu pa tudi pri nas se vse bdj uveljavlja vzgoja in izbor podlag, ki omogočajo, da jablane kar najhitreje zarodijo, pa četudi se potem hitreje izrodijo. Kot nalašč za to so tako imenovani gosti nasadi, v katerih rastejo bistikarji najsodobnejših sort. Pred dobrim letom smo na tem mestu priporočali novi aneriški sorti jonagdd in idared ter japonski delišes, ki ga imenujejo mutsu, zdaj pa strokovna literatura ponuja spet nove sorte, ki naj v nasadih nadomestijo predvsem toliko uveljavljeni sorti jonatan in zlati delišes ter obogatijo naš mnogo preozki sortiment.
Med zgodnjimi sortami zdaj priporočajo še ameriško triploidno sorto bujne rasti, po imenu close, primemo zlasti za vrtičkarje. Zori celo pred beličnikom, vendar dozoreva neenakomerno in se žal ne odlikuje z rodnostjo. Malo poznejša je sorta julyred, ki je odpornejša, prenaša celo prevoz in je primerna za goste plantažne nasade. Obeta tudi komaj osem let stara ameriška sorta jerseymac, ki zelo redno rodi. Sredi avgusta dozoreva novejša kanadska sorta summerred, ki ima izredno fin okus in zdrži v hladilnici celo do konca leta. Med novostmi priporočajo sadjarski strokovnjaki še poljsko sorto fantazija in vzhodnonemško sorto alkmene.
V Sloveniji preizkušajo še nekatere druge novejše sorte, da kot že rečeno, razširili preozek izbor sort. Konec koncev je treba vedeti, da so jablane tuje prašne rastline, da zahtevajo navzkrižno op reševanje ter je že zaradi tega potrebno imeti v sadovnjaku več različnih sort.
Inž. M. L
medtem ko se bodo za morebitne druge investicije dogovarjali kasneje. V njem je določeno, daje investitor Melesa Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki je udeleženo pri investiciji z 58 odstotki, Inles Ribnica pa je z 42 odstotki soinvestitor.
J. PRIMC
*
Le odprte karte
Javno tudi o »skrivnosti"
Nemalokrat je bilo opozoijeno, kako morajo biti delavci seznanjeni s politiko ekonomskih odnosov s tujino povsem določeno, kot se to odvija v zdni ženem delu. Kaj nam namreč pomaga podružbljanje zunanje politike, če je doma v kolektivu vse zavito v skrivnost, kdo potuje na tuje, sklepa donosne (ali tudi ne) pogodbe itd.
Lep primer, kako je treba pri tem igrati z odprtimi kartami, je prinesel kopitamiški Bilten v minulem mesecu, v katerem je objavljeno pregledno .poročilo s pete seje konfe-rcncc enote samoupravne skupnosti za odnose s tujino (SISEOT). Enoto sestavljajo gozdarji, lesarji, papirnicami in grafičarji.
Nekdo pač ni lahko zamahnil z roko, češ, vse smo lahko hitreje prebrali v dnevnem časopisu. To bi bilo hudo poenostavljanje. V Bilte-
novem prispevku lahko delavci vidijo, da SISEOT ni zgolj en SIS več, temveč forum, kjer se za začetek pri nas v Sloveniji trga popkovina državnega administriranja pri ekonomskih odnosih s tujino. Pisec se je v tem poročilu dodobra pomudil pri planiranju in' ekonomskih odnosih s tujino. Odveč je poudaija-ti, kako pomembno je to pri sestavljanju temeljnih planov in drugih dokumentov za naslednjo petletko.
V Kopitarni tudi sicer sproti seznanjajo (vsak mesec dobijo celotno sliko) delavce z vsemi najpomembnejšimi kategorijami gospodarjenja, tudi menjave s tujino.
A. ŽELEZNIK
Rekordna gradnja
še nikdar toliko stanovanj v gradnji kot prav letos
V novomeški občini trenutno gradijo 450 dmžbenih stanovanj, 10 vrstnih hiš in 111 samskih garsonjer, kar je nesporno rekord. Pri tem pa niso upoštevane zasebne gradnje hiš, katerih gradnja je prav tako v najširšem razmahu.
Vrednost stanovanj v družbeni gradnji (po izhodiščnih cenah) znaša čez 40 milijonov dinarjev. V letošnjem letu bosta dograjena in vseljena stanovanjska objekta v Šentjerneju in Škocjanu, medtem ko bo 28 dograjenih stanovanj na Žibertovem hribu čakalo stanovalce, ker ni moč urediti dostopov, dokler ni končan niz objektov.
Tako široko zastavljena družbeno usmerjena gradnja zagotavlja, da bo v tem srednjeročnem obdobju zgrajenih 2085 družbenih in zasebnih stanovanj, kot je bilo določeno, le s to razliko, da bo plan porušen le na škodo družbenih stanovanj. Vso našteto gradnjo ureja 6 samoupravnih sporazumov.
Branko Babič (iz Odločajmo”)
!
*
%
* s
151
I
■/z#/######/#/####/###########//#/##/##/# ■
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja:Tit Doberšek
Na razpravo o značilnostih dolenjskega cvička, objavljenih v Dolenjskem listu, se je oglasil Pavle Miklič iz Trebnjega (ožji vinorodni okoliš Trebnje) s prispevkom
Kaj naj bi bil dolenjski cviček
Če proučujemo zakonita določila 21. člena pravilnika o označevanju vina (glej objavo v 42. št. Dol. lista z dne 18. 10.
1979), se sme kot cviček označevati namizno vino z geografskim poreklom. Pridelano je iz sort grozdja žametne črnine, modre frankinje in kraljevine na Dolenjskem, ki pa mora imeti značilne lastnosti cvička. V cvičku mora biti 80 % navedenih črnih sort grozdja; razmerje med sortami: žametne črnine 70 %, modre frankinje 10 % in kralje-' vine 20 %; imeti mora najmanj 7,5 '% alkohola.
Ce bi to določilo dosledno izvajali, ne bi prišlo do nepravilnosti, kar se sedaj mnogokrat dogaja. Zato je potrebno postaviti trdne zakonite norme, da bi posamezniku onemogočili po svoje krojiti lastnosti cvička in mu dodajati različne sorte grozdja ali vina. V prvi vrsti je to potrebno preprečiti v večjih vinskih kleteh, oziroma podjetjih, ki industrijsko predelujejo cviček. Pri pridelovalcih cvička pa je nujno postaviti razmerje med sortami grozdja za posamezna vinorodna območja. Le na ta način bi bilo mogoče laboratorijsko ugotavljati lastnosti cvička posameznega ožjega okoliša, na katerem je cviček pridelan.
Pri določanju lastnosti cvička bi morala biti poleg drugih meril upoštevana tudi alkoholna stopnja, in to od 7,5 % do 9 %, ter temu primerna kislina. Nemogoče je, da je dobro ocenjen cviček, pri katerem je alkoholna stopnja pod 7,5 %, saj tako vino ni primemo za trg. Ravno tako je nemogoče, da bi bil dober cviček tisti z visoko alkoholno stopnjo nad 9 %, ker tako vino bolj redko pridelamo na Dolenjskem. Najbolj idealna alkoholna stopnja za dolenjski cviček naj bi bBa od 7,5 % do 9 %■ Nižja ali višja alkoholna stopnja pri dolenjskem cvičku bi morala imeti pri ocenjevanju izvirnih dolenjskih cvičkov odbitno postavko.
Res je, da imajo posamezni predeli Dolenjske svojevrstne vplive na sestav dolenjskega cvička, saj ima vsak predel različen sestav osnovnih sort grozdja za
cviček (severaejS predeli Dolenjske na primer več modre frankinje, pa tudi portugalke). Vendar v preveliki meri tega ne bi smeli dopuščati. Poleg tega je tudi res, da na dobroto dolenjskega cvička močno vplivno ra-, zličen sestav zemlje in bolj ali manj ugodne vremenske razmere. Pa tudi d elementi ne bi smeli ne vem kako vplivati na grozdje oziroma vino pri enotnem trsnem izboru. Cviček na malem dolenjskem območju bo lahko v glavnih lastnostih enoten, brez kakih lokalnih značilnosti, če bomo skrbeli za sajenje sort za cviček po sprejetem trsnem izboru, ki je osnovni pogoj za kvaliteten dolenjski cviček. Če bomo to dosegli, bomo lahko konkurenčni. PAVLE MIKLIČ
NOVOSTI V OCENJEVANJU VINA LETNIKA 1979
Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je sklenil, da bo priredil teden dolenjskega cvička (pridelek letnika 1979) prihodnjo pomlad (v marcu) na Mimi, v prostorih „Dane”.
Glede izbora vin za to že tradicionalno prireditev je upravni odbor društva vinogradnikov sprejel naslednje sklepe:
1. Vsi ožji vinograški okoliši morajo do konca januarja 1980 opraviti lokalne ocene (degustacije) po možnosti vseh vin svojih članov (poleg cvička tudi belo dolenjsko vino, modro frankinjo^ čmino). Vzorcev za lokalne degustacije vin ni treba pred degustacijo dajati v analizo. Oceno vin naj opravijo izbrani ocenjevalci iz vrst vinogradnikov ožjega okoliša ob morebitni pomoči bližnjega znanega strokovnjaka ali gostinskega delavca.
2. Na lokalnih degustacijah po ožjih vinograških okoliših bodo vinogradniki sami napravili izbor cvičkov za prireditev tedna dolenjskega cvička, ki bo, kot rečeno, na Mimi. Vzorce teh cvičkov je treba do 15. februarja 1980 dati v analizo Kmetijskemu inštitutu, ker s tem, ko damo vzorec vina na prireditev, že damo vino v promet- Vzorce za analizo cvičkov, ki bodo poslani Kmetijskemu inštitutu, bodo odvzeli iz kleti pridelovalcev od ožjega okoliša določeni vinogradniki, da ne bo poznejših pripomb glede pristnosti vzorcev.
3. V biltenu prireditve tedna dolenjskega cvička je treba v bodoče ločiti tržne pridelovalce vina od ljubiteljskih in poleg osnovnih podatkov o vinu napisati pri posameziukih še površino vinograda, da bo vidno, kdo je tržni pridelovalec in kdo je le ljubitelj.	dt
I
I
Št. 49 (1582) 6. decembra 1979
DOLENJSKI LIST
OGLEDALO ZA DELEGATE IN DELEGACIJE
V zadnji številki glasila „Odločajmo ” je tudi obširno poglavje s tabelami, ki prikazujejo udeležbo delegatov iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij na sejah novomeške občinske skupščine. Zelo redki so, ki imajo same pluse, veliko več mrgoli minusov, ki označujejo neudeležbo. Vsaka krajevna skupnost in organizacija SZDL ter sindikat in partija v delovnih organizacijah pa imajo lep pregled nad prisotnostjo ljudi, ki so jih izvolili Koristno bi bilo, da bi o tem v vsaki sredini tudi razpravljali
Nujen jasen dolgoročni načrt
Neutrjena šolska mreža na ljubljanskem območju — Veliki posegi v prostor — Nekatera različna mnenja o usklajevanju na seji medobčinskega sveta SZDL Ljubljana
Šolska mreža usmerjenega izobraževanja je premalo določno prikazana v smernicah za pripravo dolgoročnega načrta za ljubljansko območje. To je v razpravi na zadnji seji Medobčinske^ sveta ZK ljubljanske regije poudaril sekretar občinskega komiteja
ZK Kočevje Peter Šobar.
RIBNICA: NAČRT BO IZPOLNJEN
V občini Ribnica so načrtovali v obdobju od 1976 do 1980 izgradnjo 312 stanovanj (237 družbenih in 75 zasebnih), do konca minulega leta pa so jih zgradili 248 (118 družbenih in 130 zasebnih), kar predstavlja natančno tri četrtine predvidenih stanovanj v preteklem petletnem obdobju. Ni bojazni, da načrt v zadnjih dveh letih ne bi bil dosežen in presežen. V obdobju 1981 do 198S predvidevajo na osnovi dosedanjih izkušenj izgradnjo ISO do 160 dmžbenih in kar okoli 220 zasebnih stanovanj.
S SLIKO IN BESEDO PO SLOVENIJI
Poldrugo uro bo v torek, 11. decembra, znani svetovni popotnik Stane Tavčar z barvnimi diapozitivi in z besedo vodil obiskovalce po Sloveniji. Slikovito predavanje o lepotah naše domovine bo v Sindikalnem domu v Novem mestu in se bo začelo ob 17. uri.
Odlikovancem čestitke
Pred dnevom republike v novomeški občini podelili 30 odlikovanj
27. novembra je bila v novomeški Dolenjski galeriji svečanost ob podelitvi državnih odlikovanj. Z ukazom predsednika republike podeljena odlikovanja je po prisrčnem nagovoru izročil Marjan Simič, predsednik občinske skupščine, za slavnostno vzdušje pa je poskrbel Dolenjski oktet.
Red republike s srebrnim vencem so dobili: Štefan Kovač iz Straže, Jože Nedog, upokojeni učitelj in Stane Ravbar iz Jurke vasi. Red dela z zlatim vencem je prejel Stanislav Modic, upokojeni sodnik temeljnega sodišča v Novem mestu, red dela s srebrnim vencem pa je bil podeljen Ivanki Drvarič in Antonu Osvaldu iz Sekcije za vzdrževanje prog ter vrsti Novoteksovih delavcev za 30-letno neprekinjeno delo v tovarni Iz. Novoteksa so med 23 odlikovanci (razen treh) vsi iz neposredne proizvodnje: Justina Bmdar, Jožefa Cesar, Ivan Deže-lan, Angela Dragman, Jože Grgič, Rozi Hočevar, Boža Iler, Jožefa Klemenčič, Joža Kobe, Angela Mandič, Draga Pate, Ana Pungartnik, Jožefa Redek, Jožefa Rozman, Marija Seničar, Alojz Slak, Draga Štamfelj, Franc Štamfelj, Marija Teropšič in Marija Turk.
Z medaljo dela je bil odlikovan Jože Cezar, prav tako iz Novoteksa.
Opozoril je, da je težnja ljubljanskih prosvetnih delavcev obdržati kar največ šol v Ljubljani. Pojavljajo se torej skupinski interesi, prevladati pa mora družbeni V Kočevju imajo potrebne kadre, zgrajen je novi center usmerjenega izobraževanja, še vedno pa ni znano, kakšne kadre in do katere stopnje naj bi tu izobraževali V razprave o šolski mreži so bile premalo pritegnjene SIS, občinska organizacija SZDL in drugi.
V smernicah je dan precejšen poudarek . tudi dejavnostim, ki so še posebnega pomena za občini Kočevje in Ribnica, kot so industrija, agroživilstvo, gozdarstvo in druge. V ribniški občini bodo med drugim izsušili okoli 800 ha zamočvirjenih zemljišč in preprečili zaraščanje okoli 1.000 ha kmetijskih zemljišč na območju Travne gore in Loškega potoka, podobno pa tudi v kočevski občini Na tem območju je predviden tudi razvoj kmečkega in izletniškega turizma.
Poseben poudarek je dan prometu. Izkoristiti bo treba železniškega tudi na progi proti Kočevju. S sodobnimi cestami pa je treba povezati Kočevje in Ribnico s Cerknico, z Reko, Novim mestom in s Gabrom.
Urejati bo treba struge rek in potokov, kot so Čabranka, Belica, Kolpa, Bistrica (Ribnica), ter preprečiti onesnaževanje voda in vsega okolja. Pri Ribnici je treba zgraditi akumulacijsko jezero, ki bo preprečevalo poplave. Seveda so v načrtu tudi gradnje oz. dograditev čistilnih naprav v Ribnici in Kočevju, pa tudi vseh ostalih občinah.
V razpravi o osnutku teh smernic je bila izražena vrsta pripomb in predlogov, ki so si med seboj tudi nasprotovala.
V osnutku smernic so premalo poudarjene potrebe in možnosti za dohodkovno povezovanje v gospodarstvu. Občine so dolžne svoje programe uskladiti ne le znotraj ljubljanskega območja, ampak tudi z drugimi sosednjimi občinami in seveda celo z občinami v drugih republikah, kar velja tudi za kočev-
sko.
J. PRIMC
"•# »
r
Zaloge menjale shrambe
Soli je dovolj, kave ne bo manjkalo, praški se dobe občasno, pač pa tudi v prihodnjem letu mesna kriza ne bo popustila
27. novembra je Janko Goleš, predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, sklical posvet s predstavniki novomeške trgovine, zadruge ter inšpekcijskih služb. Razpravljali so o oskrbi prebivalstva novomeške občine.
Še vedno je potreben pravi lov za pralnim praškom, če ga hoče gospodinja dobiti, čeravno so že nekajkrat prišle pošiljke, ampak so bUe v hipu razprodane. Lojze Urbanč, direktor Dolenjke, je povedal, da po njihovih dolgoletnih izkušnjah prodajo na mesec 10 do 12 ton pralnih praškov, ob zadnji pošiljki pa je bilo 22 ton pralnega praška razgrabljenega v pičlih treh dneh. Očitno je, da si nekateri delajo zaloge.
Podoben primer je navedel tudi Ciril Jarnovič, direktor Mer-catoija, toda za kavo. Pred nastopom potrošniške mrzlice so imeli polna skladišča, vendar so zaloge kopnele hitreje kot spomladanski sneg. Malo manj kot 3 tone kave bi v normalnih razmerah zadoščalo za lep čas, zdaj je v nekaj urah pošla
Kritično pa je z mesom in se tudi za prihodnje ne obeta boljša preskrba, je napovedal inž. Miha Krhin, direktor KZ Novo mesta Dokler ne bo na Dolenjskem hladilnice in lastne predelave, si ne moremo obetati boljše založenosti
Močno šepa preskrba s premogom, ki ga sploh ne skladiščijo, temveč pošiljke dostavljajo naravnost kupcem. Z drvmi pa je Kurivo preskrbljeno, je zatrdil poslovodja Peter Brulc. Po navedbi predstavnikov Novo-tehne je pomanjkanje cementa in gradbenega materiala kronično, zato v tem trenutku zadeva ni posebno pereča. Huje pa je, ker ni vsak dan v trgovinah dobiti alpskega mleka, ki ga do-jenčki-zalivančki marajo imeti za vsakdanjo prehrana
Predstavniki trgovine so menili, da se potrošnikom ni treba bati pomanjkanja soli in sladkorja, pač pa se lahko zgodi, da za nekaj ur tudi tega zmanjka, ker ne morejo tako hitro dovažati blaga, kolikor ga ljudje kupujeja Prav pri tej priložnosti se je znova izkazalo, da Novo mesto v novo petletko ne sme in ne more brez trdnih načrtov za zadostna skladišča in hladilnice.
Poudarili pa so tudi, da gre ob vsakem pojavu prekomernega nakupovanja paziti, kolikor je pač mogoče, da si posamezniki ne bi nakopičili doma prevelikih zalog, sosedje pa bi čutili pomanjkanje. To se namreč že dogaja. Inšpekcija pa doslej še ni ugotovila nobenega primera »prodaje pod pultom” ali drugačnega ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z odločba
R. BAČER
MEGLIČ IN GLAD NA HRVATSKEM - Še do jutri bo v domu JLA v Pulju, od koder je naš posnetek, odprta razstava del kočevskih likovnikov Rada Megliča in Matije Glada, nato pa jo bodo preselili v Crikvenico, kjer bo otvoritev že to soboto. Megfič razstavlja slike, ki jih je ustvaril na Kočevskem, Dolenjskem in v Beli krajini; Glad pa predvsem kipe iz lesa, v katerih je upodobil ljudi iz rodnega Kostelskega in nekatere zgodovinske osebnosti, razen tegs pa še nekaj lutk. (F oto: Jože Primc)
Planinci se bodo okrepili
Planinska skupina z M ime, ki deluje v okviru Planinskega društva „Lisca” iz Sevnice in Krškega, obstaja od junija letos. Čeprav obstaja tako kratek čas, pa ji je že uspelo organizirati
Še en „da” za kolektivno vodenje
Občinska konferenca SZDL v Novem mestu se je izrekla za Titovo pobudo - Občani odobravajo krajši mandat za funkcionarje - Več pripomb k smernicam za družbeni plan
S posiljeno sklepčnostjo je 27. novembra občinska konferenca SZDL končala javno razpravo o pomembnih vsebinskih spremembah pri svojem delu, pretresala predlog smernic za bodoči občinski razvoj in novo organiziranost občinske uprave.
Dosedanja javna razprava o vse- izrekli za 4-letni mandat članom
ODLIKOVANJA SO PREJELI - Pred praznikom republike so v Trebnjem podelili devet odlikovanj, ki so si jih odlikovanci pridobili za izredne zasluge pri razvoju naše domovine. Med odlikovanci so bili Ivan Longar, Anton Glogovšek, Marija Andolj-šek, Anica Koprivec, Marija Kolar, Marija Klemenčič, Danica Starič, Dušan Uran in Srečko Žlebnik. Na sliki: predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibert izroča red republike s srebrnim vencem Ivanu Longaiju. (Foto: J. Simčič)
binskih spremembah in delu republiške konference SZDL je zajela celoten teren. Čeprav je bilo malo časa, so gradiva obravnavali vsaj v izvršnih odborih SZDL ali v krajevnih konferencah. Povsod so z odobravanjem sprejeli Titovo pobudo o kolektivnem vodenju. Občani to razumejo kot ost, uperjeno zoper birokracijo, neuresničevanje dogovorov in omalovaževanje statutov. Skrajšanje mandata pa se zdi logična posledica kolektivnega vodenja. Zaradi izrednih kadrovskih težav so se na konferenci v Novem mestu
krajevnih konferenc SZDL in predsedstva, medtem ko naj bi ne bil nihče predsednik več kot dve leti.
Poročilo o delu republiške konference SZDL je bilo sprejeto, ob tem pa so ugotovili vrsto slabosti pred domačim pragom. Zlasti se ka^e prešibak vpliv sindikata pri delu krajevnih konferenc SZDL na terenu, kjer bi morali zagotoviti frontni sestav. Razen tega se tudi nekateri komunisti izmikajo dolžnostim. Na terenu navajajo kup funkcij v podjetju, tam pa obratna
Celo vrsto pripomb je doživel na
konferenci predlog smernic za sestavo novega družbenega plana, kar kaže, da se delegati zavedajo pomembnosti tega dokumenta in da so o njem resno razpravljali
R. B.
OBČNI ZBOR PLANINSKE SKUPINE
Planinska skupina Mirna bo imela v petek, 7. decembra ob
17.	uri,v prostorih društva Partizan na Mimi občni zbor. Nanj so vabljeni vsi ljubitelji gora. Po zboru bo predavanje o lepotah naših gora. Spremljano bo z barvnimi diapozitivi.
sedemnajst pohodov, katerih se je udeležilo več kot 150 pohodnikov.
Na občnemu zboru, ki ga mirenski planinci pripravljajo za jutri, pa bo beseda tekla še o tem, kako to planinsko skupino kadrovsko okrepiti Sedaj je v skupini okoli 60 planincev, njihovo število pa nameravajo povečati vsaj na sta Zlasti nameravajo v svoje vrste vključiti več cicibanov in pionirjev. Prav zato morajo povečati tudi število planinskih vodnikov in mentorjev za delo z mladimi planinci. Večje število članov in razširjenost planinstva med mladimi sta namreč pogoja za ustanovitev samostojnega planinskega diuštva.
Za naslednje leto načrtujejo 20 pohodov, še posebej pa bodo na njih skrbeli za razvijanje tradicij NOB, saj jih bo večina vodila po takih poteh. Pripravljajo tudi več predavanj. Da bi zanimanje za sodelovanje v planinski organizaciji še povečali, zlasti ker je ta skupina edina take vrste v trebanjski občini, nameravajo pritegniti k sodelovanju tudi SZDL, ZSMS in druge organizacije. Planinska skupina je bila po tej strani nekako osamljena, pa tudi kakšne posebne denarne pomoči ni dobila. Če pa bo hotela uresničiti obširen program, bodo potrebovali tudi denar.
J. PLATIŠE
iiiimimimiiiiiMiiiiiimimiiiiiimiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiuiiMiiiiiin^
Niko Šilih - šestdesetletnik
Niko Šilih, ki bo praznoval 8. decembra 60 let svojega z delom polnega življenja, je med redkimi vodilnimi, še živečimi predvojnimi revolucionarji Novega mesta in okolice, ki je neprekinjeno od prvega zavestnega koraka za komunizem, mimo dela za OF, udeležbe v NOB in povojnega dela posvetil svoje, življenje revolucionarnemu delu in izgradnji naše družbe. Izšel je iz železničarske družine in imel očeta, ki je bil prekaljen socialist in izkušen revolucionar med železničarji. Osnove o politični ekonomiji mu je dal inženir gospodarstva in s tako osnovo je začel prebirati marksistično literaturo, ki je bila takrat na voljo in ga pripeljala v komunizem. Velja pregovor, da družba, s katero se družil, izoblikuje človeka. Pri Niku pa to ni držalo, zakaj bil je že tako izoblikovana osebnost, da je on vplival na svojo družbo, ki je bila sestavljena s prijatelji raznih mišljenj. Ker pa je imel ob strani prijatelja Jožeta Prežlja, ki je bil iz enakega testa kot Niko in je izšel iz enako misleče družine, je lahko prekvasil in popeljal na svojo pot pretežni del svoje družbe. Ta pa je postajala vedno širša, kajti Niko je razumel svoje poslanstvo zelo široko.
Začel se je družiti s krojači, tekstilci, pečarji, drugimi delavci in
kmeti in med njimi zasejal seme, ki je že začelo roditi sad. Delo je postalo še bolj široko zastavljeno, ko je zvedel za podobno skupino, ki
je delala v prostorih Sokolske knjižnice. Obe skupini sta se združili in dejavnost je rastla in se širila. Sprejete so bile nove oblike dela: sestavljanje in tiskanje letakov, trošenje letakov, kurjenje kresov ob 1. maju in
obletnici oktobrske revolucije in podobno.
Nikovo delo je postalo tako široko in opazno, da je bilo ovadena
Do takrat je Niku že uspelo, da so dobili skojevci vodilni vpliv v dijaškem društvu Prosveta, Jadranski straži, Ferialni zvezi, Rdečem križu in seveda tudi v naraščaju Sokola. Niko je bil povsod v odboru, če že ne kot predsednik, pa član odbora. Ovadeni so bili Niko šilih, Adi Osterc in Leon Kosmač. Začele so se hišne preiskave, ki so jih opravili orožniki, nato pa dolga gimnazijska zasliševanja. Osterc in Kosmač sta bila izključena iz gimnazije, Niko, ki je bil tik pred maturo, pa sc je rešil z najvišjim ukorom pred izključitvijo.
In kako sc je Niko rešil, ko pa je bil ideolog in nosilec gibanja? Cisto preprosta Bil je popolnoma zgrajen komunist in razpravljal je le z dejstvi Ogibal se je fraz, zlasti še žaljivih izrazov na račun nasprotnika. Bil je temeljit, poznal je teorijo, v praksi je bil strpen z vsemi, ki so bili drugega prepričanja, in ni si ustvarjal po nepotrebnem nasprotnikov. Te je rajši skušal pridobiti s prepričevanjem s primeri iz vsakdanjega življenja. Poleg tega je bil zelo uglajen, izbranih besed, vzorne-
ga zasebnega življenja, priden in delaven. Bil je idealen lik komunista. Zaradi teh lastnosti je užival pri profesorjih ugled in zaupanje in temu gre hvala, da ni bil izključen in daje lahko opravil matura
Ilegalno delo pred letom 1941 je zavzelo tak razmah, da ga sam Niko ni pričakoval v tako veliki meri. To se je pokazalo ob zbiranju podpisov za pristop v Društvo prijateljev s Sovjetsko zvezo in ob predavanju o gospodarstvu v SSSR. Od prvih korakov, ki jih je Niko opravil ob razširjanju Ljudske pravice do vpisa na ekonomsko fakulteto v Beogradu jeseni leta 1940, se je razvil v aktivista z dobrim poznavanjem marksizma in z izkušnjami v ilegalnem delu. V Beogradu ni ostal dolgo in v marcu 1941 je bil že spet doma. Prevzel je dolžnost v okrožnem ko-' miteju KPS in bil njegov član do septembra 1941, ko je odšel v NOV.
Ob povratku v Novo mesto se mu je odprla nova stran življenja. Vedel je, da stojijo naši narodi pred zgodovinsko preizkušnja Tudi v Novem mestu je bila ustanovljena Osvobodilna fronta in Niko je dobil nove zadolžitve. Vedel je, kaj pomenijo puške, zato je s tovariši preplaval Krko po dolgem in počez ter iz nje pobira! odvrženo orožje. Tudi na Dolenjskem se je že pojavila potreba po oboroženem boju. Preprečiti je bilo potrebno preseljevanje Slo-
vencev, ki so ga izvajali Nemci med Krko in Sava Zaradi tega je bil načrtovan napad na Bučka Niko je postal komandir novomeške čete in jo je popeljal pred Bučka Tam pa se je prostovoljno postavil na čelo bombaške desetine in z njo napadel utrjeno nemško orožniško postojanka Ob tem junaškem napadu je bil ranjen in prepeljan v Novo mesto, kjer je okreval ob negi domoljubnih novomeških zdravnikov.
Nato je šel ponovno v partizane. Opravljal je pomembne in odgovorne naloge, saj je bil politkomisar Tomšičeve, Gubčeve, XV. belokranjske brigade in politkomisar Južne grupe odredov. Od julija 1944 dalje pa je bil šef OZNE za Slovenija
Tako je dočakal konec vojne in v svobodi so ga čakale nove in odgovorne naloge. Od leta 1945 do 1958 je delal v upravi državne varnosti Slovenije kot njen načelnik in kot državni sekretar za notranje zadeve. Od 1. 1958 do L 1963 je opravljal razne odgovorne dolžnosti kot član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
1963 je stopil v diplomatsko službo in postal ambasador v Tunisu. V tej, zanj novi obliki dela je zastavil vse sv oje sposobnosti za utrjevanje in razvijanje medsebojnih prijateljskih odnosov za miroljubno sodelo-
vanje v svetu. Ko mu je potekla doba, se je vrnil v Slovenijo in prevzel mesto generalnega direktorja Jugotekstil-Impexa v Ljubljani Opravljal je tudi razne naloge v družbeno-političnih organizacijah. Udeležil sc je II., III., IV. in VIII. kongresa ZK Slovenije, bil je član CK KPS, predsednik komisije CK ZKS za kadre in član GO SZDL Slovenije.
V več kot štiridesetletnem aktivnem delu si je Niko Šilih pridobil zelo veliko znanja in življenjskih izkušenj. Zato je postal svetovalec skupščine SR Slovenije, še prej pa od decembra 1953 poslanec ljudske skupščine LR Slovenije in poslanec sveta narodov ljudske skupščine FLRJ. Družba mu je tudi priznala trud, ki ga je vložil v njen razvoj. Zaradi tega je prejel red republike z zlatim vencem, red zaslug za narod z zlato zvezdo, dvakrat red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, red dela z rdečo zastavo, red za hrabrost in, razumljiva tudi spomenico 1941. Ob svojem šestdesetem rojstnem dnevu pa je prejel red jugoslovanske zastave z lenta
Našemu dolenjskemu rojaku in staremu Novomcščanu želimo ob njegovi šestdesetletnici predvsem zdravja, osebne sreče in izpolnitev vsega, kar ima v načrtu.
BOGO KOMELJ
Prekiniti začarani krog
Črnomelj: konkretne zadolžitve in odgovornost proti razpravam brez sklepov
Kljub temu da so v črnomaljski občini v preteklem obdobju za razvoj in nadaljnjo krepitev našega političnega sistema naiedili precejšen korak naprej, čaka zlasti občinsko organizacijo Zveze komunistov, kot so ugotovili na zadnji seji OK ZKS, še precej dela, zlasti pa brezkompromisnega in odločnega boja za odpravo še vedno številnii nepravilnosti.
splošne namesto vomosti.
RECITAL ZA PRAZNIK - Na proslavi dneva republike v Kočevju so dijaki gimnazije izvedli recital na temo „Narod si bo pisal sodbo sam”, v katerem so nastopili z odlomki iz najbolj znanih pisatelja Ivana Cankarja. (Foto: Jo Je Primc)
Valeči se kamen
Nesklepčne seje se vrste
Na koga se bo zvalil kamen krivde, ker se na sejah dveh samoupravnih interesnih skupnosti v novomeški občini ta (eden delegati niso mogli dogovoriti o prispevnih stopnjah za prihodnje leto? Tri seje so bile nesklepčne, krivda pa se kot kamen vali od strokovnih služb ^ delegate, na obveščanje, praznične dni, nezainteresiranost in druge pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema Krivo je vse, to pa Pomeni tudi, da ni kriv nihče!
Odločanje o višini prispevnih stopenj je še kako pomembno,
če že kje, bi tu morala priti do izraza vsa moč samouprav-nega odločanja. Nesklepčnost postavlja pod vprašaj tudi dosedanje izobraževanje delegatov, za katero je šlo nemalo časa, pa tudi nekaj denarja, saj je bilo slišati, da do odsotnosti delegatov na sejah prihaja tudi zato, ker se konference in delegacije niso sestajale zaradi neznanja, kako te stvari izpeljati (?).
Po naši delegatski njivi bo potrebno torej odločneje orati!
M. MARKELJ
KONFERENCA SŠD METLIČICA
22. novembra smo imeli člani ŠŠD Metličica iz Metlike letno konferenco, na kateri smo razrešili stari odbor in izvolili novega. Pregledali smo lansko delo in sklenili, da se bomo zdaj še bolj trudili na vajah in tekmovanjih.
MAJA WEISS
l PO POTEH UDELEŽENCEV \	AVNOJ
5 Od 23. do 25. novembra je S Potekala tradicionalna akdja1 r »Spoznajmo kozarsko epopejo ( A in krenimo po poteh udele-\ žencev Avnoj".
I Tudi letos so v akciji sodelo-1
V vali mladi z zletnih področij , A Karlovac, Banjaluka, Bihač, Pri-\ jedor, Sisak in Novo mesto. V ' ? delegaciji občinske konference 1
V ZSMS Novo mesto je bilo 16 A najbolj aktivnih mladincev in 1 mladink.
X V štirih dneh smo obiskali in 9 položili vence na spomenike A žrtvam nasilja na Kozari, Sehit-1 lucih pri Banjaluki, v Bosanskem
5 Petrovcu, Drvarju in Bihaču. v Ogledali smo si muzeje NOV na
6 Mrakovici, v Jajcu, Mrkonjič 1 gradu, Drvarju in Bihaču. Obc-! nem smo mladi v teh dneh skle-9 nfli mnogo novih prijateljstev.
0	T. ČIBEJ
O SMERNICAH RESNO IN ODGOVORNO
Ves oktober je v novomeški občini trajala javna razprava o osnutku smernic za sestavo novega družbenega plana za obdobje do leta 1986. Pripombe so kar deževale, bodisi od strani delegatov vseh treh občinskih zborov ali iz posameznih delovnih 0rganizacij. Izvršni svet je vse pripombe tehtal in večino tudiupošte-yal pri sestavi predloga osnutka, ki Je te dni v obravnavi na vnovični seji zborov občinske skupščine. Kaže Pa, da bo tudi k predlogu še nekaj dopolnitev. Celotni potek sprejemanja smernic kaže na to, da se občani zavedajo resnosti in pomembnosti tega dokumenta, ki bo v naslednji petletki krojil njih usodo, Zato je vsaka, četudi v zadnjem hipu izrečena, pripomba vredna razmisleka.
Posavska skrb za bolnišnico
Medobčinski svet SZDL za Posavje podprl družbeni dogovor za gradnjo novega trakta brežiške bolnišnice — Podpora aprcmom i koncepta Dolenjskega lista
Dnevni red za ponedeljkovo sejo medobčinskega sveta SZDL za Posavje v Krškem ni obetal dolge seje, obsežna razprava pa je vseeno sejo zavlekla. Osrednja pozornost je vsekakor veljala osnutku družbenega dogovora za modernizacijo brežiške bolnišnice. Vsi zbori krške občinske skupščine so ta dokument že podprli
Boljši časi slej ko prej prihajajo tudi za brežiško bolnišnica Odbor, ki je pripravljal ta družbeni dogovor, je na seji doživel pohvala Vsekakor pomeni ta diužbeni dogovor zeleno luč za to prepotrebno gradnjo, kije po cenah letošnjega junija ocenjena na nekaj nad 52,2 milijona dinarjev. Na seji v Krškem je bilo odkrito rečeno, da bi bilo zaradi naraščajočih cen vsakršno odlašanje ponašanje slabega gospodarja. Predvsem krška in sevni-ška občina, ki sta glede bolnišničnih zmogljivosti trenutno bolj usmerjeni izven regije -
Krško v Novo mesta Sevnica pa v Celje — naj bi čimprej priskočili na pomoč brežiški, da bi končno zagotovili brežiški bolnišnici pravo bodočnost
Delegati vseh treh posavskih občin v medobčinskem svetu SZDL so se izrekali tudi o pobudi uredniškega odbora Dolenjskega lista za delno spremenjeni koncept našega pokrajinskega časnika. Pobudo so pozdravili kot dobro, pogrešali pa so finančne podatke o tem, koliko bi novi koncept stal vsako občina Ko bo znano tudi to, bodo po občinskih svetih za obveščanje ponovno razpravljali o tem gradivu, o čemer se bo zatem ponovno izrekal tudi posavski medobčinski svet SZDL.
Na ponedeljkovi seji so obravnavali več pomembnih informacij in tudi gradivo za jutrišnjo sejo republiške konference SZDL.
A. ŽELEZNIK
..Prevečkrat se še dogaja, da se na vseh ravneh odloča po nesamo-upravnih poteh, kar prav gotovo močno hromi hitrejši razvoj novega političnega sistema", je dejal eden od članov občinske konference. Prav zato je politični sistem še oddaljen od delovnih ljudi in občanov. Pogosto se odloča mimo delegatskih skupščin, samoupravnim organom in delegacijam birokratske in tehnokratske strukture vsiljujejo odločitve, ponekod sprejemajo odločitve v ozkih, zaprtih krogih, kot so razni forumi, v političnih aktivih, na strokovnih kolegijih.
Član konference iz Belta je v svoji dokaj bumi razpravi dejal med dru-
IZPOPOLNITI
STROKOVNO
USPOSABLJANJE
Na nedavni seji predsedstva občinskega odbora ZRVS Kočevje so ugotovili, da je vseh osem krajevnih organizacij uspešno uresničevalo naloge, ki so si jih zadali na začetku leta. Razpravljali so tudi o predlogu delovnega programa za prihodnje leto in se zavzeli, da se morajo člani še bolj vključevati v družbenopolitično življenje in delo. Krajevne organizacije morajo več pozornosti posvetiti strokovnemu izpopolnjevanju članov. Zato je v predlogu delovnega programa poudarek na idejnem izobraževanju ter splošnem vojaškem in samozaščitnem usposabljanju. Obrambna pripravljenost članov in ostalega prebivalstva bo še bolj zadovoljiva, če bodo zavze-teje delovale tudi posamezne k emisije, ki delujejo pri predsedstvu. Na seji so sprejeli sklep, da bodo dan JLA počastili s proslavo v kočevskem Šeškovem domu.
V. D.
Pogled nazaj brez olepševanja
Delegati vseh treh zborov krške občinske skupščine o tričetrtletnem gospodarjenju
rast narodnega dohodka. Pohvalno je tudi to, da vlada ugodno razmerje med uvozom in izvozom. Kaj od tega bo
V Krškem kljub na videz „pozni uri” prednjačijo po delegatski obravnavi uspehov tričetrtietnega gospodaijenja v tem letu. Na seji 26. novembra so pred to obravnavo zbori občinske skupščine spoznali tudi predvideno resolucijo za gospodatjenje v prihodnjem letu. Ta obravnava je bila pred sejo republiške skupščine.
S tričetrdetnim uspehom dohodek še vedno ne pade pod gospodarjenja združenega dela	‘	-	-	-
krške občine bi bili lahko zadovoljni. Bruto skladi so namreč v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta dosegli zavidljivo raven — dosegli so indeks 96. V samokritični uvodni besedi je predsednik izvršnega sveta Franc Juvane navedel vrsto zanimivih misli za kasnejšo razpravo. Večina tozdov je iz vloženega stotaka ustvarila po 139 dinarjev celotnega prihodka. Opozoril pa je na to, da v 14 tozdih od 45 niso dosegli tako visokega iztržka.
S čim torej niso zadovoljni?
Predvsem - tako menijo v Krškem — jim v gospodarstvu ostaja premalo za akumulacija Družbeni proizvod je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porasel za 34 odst.;plan so v tričetrtletju dosegli že 79-odstotno. Čisti dohodek je porasel za 38,6 odst. Če odštejemo za nekaj nad 33 milijonov izgub v treh tozdih, čisti
mogoče še spremeniti do konca leta? Gospodarstveniki pravijo, da se leto dokaj dobro izkleše že v tričetrdetnih rezultatih gospodarjenja.
O tem, kako so delali v samoupravnih interesnih skupnostih bomo še poročali.
A. ŽELEZNIK
BUCKA: OSAMLJENI V PRIZADEVANJIH?
Udeleženci nedeljskega zbora občanov na Bučki so bili nezadovoljni, ker se zbora niso udeležili povabljeni predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij sevniške občine. Podoben sestanek so imeli namreč že novembra. Tokrat so ponovili sklic, da bi svoje potrebe, želje in prizadevanja predstavili tudi širše. Kot je dejal delegat družbenopolitičnega zbora Franc Ilaš iz Dul pri Bučki je namreč pri novem srednjeročnem načrtovanju pomembno ne zgolj to, kako planiramo, temveč tudi, da se bomo po tem tudi ravnali. Bučenska krajevna skupnost je za 16. december razpisala referendum za podaljšanje samoprispevka. O prizadevanjih krajanov te skupnosti bomo več poročali prihodnjič na sevniški strani.
A. Ž.
SE ENA CESTA BO ZAPRTA
V rokah delegatov novomeške občinske skupščine je te dni odločitev o ukinitvi dela javne ceste v Šmarjeških Toplicah, in sicer gre za odsek od Brezovice (pri „Beti”) do Obrha, Šmarjeških Toplic, Žalovič, Smarje-te. Predlog za ukinitev dela te ceste je utemeljen s tem, da bi cesta, ki gre neposredno ob zdraviliškem objektu, onemogočala nadaljnjo gradnjo hotela, »Krka” pa je že zgradila nadomestni odsek ceste v dolžini 342 metrov, tako da občani sploh ne bodo prikrajšani, marveč bodo celo na boljšem.
Ena od ugotovitev v razpravi o vlogi in nalogih Zveze komunistov v sistemu socialističnega samoupravljanja na zadnji seji občinske konference ZK Metlika je: poglavitni krivec in ovira za hitrejši razvoj in utrditev našega političnega sistema je tudi v me d iški občini odločanje mimo delegacij. Zato so delegacije odrinjene na stranski tir, nemočne, posledica takega stanja pa je apatičnost.
družbeni interesi, ne bodo pomagali še tako izobraženi delegati, ki so tudi sedaj najmanj krivi, da so delegacije na ..stranskem tiru". Za to pa je treba spremeniti odnos do dela z delegacijami. Eden od razpravljalcev je dejal, daje direktor delovne organizacije prav tako kot za poslovno plat odgovoren tudi za to, da so samoupravni odnosi v tovarni res samoupravni.
Za uveljavljanje delegatskega sistema so še posebej odgovorni komunisti. Nerazumljiv je odnos nekaterih članov občinske konference, ki ne pridejo na dve, tri zaporedne seje, a se niti ne opravičijo. Zato bodo na vseh ravneh v občinski organizaciji Zveze komunistov močno zaostrili odgovornost. „Le tako ne bomo kar naprej ugotavljali istih napak. Iste slabosti vedno znova ugotavljamo zato, ker je premalo odgovornosti za konkretne zadolžitve. Osnovna naloga ZK ni v osnovnih oiganizacijah, za to, kar smo sc dogovorili, se moramo boriti v SIS, delavskih svetih, na zborih delavcev in ne samo dovoliti, da
konkretne odgo-A. BARTEU
gim, da so v črnomaljski občini še daleč od resničnega samoupravljanja- Za primer je navedel kar svojo delovno organizacijo: „Če se v delovni organizaciji s skoraj 1.000 zaposlenimi v raznih samoupravnih organih kar naprej vrti kakih 15 Judi, res ne moremo govoriti o resničnem samoupravljanju."
In zakaj niso zaživela delegatska razmerja? Zato, ker odločajo v ozkih krogih, ali v ozkih krogih odločajo lahko zato, ker niso zaživela delegatska razmerja? To je začarani krog, ki ga lahko presekajo le z odločno akcijo, s konkretnimi zadolžitvami in seveda konkretno odgovornostjo za uresničitev zadanih nalog. In prav tu občinsko organizacijo Zveze komunistov čaka veliko dela. Brez dvoma je to težka naloga, saj, kot so poudarili v razpravi, je bitka za uveljavljanje političnega sistema revolucija. Najprej je treba poiskati vzroke, zakaj delegacije ne delajo tako, kot bi morale, šele potem se da pravilno ukrepati. Dejstvo pa je, daje slabo delo dele gadje povezano s slabim delom osnovne organizacije ZK. Ni - pa dovolj, da se vedno znova strinjamo z ugotovitvami, dokumenti in smernicami, vedno znova ugotavljamo iste pomanjkljivosti, jih obsojamo, ukrepi pa slej ko prej zvodenijo. Zato so med drugim poudarili, daje v Zvezi komunistov treba razmere kritično ocenjevati in takoj učinkovito ukrepati, vendar ne pomagati tistim, ki spet prav vse sicritizirajo. Vsekakor pa je treba prekiniti razprave brez sklepov in ugotavljanje
Pot delegacij na glavni tir
Odločanje mimo delegacij je-ena glavnih ovir na poti razvoja političnega sistema, so ugotavljali na zadnji seji občinske konference ZK v Metliki
Tako stališča, predloge in vprašanja delegacij v organih upravljanja, skupščinah interesnih skupnosti in občinski skupščini (na račun načina dela le-teh je bilo tudi precej kritike, pri razpravi o delu občinske skupščine pa tudi precejšnja mera samokritike) največkrat le evidentirajo, namesto da bi ta stališča in pobude vplivali tako, da bi se delo ustreznih organov in služb izboljšalo. Gotovo je za tako stanje krivo tudi ne dovolj poglobljeno in odgovorno delo osnovnih organizacij ZK, ki včasih prevzemajo vlogo in naloge organov samoupravljanja in drugih teles.
Vendar so v razpravi poudarili, da so o vseh teh in drugih problemih že večkrat razpravljali, ugotavljali, kje so slabosti, ovire, vse premalo pa je bilo konkretnih ukrepov, ki naj bi stanje izboljšali. Nič kolikokrat je že bilo rečeno, da je treba izboljšati informiranje, usposabljati delegate itd. Dejstvo pa je, da je v prvi vrsti treba spremeniti metode dela občinske organizacije Zveze komunistov. Če delegacija ne bo postala mesto, kjer se bodo uveljavljali širši
Zvezo komunistov nekateri uporabljajo za krinko, pod katero se skrivajo ozki zasebni ali lokalni interesi. Odločno in konkretno moramo v boj z uzurpatorji odločanja, ki je izključena pravica delovnih ljudi", je dejal eden od razpravljalcev.
A. BARTEU
imeniten večer Boštanjskih fantov
Z uspelim koncertom počaščen 15-letni jubilej
Letos slavijo 15-letnico delovanja. 9. junija so priredili slavnostni koncert v Boštanju, h kateremu so povabili v goste Slovenski oktet. Z njim so si delili koncertni program in primerjava s prvovrstno slovensko vokalno skupino Boštanjčanam ni bila v sramota Bilje imeniten večer, na katerem ni manjkalo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, priznanj in cvetja. Iz skromnih začetkov so se razvili Boštanjski fantje v spoštljivo skupino, ki je v čast občini in širšemu dolenjskemu področju. Po 15 letih vztrajnega dela so se predstavili z jubilejnim koncertom svojim rojakom 28. novembra v Lutrovi kleti v Sevnici. S koncertom so želeli hkrati počastiti dan republike. Botroval jim je občinski svet Zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Sevnici.
Program je navajal v prvem delu umetno pesem, začenši s spodbudno Stafanovičevo „Zdravo”. Dve renesančni, „Bon jour, mon coeur” in „E1 grillo” (Čriček), dokazujeta lepe zmogljivosti okteta, študij drobnih umetnin z dobrim občutkom za stil, kar daje amaterski skupini pečat umetniškega doživetja. Niz slovenskih je bil pester po izboru, prav tako po bogati dinamiki, ki so jo izkazovale zlasti ..Planinska roža” Gustava Ipavca pa „Samo en cvet” (besedilo Srečka Kosovela) Lovra Hafnerja in še posebno „Dekle ob oknu” Pavla Sivica.
Oktet zveni po zaslugi dobre glasovne tehnike izenačeno v pianu, medtem ko se pri močnejših mestih homogenost nekoliko podre. Pravilno pevsko dihanje jim omogoča prepričljivo izraziti glasbene fraze. Včasih jim sicer zmanjka sape, tedaj se lepota nekoliko skali, toda to so le redka mesta in še to se pripeti zaradi rahle treme ali neizkušenosti, ki bo prešla šele z leti. Iag«rarjavi bi mogli komaj kaj očitati.
Drugi del programa je navajal pester izbor slovenskih ljudskih pesmi in ob koncu makedonske. Seveda so bile te številnim poslušalcem najbližje, zato je bil tudi aplavz primerno izdaten. Vedno sveža koroška „NYnau čez izaro” je služila kot nekak moto, vrstile so se priredbe Cirila Preglja, Janeza Kuharja, Slavka Mihelčiča in Rada Simonitija. »Makedonske svatske pesmi” so zaključile koncertni program, ki bi bil zlahka vzor najboljšim zborom.
Boštanjski oktet še ni popoln, a ima že mnogo odlik, med katerimi ni zadnja velika vztrajnost, discipliniranost in veselje do petja. S temi odlikami pa bo zanesljivo odpravil še nekatere pomanjkljivosti ter stopil v krog prvovrstnih slovenskih oktetov. Ob jubileju vse čestitke!
EGON KUNEJ
Malokdaj se zgodi, da občin-3red koncertom napolni
USPEH BOŠTANJSKIH FANTOV stvo skoraj do zadnjega kotička že pol ure pr prostor. Ob jubilejnem koncertu okteta Boštanjski fantje je vsakdo računal na utesnjenost sicer izredno akustične Lutrove kleti na sevnScem gradu. Takšna pozornost občinstva je osmerici pevcev, njihovemu mentorju prof. Egonu Kuneju in prof. Tinki Kovačičevi iz Celja nelepše priznanje za tmd. Na sliki: predsednik ZKO Sevnica Albert Felicijan (na desni) izroča prvemu tenorju Demaču pri-znanje.(Foto: Železnik)
Št 49 (1582) 6. decembra 1979
DOLENJSKI LIST
Justina Sovre
Jože Mikec
Jože Boldan-Silni
Drago Podrebršek
Jože Mikec
Janez Mesojedec
Jure Majetič
Datiravno udeležba na minulem uredništvu v gosteh v Šalki vasi pri Kočevju ni bila bogve kako številna, je sestanek Šalkovaščanov z novinarji Dolenjskega lista Bojanom Budjo, Janezom Pezljem in Jožetom Primcem dokazal, da krajani le niso tako neenotni, kot so hoteli še pred srečanjem prikazati nekateri posamezniku Najlepši dokaz za to so številne uspešne akcije, ki se jih trde roke rudarjev in v kočevskih tovarnah zaposlenih industrijskih delavcev in delavk niso nikoli ustrašile. Pa najsi je šlo za povsem drobne akcije ob kopanju jarkov ali popravljanju cest, ali za glasovanje pomembnih samoprispevkov. Knapi in delavci, gospodinje in mladina v krajevni skupnosti Rudnik-Šalka vas niso odrekli.
In kaže, da bo ost nezadovoljnosti, ki je že nekaj časa sicer neuspešno napeijena proti organizaciji, ki jih je odvzela in samopašno zadržuje njihov ponos, ,Dom rudaijev’, v kratkem zbodla tako močno, da bodo krajani dosegli nov uspeh: dobiti morajo prostore v domu, brez katerih si nadaljnjega razvoja dokaj številne krajevne skupnosti ne morejo zamisliti.
,,Da je dom, ki ga žal ne uporabljamo, za nas življenjskega pomena,” so dejali Nace Komšek, Alojz Bobnar, Drago Podrebršek, Maijan Levstik, Jože Boldan-Silni, Jože Briški, Justina Sovre in Ivan Jerman, je dokaz tudi današnji sestanek. Zbrati smo se morali v rudniški menzi. Sami vidite, kako je. V enem kotu razgraja pijanec, v drugem se glasno pogovaija skupina na pol vinjenih občanov. In kako naj na primer v takih pogojih pripravi sestanek mladinska organizacija? Ni nam jasno, s kakšno pravico nam kratijo ključe od stavbe, za katero smo zaslužni samo občani v naši krajevni skupnosti. Verjamemo, da so pred časom prostore nujno potrebovali. Da jih sedaj ne, dokazujejo s tem, ko imajo v njih nekakšno dokumentacijo. Mi pa se moramo stiskati v 3-krat 3 m veliki pisarni, zbiramo se po gostilnah ipd. Ne vemo, kako bi še izrazili svoje nezadovoljstvo, jezo, žalost in razočaranje. Zdi se, kot da bi nam ukradli otroka, a smo ob tem povsem nemočni, odgovorne organizacije, ki zadevo zelo dobro poznajo, pa samo modro molčijo. Se bojijo zamere močnejših? ”
POSLEJ BISTREJŠA VODA
Razumljivo je, da se prebivalci krajevne skupnpsti, ki se razprostira na 12.785 ha (od tega je 64 odstotkov gozdov), srečujejo tudi z drugimi težavami. Nekaj je o njih povedal Drago Podre beršek: „V zadnjih štirih letih smo s sredstvi rednega in dodatnega samoprispevka občanov ter s prispevki organizacij združenega dela zgradili, obnovili ali razširili 5.350 m vodovodov, 7.650 m cest, 615 m kanalizacije, javno razsvetljavo po vaseh in naseljih, kar nas je skupaj veljalo 4.692.614,00 din. Za ureditev družbenih objektov (domovi, pokopališča) pa smo morali odšteti
211.518.00 din.”
V pogovor so se vključili še ostali krajani. Stane Letonja, Boldan-Silni in Justina Sovre so poudarili, da so letos morali odšteti za obnovo cest in vodovodov 1.363.38 din. ZKGP Kočevje je plačalo za gradnjo novega vodovoda do farme prašičev
1.070.000 din, 830.000 din pa je primaknil Hydrovod Kočevje-Ribni-ca. Tako bodo do zdrave pitne vode prav kmalu prišli občani v Salki vasi in na Rudniku: Doslej jim je pomanjkanje vode povzročilo veliko težav in največ pokvarjenih pralnih strojev so imeli ravno v njihovi krajevni skupnosti. Zato so se najbolj namučile gospodinje, kajti z obrtniki je na njihovem koncu zelo slabo.
..Srečujemo se še z drugimi perečimi vprašanji. Tako bi morali napeljati pitno vodo v vas Koprivnik, že kar 34 let pa tožimo po zdravi vodi v Oneku, kjer že desetletja prekuhavamo .gnojnico’. Mislimo tudi na posodobitev ceste Cvišleiji — Onek — Koprivnik. V prvem letošnjem snegu, ko so komunalci pozabili, da v kočevski občini obstaja tudi naša krajevna skupnost, cesta 7 dni ni bila prevozna. Otroci so ostali za zapečki, namesto da bi obiskovali šolo. Povrhu vsega pa se zaradi slabe ceste izogibajo vasi tudi zdravniki, delegati zaradi nje ne prihajajo redno na seje itd. Cesto smo posodobili, vendar je še naprej makadamska, odšteti pa smo morali 14.000.000 din.”
O borcih in lovcih je govoril narodni heroj Jože Boldan-Silni:
„V naši organizaciji imamo 203 borce. Povedati moram, da so še vsi dokaj aktivni, in to na vseh področjih. Najbolj so se izkazali ob nedavni akciji NNNP, ko so bili motor vsega. Veliko jih sodeluje tudi v lovski družini Mala gora, ki je pred kratkim praznovala 25-letnico in ima 48 članov, vsi pa so člani strelske družine. Kot vidite, smos res delavni, tako da nam še nihče ni očital, da nas je načel zob časa.”
V krajevni skupnosti imajo močno gasilsko društvo, ki ga vodi Ivan Jerman. ..Prepričan sem”, je dejal Jerman, „da dobro delamo. V svojih vrstah imamo predvsem mlade, ki so povezani v šestih enotah, v Šalki vasi, Zelni, Klinji vasi, Rudniku, Koprivniku in Cvišleijih.”
V KRAJU SMRDI
Kar 37 let dela pod zemljo ima za seboj Ignac Marin. Veliko je povedal o življenju domačega knapovskega kraja. Od predvojnih let sem je vsako novost občutil na lastni koži. Pa pravi, da jih ni kaj veliko.
„Saj smo dobili cesto, a kaj, ko zaradi slabo opravljenega dela voda že sedaj nažira asfalt. Pločnikov nam pa sploh niso naredili. In ko že neigam, ne morem tudi mimo neurejene kanalizacije, ki zasmrajuje kraj. Porazno slabo je organizirana tudi zdravstvena služba. Ljudje čakajo na zdravnika že od 4. ure naprej, pa se kljub temu še najde kdo, ki tisti dan ne pride na vrsto. Jaz hodim raje v Ljubljano.”
Nad smradom pred blokom se je pritožil še Janez Mesojedec, medtem ko je njegov sosed pri omizju Dušan Tršič navrgel še za cel koš ostalih težav. Omenimo samo nekatere:
„V Šalki vasi imajo zelo slabo urejen vodovod. Pritisk je tako majhen, da vode včasih kratko malo zmanjka, in nič čudnega ni, če po številu pokvarjenih pralnih strojev v občini naše gospodinje gotovo prednjačijo. Naše težave z vodo so bile že obelodanjene tudi v vašem listu, a se danes vseeno ni še nič spremenilo. Ko že omenjam vaš list, bi še pripomnil, da je obveščanje iz našega kraja v njem siromašno. Ne vemo pa, ali gre to na rovaš vašega dopisnika ali pa občinskih struktur, ki vi preveč pozabljajo na našo krajevno skupnost.”
Danes živi Stane Hren v Kočevju, a je vseeno prišel na naš pogovor s krajani
Uredništvo v gosteh. RUDNIK-ŠALKA VAS
,PREVEC BI RADI
RAI
\T”
NAENKRAT
Beseda je stekla tudi o kulturni dejavnosti, delu Rdečega križa, strelcih, lovcih, kmetih in mladini. Ljudje so govorili, vsi pa so se ustavili pri največjem problemu, prostorih za zbiranje, o čemer je kasneje, ob zaključku uredništva v gosteh, še najbolj sočno govoril upokojeni rudar Hegler.
Stane Letonja, predsednik krajevne konference SZDL: „Konferenca povezuje 1.268 članov SZDL. Ugotavljamo, da smo pri delu dokaj uspešni, morda včasih želimo še preveč. Nosilci akcij so vaški odbori, politično in družbeno življenje pa poteka preko KK SZDL, osnovne organizacije ZK, aktivistov ZSMS, izmed katerih zaslužita posebno pozornost aktiv v Cviš-lerjih in Koprivniku. „Povedal bi še rad, da bomo v kratkem rešili še eno težavo. Naši občani so nemalokrat godrnjali zaradi telefonskih priključkov. Tudi na tem področju bomo naredili lep korak naprej. Drugo leto naj bi imela prav vsaka vas vsaj eno telefonsko slušalko, v Šalki vasi in Klinji vasi pa bomo postavili celo javno govorilnico.”
VEČ SOSEDSKE POMOČI
Justina Sovre je govorila o organizaciji Rdečega križa in socialnem delu. Povedala je, da je v krajevni skupnosti 64 občanov, ki nujno potrebujejo pomoč, prav vsi pa bi morali najti prostor v kakšnem domu za onemogle. Stari ljudje so predvsem v tako imenovanih treh kolonijah. Stanujejo v neprimernih stavbah, so osamljeni itd. Sovretova je s pomočjo najbolj požrtvovalnih članov pripravila vrsto akcij, po katerih so upokojenci in drugi starejši občani videli, da jih družba še ni pozabila. Sedaj si predsednica socialne komisije njihove krajevne skupnosti prizadeva okrepiti sosedsko pomoč, v kateri naj bi imeli največjo vlogo člani ZSMS.
Šalke vasi. Ni kaj dosti govoril o težavah, namignil je le na precejšnje število priseljencev.
Omizje, pri katerem je sedel še Martin Južnič, je reklo nekaj tudi o družabnem življenju Šalke vasi. Ugotovitve in besede so izzvenele v porazno spoznanje, da tamkajšnji krajani nimajo na voljo prostora, kjer bi se zbirali. Krvavi žulji rudarjev, vgrajeni v rudarska domova, so bili sramotno prodani, ostaja le še rudniška menza, ki pa je poredkoma odprta.
»UPOKOJENCI NISMO LJUDJE”
Nekoliko bolj oseben je bil Jure Majetič, a smo zaradi 'stiske, v kateri se je znašel, zapisali tudi njegove besede:
„Star sem, a ne še za v odpad. Veliko sem dal rudniku, zato ne vem, od kod takšen odnos danes do nas, upokojencev. Veliko nas je, ki živimo v starih rudarskih stavbah. V ulici, kjer stanujemo, so položili samo polovico asfalta, nas kot da ni. Tudi bivalni prostori so več kot skromni. Stranišča imamo na drugi strani dvorišča. Kakšno breme je to za nas, starejše, pozimi, nr trcoa posebej govoriti.”
Majeričevim besedam se je pridružil bralcem našega lista že poznani „borec” za pravice upokojenih rudarjev Ivan Hegler. S svojimi prispevki na časopisnih straneh je obelodanil že prenekatero bedo rudarskega življenja. Hegler, ki je kar 38 let življenja daroval rudniku v $alki vasi, tudi tokrat ni mogel iz svoje kože.
PRODANI RUDARSKI -ŽULJI
,.Najprej nekaj o rudarskih domovih. Sami rudarji smo ju zgradili, z lastnimi žulji, udarniškim delom. Sam imam 30 udarniških šihtov, pa so mi jih skupaj z domovoma prodali. .Svobodo ' je za simbolično vsoto
z Itasom, bi lahko danes stala tukaj tovarna keramičnih ploščic.”
Še marsikaj je Hegler navrgel. Tudi to, da so bili ob letošnjem dnevu mrtvih pri predsedniku sindikalne organizacije Itasa predstavniki upokojenih rudarjev, ki so prosili za venec, da bi ga položili pred spomenik ponesrečenim rudarjem. Pa so baje dobili odgovor, da nima Itas z njimi kaj opraviti in da sploh niso več njihovi upokojenci.
Za konec pa še opozorilo našega sogovornika, ki pravi, da je nivo nastalega jezera ob Šalki vasi precej višji od Kočevja, kraški svet pa da daje dovolj možnosti, da se jezero preseli na kočevske ulice.
Svoje sta k podobi kraja dodala še
Alojz Bobnar
Stane Hren
Lhisan Trste
Jože Briški
Ignac Marin
Ivan Jerman
Martin Južnič
Ivan Volčjak
Letonja
kupil Trikon, ta g? je prodal naprej za lepe denarce Opremi, medtem ko je drugi rudarski dom danes last Itasa. Iz knjižnice, sob za sestanke in družabnih prostorov so napravili skladišče. No, da bo mera polna, bi Itas želel sedaj dom prodati nazaj rudarjem. Saj je vendar njihov!? Pa kaj bi govoril! Ze tako je splošno znano, da smo bili v času združitve z Itasom njihova bogata nevesta, ki jim je prinesla denar; potem so se nas na znan način znebili. Še danes trdim, da je v rudniku Šalka vas premoga za najmanj deset let, neizmerno bogastvo pa se skriva še pod jezerom, ki je nastalo ob kraju. Neizmerne količine najboljše gline propadajo. Celo to povem, da če ne bi bilo tiste ponesrečene združitve
hran Volčjak in Jože Mikec. Slednji je pohvalil prizadevnost mladinske organizacije, medtem ko je Ivan potarnal nad polževim napredovanjem ceste Dvor-Kočevje, ki bi krajanom vendarle prinesla večjo možnost za zaposlitev.
Nekaj iz navzočega malodušja, nekaj iz prave knapovske trme se je ob zaključku našega uredništva v gosteh tisti večer rojevalo spoznanje, da knapovske tradicije tega kraja ne bo nihče izbrisal. Pa čeprav rudnika v Šalki vasi že lep čas ni več, kraj še vedno živi z njim. Kljubuje tistim, ki hočejo knapom pretrgati zadnjo nit s svetom pod zemljo, kjer so pustili toliko let svojega življenja. Boj za rudarski dom je dovolj velik dokaz.
kultura
in
izobra-
ževanje
Skupščina tokrat drugače
Belokranjski študenti so na skupščini pozabili na bistvene probleme, tudi na štipendijsko problematiko
»Klub belokranjskih študentov (KBŠ) je v preteklem letu naredil veliko in hkrati zelo m alo; veliko glede na materialne možnosti, ki smo jih imeli, in malo glede na naše želje, voljo in potrebe. Tako je ostal načrt, ki smo si ga zastavili na lanskoletni skupščini, praktično neuresničen.” Tako je v uvodu pozdravil belokranjske študente na redni letni skupščini, ki je bila pretekli teden,
»NISEM TISTI LOVŠIN ..
V poročilu »Vnovčil ponarejeni tisočak", objavljenem na
22.	strani našega časopisa z dne
22.	novembra, smo objavili, da je bil v to zadevo vpleten tudi Anton Lovšin iz R1KO Ribnica. Zdaj nam je pisal Anton Lovšin iz Ribnice, Trubarjeva 7, da sta v R1KO dva s takim imenom in priimkom ter da on v to zadevo ni vmešan, zato zahteva, da objavimo cel naslov pravega Lovšina. Pri postaji milice smo nato zvedeli naslov pravega, ki se glasi Anton Lovšin, Žimarice 43.
tirtaUdiUior
DELAVNI LIKOVNIKI
V likovnem krožku žužemberških
  plošč.
grafike. Imamo že toliko likovnih izdelkov, da bomo v decembru pripravili razstavo.
TUJKA NAHTIGAL lit. - novin. krožek
O DNEVU REPUBLIKE - NA SVOJ NAČIN
Letošnji dan republike smo gimnazijci počastili s proslavo, kije nnela drugačno vsebino, kakor jo imajo proslave običajno. V enournem sporedu je bila predstavljena Afrika, njeno življenje in njeni ljudje. Zanimiva je bila predvsem poezija s črnega kontinenta, ki jo je spremljala črnska glasba. Na sceni je bila prikazana črnska vas ter njeni prebivalci v preprostih oblačilih. Proslavo so pripravili dijaki sami, kar je pri gledalcih naletelo na zelo . ugoden odmev.
IRENA GRAHEK gimnazija Novo mesto
OB PRAZNIKU DVE PROSLAVI
Učenci novomeške OŠ Grm smo dan republike počastili z dvema proslavama. Prvo so pripravili višjesolci in z besedami predstavili našo domovino, v kulturnem programu so folkloristi odplesali tri plese, ob spremljavi harmonike je pevski zbor zapel nekaj pesmi, sodelovali pa so tudi recitatorji. Druga proslava je bila namenjena učencem nižjih razredov in ob tej priložnosti so prvošolčke sprejeli v pionirsko organizacijo.
SONJA NEMANIČ novin. krožek
PRAZNIČNA DNEVA V FARI
Rojstni dan naše domovine 29. november praznujemo na naši šoli vsako leto po dva dni: dan pred državnim praznikom pripravimo Proslavo, naslednji dan pa slavnostno sprejmemo cicibane v pionirsko organizacijo. Za vsakega šolarja naše šole so to trenutki, na katere se mnogokrat z veseljem spomni.
ANICA ŠTIMEC OŠ Vas-Fara
CICIBANI PRERASLI V PIONIRJE
»Danes, ko postajam pionir, obljubljam ...“ Te besede je pred pionirsko zastavo izgovarjalo 140 črnomaljskih cicibanov, ki so ob dnevu republike postali pionirji. Sprejem bo novim pionirjem ostal še dolgo v spominu, saj so tudi sami sodelovali v zanimivem programu, s katerim so črnomaljski šolarji počastili dan republike.
KATICA KRAMARIČ OŠ Črnomelj
lanskoletni predsednik kluba Silvo Grdešič.
V nadaljevanju je Grdešič obtožil premajhno povezanost med študenti ter občinama Metlika in Črnomelj, iz katerih študenti izhajajo. Menil je, da je prav hladen odnos družbenopolitičnih organizacij ter drugih organizacij do študentov vzrok, da slednji po končanem študiju ostajajo v Ljubljani, oz. da se ne vračajo v Belo krajino.
Kot protiutež tej obtožbi je sekretarka občinske konference ZSMS Metlika Irena Flajnik postavila trditev, da študenti ne morejo pričakovati pomoči od matičnih občin, dokler niso sami zainteresirani za povezavo z občinskima skupščinama »Lahko bo se zgledovali po ostalih klubih, ki imajo pestrejše delovanje,” je poudarila, »hkrati pa lahko rečem, da je današnja skupščina odraz enoletnega dela, ki je bilo gotovo neresno, tako, kot tale skupščina”
Zbor študentov se je takrat sprevrgel v samokritike, spet drugi so se spraševali, zakaj jih je od povabljenih predstavnikov skupščin občin Črnomelj in Metlika obiskala le predstavnica mladine iz Metlike. Odsotnost teh predstavnikov javnega življenja je postal osrednji problem.
Kako bi opravičili svojo odsotnost predstavniki občin? Se jim zdi delo študentov neresno, nepomembno? Je vloga študentov zanje tako naznatna? Ali tiči vzrok za takšne odnose v študentih samih? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Gotovo bo moralo več kakor 100 belokranjskih študentov kmalu zvedeti za odgovore na ta vprašanja. Vsekakor bodo morali iskati vzrok za krivdo tudj pri sebi. Smemo pričakovati, da si bodo nalili čistega vina pod vodstvom novega predsednika Franca Žepiča?	M.	BEZEK
■HI H
KAMERA ODKRIVA - Spominska plošča na domačiji v Brezovi rebri, od koder je 26. oktobra 1941. odšla napotprva novomeška partizanska četa, obiskovalca tega knya komajda še spominja na ta dogodek. Napis bo kmalu neviden, v slabem stanju pa je tudi omet hiše. Za ohranitev tako pomembnega spomenica naše zgodovine bov najkrajšem času potrebno kaj storiti. Plošča ima povrhu vsega tudi napačen datum.
Devetdeset let Antona Travizana iz Bršljina
20. novembra jc praznoval 90-letnico življenja Anton Tra-vizan iz Bršljina, ki je dobro znan starejšim Novomeščanom.
Rodil se je 1889 v Gorici. Po končani osnovni šoli sc je odločil za trgovski poklic. Po triletni učni dobi je bil kot pomočnik zaposlen vse do prve svetovne vojne. Januarja 1915 je bil mobiliziran v avstro-ogrsko armado. Vojake je služil pri artileriji in se bojeval na italijanski in ruski fronti. Proti koncu vojne je bil s svojo enoto poslan na nemško-francosko bojišče, kjer je v bojih za Verdun dočakal konec prve svetovne vojne.
Med mnogimi spomini na dogodke, ki jih je doživel, ko je nosil avstrijsko uniformo, je tudi tisti, ko je služil vojake v trdnjavi Terezin na Češkem. To je bilo leta 1917. Tam je spoznal tudi Gavrila Principa, atentatorja in rodoljuba, ki je v Sarajevu umoril prestolonaslednika Franca Ferdinanda
Po končani vojni se Travizan kot zaveden Slovenec ni hotel vrniti v rodno Gorico, ki je prišla pod Italijo- Zaposlil se je v Ljubljani in tam delal do 1922. Tedaj
se ie preselil v Novo mesto in odprl v Bršljinu trgovino z mešanim blagom. Iz tistih časov je poznan kot soliden trgovec.
Po kapitulaciji stare Jugoslavije 1941 in ustanovitvi Osvobodilne fronte se jc kot zaveden Slovenec vključil v organizacijo odpora. Ves čas borbe je podpiral partizane z raznim blagom iz svoje trgovine. Za sodelovanje in pomoč, ki jo je prispeval med narodnoosvobodilno vojno, je bil odlikovan z medaljo zasluge za narod.
Leta 1947 se je zaposlil v novi socialistični trgovini in delal vse do upokojitve 1965. Kljub letom se Travizan počuti čO in zdrav in si še vedno poišče primemo delo okoli doma Ce gre od doma v Novo mesto ali okolico, se pelje vedno s kolesom in je verjetno najstarejši tukajšnji kolesar.
Ob njegovem visokem jubileju mu prisrčno čestitamo in želimo še veliko zdravih in srečnih let Čestitkam se pridružujejo delovni kolektiv Dolenjke in upokojenci kluba »Emona-Dolenjka” z željo, da bi še mnogo let delali skupaj.
VANE MURN
ANTON TRAVIZAN -posnetek iz letošnj'ega avgusta
Janezu Debeljaku v spomin
Smrt znanca, prijatelja sodelavca prinaša svojevrstne bolečine, mnogokrat tudi celotno spoznanje o vrednotah človeka, kije preminil.
Bil je med redkimi fanti podeželja, ki so se tedanje dni podali na pot izobraževanja, med tisto generacijo učiteljev, ki se je še živo spominjala bivše Avstro-Ogrske monarhije in težav ter strahot prve in druge svetovne vojne, zato je s temi preizkušnja-
mi rastla in zagnano delovala v vsem svojem poklicnem življenju. Bil je med tistimi učiteFi, ki si delovnih mest niso mogli sami izbirati, vsakdo je šel tja, kamor ga je poslal dekret, in bil hkrati srečen, daje dobil delo.
Šele v februarju 1925 se je iz Šentjanža na Dolenjskem vrnil v domači kraj, rodno Ribnico. Z vso zagnanostjo se je posvetil pedagoškemu delu in vsestranski vzgoji mladSi generacij. Ob delu v razredu je iskal tiste vsebine in metode, ki dvigajo šolo na kvalitativno stopnjo in naredijo iz nje bogato kulturno ustanovo, kjer se izobrazbeno in vzgojno razvijajo vsi učenci. Poučeval je tudi na kmetijski nadaljevalni šoli, obrtni
šoli, bil aktiven v Društvu jugoslovanskih učiteljev, Sadjarsko-vrtnar-skem diuštvu ter vnet organizator, vaditelj in član Sokola. Nepogrešljiv je bil v mnogih kulturnih nalogah, kot igralec, režiser in pevec. Imel je prirojeno ljubezen do otrok, do šole, do dela, zato je bil spoštovan in cenjen. Bil je v vrstah tistih naprednih učiteljev, ki so se trudili otrokom vzgojiti ljubezen do rodne grude in vsega, kar je lepo. Po okupaciji so ga fašisti zato med prvimi učitelji aretirali, zaprli in poslali v internacijo v Treviso in Padovo. Skupno z ženo Anko sta se vsa predala na-rodnosvobodSnerau boju.
Kdorkoli je prišel z njim v stik, kdor je imel srečo biti njegov sodelavec ali celo prijatelj, je jasno občutil, daje izreden in dragocen človek. Vsa njegova moč je bila v njem samem, v njegovem odosu do dela, njegovi zavzetosti in miselni koncentraciji, v globini misli, v osebnem prepričanju. Bil pa je tudi živahen, znal se je poveseliti, pošaliti in smejati kot pravi Ribničan.
Nikoli ne bom pozabila veselja in njegove pripovedi, ko smo ga ob njegovi 80-letnici obiskali v kamniškem domu upokojencev. Kako in koliko nam je pripovedoval, med drugim tudi o tem, kako tamkajšnji dcklici-snažilki pomaga pridobivati znanje osnovne šole, kako dobro se počuti, in še in še.
Že smo razmišljali, da ga skoraj spet obiščemo. Žal nas je sam prchh tel in sc za vedno vrnil v domači kraj, vrnil med nas, svoje sodelavce in prijatelja, učence in krajane. Vrnil se je med tiste, ki bomo v sebi nosili spoštovanje, hvaležnost in trajen spomin nanj.
MILENA BOROVAC
BERA 9. KOLONIJE NA OGLED — Razstava del letošnje Dolenjske slikarske kolonije je vzbudila veliko zanimanje ljubiteljev likovne umetnosti. Prič ijoči posnetek je z otvoritve, na njem pa vidimo (od leve proti desni) gledali&o igralko Vladošo Simčičevo, komisarja kolonije prof. Andreja Pavlovca in člana Slovenskega okteta Petra Ambroža. (Foto: J. Pavlin)
Rog in Baza 20 v slikah
Sadovi 9. dolenjske slikarske kolonije od 28. novembra na ogled v veliki dvorani Dolenjske galerije
V Dolenjski galeriji so 28. novembra slovesno odpili razstavo del udeležencev 9. dolenjske slikaiske kolonije. O dosežkih letošnje kolonije, ki jo je omogočil kakor vse dosedanje delovni kolektiv Novo-teksa, je govoril njen vodja Andrej Pavlovec. Slikarji so slikali na Romi in Bazi 20 ter prispevali v slovensko likovno zakladnico tudi dela dokumentarne vrednosti. O varovanju spomenikov NOB na tem območju je na otvoritvi razstave govoril inž. Niko Rihar. Nastopila sta tudi Slovenski oktet in gledališka igralka Vladoša Simčič.
»Za deveto srečanje slikarjev smo izbrali partizanski Rog s posebnim poudarkom na Bazo 20", je poudaril Pavlovec. »Pri tem smo mislili na to, da narodnoosvobodilni boj kot revolucija z vsemi razsežnostmi še vedno ni dobil ustreznega izraza v umetnosti. S predstavljanjem Roga in Baze 20 je omogočeno vsaj delček ustvarjalnosti posvetiti tej ideji, in to tudi slikarjem, ki so se rodili v desetletju po osvoboditvi in torej sami nikakor niso mogli doživeti dnevov revolucije in obnove”.
V Dolenjski galeriji jc razstavljenih kakih petdeset slik oziroma le izbor tega, kar so slikarji zasnovali med desetdnevnim bivanjem v roških gozdovih v prvi polovici avgusta. Letos so v koloniji slikali: Pavle Florjančič iz Škofje Loke, Rudi Gorjup iz Ljubljane, Lojze Kirbiš iz Vidma pri Ptuju, Martina Fajt-Koritnik iz Podbočja, Kamilo Legat _ iz Tržiča, Dušan Lipovec iz Kamnika, Marino Mahnič - Istran iz Portoroža, Mirna
V SEMIČU USPEŠEN FILMSKI TEDEN
S predvajanjem jugoslovanskega filma »Boško Buha" se je v Semiču 2. decembra končal teden domačega oziroma jugoslovanskega filma. Na sporedu je bilo osem slovenskih in jugoslovanskih filmov, med njimi pretežno nagrajeni na raznih festivalih. Obiskovalci so tudi letos marljivo polnili dvorano. Semiški filmski teden je priredila kinosekcija Prosvetnega društva Jožeta Mihelčiča.
RAČUNALNIŠKA GRAFIKA
V mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu bodo odprli jutri ob
18.	uri razstavo računalniške grafike. Gre za posebno zvrst grafične izvedbe s pomočjo računalnika. Avtor del, ki bodo na ogled do 20. decembra, je Edvard Zajec, sodelavec tržaške univerze.
Umetniški večer
za Slovence v Švici
Nad 400 Slovencev, ki živijo v raznih krajih Švice, se je pred dnevi zbralo v Pfungenu pri Winterthum na umetniškem večeru, na katerem so nastopili: operna pevca Sonja Hočevar in Ladko Korošec, dramska igralka Milena Grum-Rudeček ter komponist in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič.
Prireditev, ki šteje med najlepše tovrstne prireditve za naše rojake v tej deželi, sta pripravili slovenski društvi Triglav in Planika. V programu sta sodelovala tudi pevski zbor Soča iz Schaffliauscna in pevec zdomskih šansonov Mladen Rodclla. Hkrati jc bila to prireditev v počastitev dneva republike, ki ga praznujejo tudi rojaki po svetu.
B. S.
Pavlovec iz Škofje Loke, Rafael Potrebuješ iz Škofje Loke, Marija Prelog iz Ljubljane in Tone Tomazin z Jesenic.
»UTRINKI PODZEMLJA"
Pred kratkim je izšla knjiga »Utrinki podzemlja" pokojnega p F satelja Toneta Ožbolta iz Kočevja. V 2.000 izvodih jo je izdala založba Borec. Tone Ožbolt, ki je že prej napisal knjigi »Šercerjeva bojna pot" in »Dežela Petra Klepca", v zadnji opisuje ilegalne tiskarne KP in OP v Ljubljani in nato na Kočevskem.
Grad presenečenj
V Brestanici odkrili temelje iz okoli leta 800
Brestanici grad, v katerem je Muzej slovenskih izgnancev, še nadalje urejajo, dela pa potekajo v prvem nadstropju, pritličju in na dvorišču. Ko so odstranili novejše prizidke in opravili vrsto raziskav, so ugotovili, daje grad kulturnozgodovinski spomenik prve vrste.
Odkrili so romanski portal iz 12. stoletja, renesančni leseni strop iz 16. stoletja, letos pa tudi zanimive zidne freske iz približno istega obdobja, ki so izjemne na Slovenskem predvsem zaradi posvetnih motivov.
Obnovili so tudi zunanje stene notranjega dvorišča z že omenjenimi freskami. Lani in letos so notranje dvorišče raziskali tudi arheologi. Med izkopavanji so odkrili temelje prejšnje stavbe. Kaže, da so bili ti temelji zgrajeni okoli leta 800.
Odrešilno leto se bliža
Bo knjižničarstvo v krški občini poslej laže dihalo?
Z razvojem knjižničarstva v krški občini niso zadovoljni. Marsičesa iz programa še niso uresničili. Knjižnih izposoje-vališč je premalo. Organizirati bi jih motali tudi v krajevnih skupnostih, ne samo v središču krškega mesta. Društvene knjižnice, kolikor je ustanovljenih, so prepuščene same sebi. Tudi knjig za izposojo nimajo dovolj. Vsi kažejo s prstom na matično Valvasorjevo knjižnico, češ da bi se morala bolj posvečati podeželju. V tem pogledu je Valvasorjeva knjižnica, kakor trdi ocena iz leta 1978, še zelo slabo razvita.
Seveda je potrebno videti tudi drugo stran medalje. Na tej strani pa razberemo, da za tako stanje ni kriva Valvasorjeva knjižnica. Nemara je slaba razvitost knjižničarstva samo posledica odnosa širše dmžbene skupnosti do te dejavnosti. Dejstvo je, da je Valvasorjeva knjižnica šele lani prvikrat dosegla (in celo presegla) načrt nakupa knjig. Knjižnica se v stavbi, v kateri je, ne more razvijati v skladu s poslanstvom, ki ga ima kot matična ustanova.
Kaže, da bo prostorsko vprašanje Valvasorjeve knjižnice rešeno najkasneje v dveh letih. Nove prostore naj bi dobila v prizidku fazno grajenega Delavskega doma na levem bregu Save. V prizidku s skupno površino 480 kvadratnih metrov bodo poleg Valvasorjeve knjižnice tudi Indok center in drugi prostori. Kot je nedavno povedal upravnik Delavskega doma Adolf Moškon, je trenutno v izdelavi glavni projekt za prizidek, medtem ko naj bi se zidava začela leta 1980.
Vprašanje Valvasorjeve knji-
KULTURNI DOM V METLIKI SPET ODPRT
V Metliki so v nedeljo, 25. novembra, slovesno izročili namenu prenovljeni kulturni dom. O pomenu te pridobitve je na kratko spregovorila Vladka Škof, predsednica izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti, ki se je tudi zahvalila republiški kulturni skupnosti za pomoč pri teh delih. Otvoritve, ki se je nadaljevala z akademijo v domu, se je udclcžO tudi predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije France Štiglic, znan tudi kot filmski režiser. Dom bo prav gotovo pomagal postaviti na noge metliško kulturo; v njem bo kino, pa tudi domača igralska skupina se bo lahko prebudila, saj bo imela poslej kje vaditi in nastop atu
žnice bo z ureditvijo novih
Erostorov le delno rešeno, »rugi del problematike predstavlja knjižni sklad, zato bo hkrati z gradnjo tekla tudi akcija za nabavo knjig za novo knjižnico. Hkrati s kulturno skupnostjo in sindikatom pa bodo morali oskrbeti s knjigami tudi že omenjene dmštvene in druge knjižnice v krajevnih skup nostih in poskibeti za strokovno delo v njih. Del svojih strokovnih in gmotnih moči bo morala Valvasoijeva knjižnica odmeriti za ureditev nad 300 let stare kapucinske knjižnice, kar je vnesla tudi v svoj program
I. Z.
Dnevi GMS
Jubilejno leto Glasbene mladine Slovenije
Včeraj so se začeli v Ljubljani dnevi Glasbene mladine, posvečeni lOdetnici Glasbene mladine Slovenije in lS-letnici Glasbene mladine Ljubljane. V okvira teh dni bo več prireditev.
Danes bo v ljubljanskem radiu posebna oddaja, namenjena razpravi o problematiki Glasbene mladine. V soboto bo v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani finale kviza GMS 79 o jazzu. V ponedeljek, 10. decembra, bo programsko-volilna seja republiške konference Glasbene mladine Slovenije, v klubu delegatov pa bodo podelili priznanja. Na drugem abonmajskem koncertu »Mladi mladim" bo pel Akademski komorni zbor iz Kranja.
Dnevi Glasbene mladine se bodo iztekli 18. decembra s koncertom tenorista Mitje Gregorača ob 30-let-nici njegovega umetniškega delovanja. V jubilejnem letu Glasbene mladine Slovenije poteka tudi posebna akcija pod naslovom »V vsako občinsko društvo Glasbene mladine v Sloveniji vsaj 100 izvodov knjige Kurta Pahlcna, Poslušam in razumem glasbo".
KULTURNI TELEGRAMI
LJUBLJANA - V torek, 27. novembra, so odprli v Mali galeriji razstavo del akademskega slikarja Franceta Miheliča. Razstava bo na ogled do 23. decembra.
PpDSMREKA - V muzeju v tem kraju, kjer se je rodil književnik Josip Stritar, so odprli 24. novembra zanimivo razstavo »Medsebojna pomoč na vasi". Pripravil jo je Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane.
LJUBLJANA - Pred nedavnim so odprli v Narodni galeriji razstavo »Ccška gotska umetnost". Na razstavi je 68 umetnin in drugih predmetov iz 14. do 16. stoletja.
pisma
in
odmevi
VASA ZGOD
Menda ni nikogar, ki bi v svojem življenju ne doživel česa prijetnega, presenetljivega, nenavadnega, žalostnega, česa, kar se da zaokrožiti v zgodbo. Zima prihaja, večeri se daljšsgo, spomini se prebujajo. Izkoristite svoj prosti čas in napišite zgodbo, ki vam leži na srcu. Primite pero v roke in opišite dogodek, ki se je pripetil vam, vašim znancem, prijateljem ali ste slišali o njem ali pa ste si ga domislili, ko ste dali domišljiji krila.
Vaše pero je vredno 1000 din
Uredništvo Dolenjskega lista ponovno razpisuje natečaj za VAŠO ZGODBO. Natečaja se lahko udeleži vsakdo s poljubnim številom zgodb, vendar posamezen prispevek ne sme presegati obsega treh tipkanih strani normalnega tipkopisa. Posebna komisija bo vsak prispevek vestno prebrala, ocenfla, nato pa predlagala prispevke za nagrade. Izbrane zgodbe bodo prejele 5 denarnih in 10 knjižnih nagrad:
1. nagrada 1000 din
2. nagrada 700 din
3. nagrada 500 din
4. nagrada 400 din
5. nagrada 300 din.
Seveda bomo objavili čim več poslanih zgodb, ne samo nagrajene, vsako objavljeno zgodbo pa brano honorirali z
Izvirne, še neobjavljene prispevke pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, •Ulica talcev 2, p.p. 33, 68000 Novo mesto, najkasneje do 15. januarja 1980.
UREDNIŠTVO
»Odkar sem mu kupila to napravo, nič več ne odhaia z doma “	J
Stres je potreben
Menedžerji ga potrebujejo
Naj no vej še raziskave ameriških z nanstvenflcov v dobršni meri spreminjajo mišljenje o ..menedžerski” bolezni in stresu
Splošno sprejeto je mnenje, da so nevarnosti srčnih in psihičnih obolenj najbolj izpostavljeni poslovodje v gospodarstvu Društvo,,Metropolitan Life Insurance Co.” iz Ne w Yorka je dokazalo, da je med vrhunskimi menedžerji 40
odstotkov manj infarktQv kot med menedžerji s sredine poklicne lestvice. Stres je med 13 faktorji, ki vplivajo na obolenja srca, na 10. mestu Ameriški strokovnjaki, ki raziskujejo poklicne bolezni, trdijo, da z energijo nabiti manedžerji čutijo potrebo po posebni stimulaciji in da so mnogi uspešni le v stresnih situacijah. Predsednik farmacevtskega koncerna „Pfizer" je mnenja, da „stres omogoča dosledno izvrševanje nalog”. Tako profesor Chamberlein iz Dallasa navaja primer, da monotonost med poletom utruja pilote, ker ni stresa, s tem pa se povečuje nevarnost nesreč.
NI BIL ČUDEŽ — Smetarji v Lurdu so se prezgodaj veselili, da se je zgodil čudež, ko so v smeteh našli žensko torbico s precej veliko vsoto denaija. Policija,, ki v čudeže te viste ne veijame, je kmalu našla lastnico denaija. Bila je to starejša ženska, ki je stopila na pot novega življenja in je za začetek odvrgla denar v smeti. Zdaj strokovnjaki za koleščke v glavi primer proučujejo. Smetaiji pa so malo manj pobožni.
ZDAJ VEMO — Če je verjeti psihiatra L. Hestonu, potem je bil največji zločinec modeme dobe nekakšen ubog narkoman. Heston namreč trdi, da je Hitlerjeva norost koreninila v prevelikem jemanju amfetaminov.
KOR UZ AR JI — Najnovejši podatki govore, da postaja diviji
zakon, tako imenovano koru-zarstvo, v ZDA vse bolj cenjeno. Letos se vdaja sladkostim življenja na koruzi že 1.137.000 . ljudi.
UČINKOVITO - 23-letna Kanadčanka se je na lastni koži prepričala, da so nekateri pripravki lahko zelo učinkoviti. Želela je pospešiti rast las in je jemala neko sredstvo za rast dlak. Res so ji zrasli lepi gosti lasje, vendar zraven še brada in brki, pa tudi po prsih se ji je nakodralo precej dlačic. Epilog zgodbe o bujnih laseh bo na enem od kanadskih sodišč.
DELAVKA V MUZEJU -
Vzhodni Nemci znajo ceniti delavnost in storilnost. Letos jim je poginila najbolj storilna krava, kar se jih pase po nemških livadah; v 17 letih je vrla rogatka dala 127.000 litrov mleka in povrgla 17 lepih telet. Po smrti (kaj je sploh mogoče za tako pridno živalco reči, da je crknila?) jo čaka svetovna slava, saj bodo njeno glavo na-gatili in razstavili v muzeju. Morda bo kakšna naša izobraževalna ekskurzija zavila tudi v ta muzej. Upamo lahko, da v slepem posnemanju tujih vzorov ne bomo doživeli, da bi kakšen kranjski Janez svojo glavo prašil v muzeju.
Veselica narodnega diletantstva
(Veselica), katero je priredilo tukajšnje | radeško narodno diletantstvo pod pokrovitelj- § stvom velezaslužnih gospe Rozinove in dr. | Homanove, sme se pač z zlatimi črkami | zabeležiti v kroniko radeških socijalnih razmer. 1 Kako živo so tu in tam potrebne slične veselice, | pokazalo se je stoprav ta večer, ko je domače in | tuje zabave željno občinstvo povsem napolnilo § dvorano in stranske prostore Narodnega doma. I Burna pohvala je odmevala po dvorani med § posamičnimi prizori, kar je dovolj jasno pričalo, | da je bilo občinstvo zadovoljno, da ne rečemo f naravnost presenečeno.
(Zaradi) zaprtije na Hrvaškem in Oger- I skem utegne biti na Miklavževemu sejmu kaj § živahna kupčija. Toraj pozor!
(Ko se je) kmetijska šola na Grmu leta | 1886 pričela, oglasilo se je komaj toliko 1 učencev, kolikor je bilo deželnih ustanov z njo | razpisanih, namreč 12. To ponavljalo se je i potem več let zapored. Takozvani plačujoči I učenci so bili prave bele vrane tega prekoristne- =
ga deželnega zavoda. Šola šteje letos 38 učencev. To je pač najlepši dokaz, da veliko korist deželne kmetijske šole naši kmetovalci in to iz vseh slovenskih dežel priznavajo. Obžalovati pa je le to, da se nahaja med učenci prilično najmanj - Dolenjcev.
(Porotna) obravnava proti Heldu, znanemu ciganu se je obnovila minole dni. Prič je bilo 42. Cigan se je slabo zagovarjal in zabredel večkrat v nasprotne trditve. Smeh je nastal v dvorani, ko je cigan prosil, naj gospodje nikar pričam ne verjamejo, ampak samo njemu, saj bo vse po pravici povedal. Porotniki, kterim je predsedoval grof Barbo, so z veliko večino pritrdili vprašanjem, glasečim se na prosti umor, javno posilnost, razne tatvine in težko telesno poškodbo. Vsled tega je bil Held na smrt na vislicah obsojen. G. predsednik je obsojencu povedal, da se sme proti obtožbi pritožiti, na kar je Held odgovoril: ,,Kaj se hočem pritožiti, saj sem že zadosti pretrpel: obesil se bom še danes sam.“
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1899)
Kratkovidnosti vse več
Sovjetski strokovnjaki trdijo, da ne gre zgolj za dedno
napako — Ne samo očala
Človeštvo postaja kratkovidno. Sedanje mlade generacije, ki končujejo šolanje na srednji stopnji, imajo veliko slabši vid, kot so ga imele prejšnje. V Zahodni Nemčiji je 24 odst. šolarjev kratkovidnih, med kitajskimi maturanti jih je 33 odst., v ZDA je kratkoviden vsak peti srednješolec, na Švedskem je tako prizadetih 30 odst., v Sovjetski zvezi pa 20 odst. učencev.
Nekaj let so se bojevito križala mnenja o tem, kaj je vzrok temu, nazadnje pa so se strokovnjaki sprijaznili z dejstvom, da je kratkovidnost pač prirojena in da se kaj dosti v borbi z nio ne da narediti.
„To je napačno,“ zatrjujejo sovjetski raziskovalci. Njihove ugotovitve sicer potrjujejo, da so dostikrat kriva podedovana obolenja ali motnje, ki povzročajo kratkovidnost, vendar pa ni mogoče vse krivde zvaliti le na dedno obremenjenost. Kratkovidnost lahko nastane zaradi najrazličnejših drugih motenj, kot so slaba prekrvavljenost, preutrujanje očesa, patološki procesi na mrežnici, izgubljanje čvrstosti zrkla itd. Za take deformacije pa so tudi drugačna zdravila kot zgolj naočniki. Med dokaj uspešnimi načini odpravljanja kratkovidnosti so osebni operativni posegi, pri iterih očesno zrklo okrepijo.
Rešitev prejšnje križanke
	■H			..	Kfc			■ **-„	• I>ta		Fr,		
1	m	Ji	1	-	P	L	A	M	£	AJ	i	c	A
			1		K	A	r	1	r	O	v	e	c
				ss.	A	r	t		A	D	A	w	A
	4	f	I		P	č	N	A	s=	1	N	A	••
			■	>o	R	K	€	s>	T	G	R	«.	-E-
-		a	c-*	R	O	S		M	A	R	0	N	1
—■	P	0	L	S	T	—	Š	A	R	v; r-	B	A	5
	A	R	A	K	..	s	P	R	A	r	1TiT	V	T
—	V	l	S	=	S	r	o	A		o	5	A	R
	K	O	B	1	L	A	R	...		R.	e	C	,A
*-	6	S)	A	K	O	S	r	—	T	1	r	A	N
vinski
cvet
Skrita kamera je posnela bančni rop v Detroitu.
Mladenič, zasvojenec, ropar
Kakšen je tipični bančni ropar? — Kamere in rdečilo
prgišče misli
Utvara je misliti, da bo kdaj is-14 kanja konec.
B. ZUPANČIČ
n
Nedavni bančni rop \ Ljubljanski banki v Šentvidu nad Ljubljano nas je spomnil na podobne rope, ki se kar vrste v visoko razvitih državah. Pri nas sicer banke niso tako ogrožene, saj so takšni ropi še vedno velika redkost, vendar pa ni preveč črnogledo, če pričakujemo, da bo šentviškemu sledil še kakšen.
Zanimivo si je ogledati, kaj menijo o bančnih roparjih kriminalisti zahodne poloble.
Po njihovih ugotovitvah je tipični bančni ropar mladenič, star od 20 do 30 let. Največkrat gre za že kaznovane zlikovce. Pogosti bančni roparji so zasvo-
Pitje vpliva na potomstvo
Običajno borci proti alkoholizmu opozarjajo na neposredne škodljive posledice pitja alkohola, manj pozornosti pa posvečajo dolgotrajnim podedkam alkoholizma, ki segajo tudi na potomstvo. Strokovnjaki ugotavljajo v zadnjem času, da se med otroki alkoholikov skoraj praviloma dogaja, da po prvih obdobjih uspešnega vživljanja v delo in družbo pride do poloma. Pojav so zapazili med najmanj problematičnimi nasledniki alkoholikov, saj so tiste otroke, ki prej zabredejo na pot staršev, izraziskav izključili — o njih je jasno, da jim navade roditeljev niso koristile.
Dr. Stephanie Brovvn in Claudia Black sta vsaka na svoji klinici prišli do enakih
ali vsaj podobnii ugotovitev. Uspešni otroci alkoholikov zmorejo bieme odgovornosti in vk^učitve v družbo pie-našati le do 30. leta, nato pa nastopijo težave, stanja malodušja, strah pred izgubo kontrole nad lastnimi čustvi in nesposobnost zaupati lastnim občutjem. Duševno neravnovesje korenini v položaju, v kakršnem so bili kot otroci alkoholikov. Razvili so veliko občudjivost za čustva drugih, prevzemali so odgovornost za dejanja ostalih članov družine, ves svoj uspeh v družbi dojemali kot odkupnino za polomije staršev. Še tako izreden človek, še tako madjiv in delaven ne more dolgo nositi takega duševnega bremena. Prej ali kasneje pride do notranjega zloma.
Nič čudnega ni, če so že osnovali prve klinike za pomoč otrokom alkoholikov.	i
( dolenjski list pred 2B leti Tako zastrašujoče stanje
PROBLEMATIČNO VPRAŠANJE so splošno družbene dejavnosti, predvsem šolstvo in zdravstvo. Če si ogledamo vzroke, bomo ugotovili, da smo mnogo sami krivi. Resje, daje bilo naše področje med vojno razdejano in da v splošno družbenih dejavnostih nismo mogli slediti naglemu povojnemu razvoju. Toda stanje na področju šolstva in zdravstva je danes zastrašujoče. V šolstvu in zdravstvu smo petletni perspektivni plan uresničili le s 27 odst.
Z RAZVOJEM sodobnih komunikacijskih sredstev se laže zadošča kulturnim potrebam posameznikov, nikoli pa ne bo zamrla potreba človeka po aktivnem udejstvovanju, kakor tudi ne želja, da se družimo z ljudmi. Televizorji in drugi aparati bodo posredovali kulturne dobrine v stanovanja, kljub temu pa ne bo zamrla želja po medsebojnem srečanju in izmenjavanju misli, po lastnem ustvaljanju, po lepem in prijetnem. To spoznanje vliva optimizem do bodočega amaterskega udejstvovanja, narekuje pa tudi iskanje privlačnejših poti in sodobnejših prijemov.
72 DRUŽIN v blatu. Kje? V blokih na Znančevih njivah stanuje 72 družin z nad 100 otroci. Pot od blokov v mesto je tako blatna, da je kmalu ne bo več mogoče uporabljati ne za avtomobilski promet ne za pešce. Skrajni čas je že, da po dveh letih to cesto enkrat dokončno urede, sicer bodo te družine res obtičale v blatu.
VES ZASLUŽEK pri pijači porabijo v obratni menzi SGP Pionir za kritje razlike pri ceni toplega obroka in hrane v menzi, ker prodajajo oboje pod režijsko ceno.
IZBRUHNILA JE prašičja kuga v brežiški občini. Veterinarska inšpekcija in občina sta izdali potrebne varstvene ukrepe in je tako v vsej občini kuga že skoraj zatrta, razen v vaseh Ponikve in Artiče.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 10. decembra 1959)
jenci z mamili, ki si na ta način poskušajo dobiti denar za nabavo potrebnih količin psihotrop; nih snovi. Neredko se tudi dogaja, da pripada bančni ropal večji in dobro organizirani tolpi.
Roparji niso kaj dosti do-miselni. Se največkrat vdrejo v bančne prostore z maskami preko obraza ter z orožjerfl prisilijo uradnike, da jim izroče denar. Redkejši roparski tiči se poslužujejo elegantnejšega načina, ko mirno čakajo v vrsti pred okencem, brž ko pridejo na vrsto, pa uradniku pomolijo i napisano grožnjo, naj jim izroči denar, sicer ... Sem ter tja se bančnih ropov lotijo tudi humoristi ali pa »naivneži”: denaf izsilijo z lesenimi pištolami, v papir zavitimi kamni ipd.
V boj z roparji so vpregli televizijske kamere, posebej trenirane bančne varuhe, alarmne naprave in celo ponarejen denar, ki na rokah zlikovcev pušča rdečilo, ki ga ni mogoče sprati.
PODOBA IZ NARAVE
Moški, ki ve vse o ženskah, ne ve ničesar o ženski.
J. STEINBECK
Če gledamo k izvini, so tudi oajvečje reke le drobni potočki.
P. T. CHARDJN
ljubljana
Ibsenova n ./ve/a
vrsta
antilope
germ.bag
norv.
dramatik
otoiki v egejskem nvrju
salovec
letovišče
včr.gori
dl
S.
ilaneii ne
glinaste
piščali
prebivalec
atike
stroj
bajka
nada
vidmar
nivo
soproga
vrsta
svetila
jed
germ.
orel
nefrit
ni/o/em ska
vrsta
glodalca
rma
nadav
figura P,ri
vrsta
ve/enine
nerv
gl. mesto grčije
l.ime
mirenska
tovarna
pijač
kraj pri ljubljani
nadstropje
Ljiidska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši
s
1
Dl
POŽREŠNOST - Med klopi ni bratovske ljubezni, kar dokazuje ta posnetek. NovodoSi klop se je zajedel v trebuh klopa, W se je že napil gostiteljeve krvi-(Foto: MiM)
Starodaven in poskočen rod
Na Zemlji so že 40 milijonov let — Proti bolham nekdaj s slonokoščenimi paličicami, danes s strupi — Človeška bolha iztrebljena, vendar nadlega sama še ni
Večina toplokrvnih bitij ima svoje ljubitelje, težko odvr-nljive »prijatelje ^, pa tudi človek ni izjema. Nekdaj so bili ti »»prijatelji nekaj tako vsakdanjega kot dober dan, danes pa se jih večina sramuje in bodo le stežka priznii, da imajo „družbo . Gre za bolhe, človeške, mačje, pasje, kokošje, podganje, skratka za pisano množico bolh, katerih vrste so tako številne, da ne vemo niti, koliko jih je;mendajih je kar 1600 različnli vrst.
Bolšji rod je star. Njihove prednike so našli v okamencli smoli, jantarju, katerega starost so ocenili na 40 milijonov let. Od pradavnin se toiej plazijo po kožuhih, perju ali po skritih kotičkih kože in grizljajo, pijejo kri ter se rede na nesrečnih gostiteljih. Narava jih je za nadležno opravilo dobro opremila.
Zadnji par nog imajo zelo močan, tako da zlahka skačejo v višino in daljavo. Ce bi bolhine skoke ustrezno prenesli na človeka, bi enako sposoben človek skočil 150 metrov v daljino in 90 metrov v višino. Poleg močnih nog pride bolham nadvse pr&v votla cevčica, s katero srkajo kri svojih gostiteljev.
Dokler se bolha ne napije tople krvi, ni za nika-. mor, saj se samci s praznim trebuhom ne zmenijo niti za samice.
Sele ko si napolnijo želodce s krvjo, so bolšji gospodje pripravljeni na dvorjenje bolšjim damam.
SLONOKOŠČENO
ORODJE
Za razliko od drugih žuželk se bolhe ne množe preveč krepko. Samička izleže le okoli 15 jajčec, kar je v primerjavi s tisoči jajčec nekaterih drugih žuželk zares malo. Zuželkoslovci računajo, da bolšja samica v vsej svoji plodni dobi ne zleže kaj dosti več kot 500 jajčec. No, tudi to je preveč,
Ljudje so sicer z bolhami v večini opravili. Tisti časi, ko so dame nosile s seboj lepo okrašene paličice, s katerimi so diskretno posegale pod bogastvo kril in si lajšale neznosno srbenje, so že davno za nami.Bogate gospe so si 1 privoščile celo paličice za praskanje iz slonove kosti, vendar pa dragocena praskalica samega dejstva, -da se po nežni koži pasejo bolhe, ni nič omilila.
Zgodovina krivi bolhe, da so nekajkrat povzročile epidemije kuge. Zgodovinarji se ne motijo. Podganje bolhe so pri sesanju
podganje krvi vsesale tudi enocelične povzročitelje kuge, in ko so zamenjale podgano s človekom, se je nevarna bolezen začela širiti, n Tudi kužne bolezni, ne samo nadležno grizljanje in srbenje, so sprožile nesmrtno sovraštvo med ljudmi in bolhami Domiselni človek sije izmišljal vse mogoče orožje za boj z drobcenimi stvori. Od posebnih kožuščkov, katerih naloga je bila pritegniti bolhe, nato pa so jih izprašDi na svežem zraku, pa vse do modemih zastrupljenih ovratnic za štirinožne prijatelje je človek izumil, da bi se rešil nadležnih ..prijateljev”. Orožja so sicer kar učinkovita, vendar pa še tudi dandanašnji odpovedo.
BOLHE V BOLNIŠNICI
V Veliki Britaniji so se namreč znašli pred hudo nadležnim vprašanjem. V nekaj bolnišnicah otočne države so zapazili bolhe. Britansko časopisje je poročalo, da so morali za dva tedna zapreti operacijske dvorane bolnišnice v Hemel Hempsteadu, prav tako pa tudi nekaj oddelkov bolnišnice v Portsmouthu. Krvosesni pacienti so se pojavili še v nekaterih drugih ambulantah.
Poznavalci menijo, da se je invazija bolh na britansko otočje izvršila zaradi vremena, ki je bilo
letos še posebno naklonjeno bolham; poletje je bilo v Britaniji vlažno, jesen pa blaga. Ne smemo seveda pozabiti, da po britanskih domovih biva največja armada štirinožcev na svetu. Že prislovična ljubezen Otočanov do psov, mačk, ptic in konj je najbrž tudi odigrala svojo vlogo pri bolšji invaziji.
Pa nikar se škodoželjno ne smejmo Britancem v njihovi nesreči. Prav lahko se dogodi, da se bomo tudi pri nas srečali z veselimi krvosesi, saj poznavalci ugotavljajo, da so modema stanovanja!* s primemo vlažnostjo in nadzorovano toploto idealna za bolšje življenje.
In kaj storiti? Morda ne bo napak, če nadlego sprevmemo v. zabavo, kot so nekdaj ljudje že storili. Pred desetletji so bili po svetu zelo priljubljeni bolšji cirkusi. Trenerji so z drobcenimi stvori naredili prava čuda. Bolhe so vozfle kočije, plesale so valček ali pa se srdito spopadale v dvobojih z meči. Zlati časi so za bolšje cirkuse minili, a lahko da se bodo po sili razmer vrnili.
NI JE VEČ
Zuželkoslovci menijo, da je prava človeška bolha enkrat za vselej iztrebljena in da po domovih strašijo samo še živalske bolhe. Največ je mačjih in pasjih bolh. In ker tudi te niso preveč izbirčne ter jim človeška kri tekne prav tako kot pasja, ni odveč, če doma malo pobrskate po kožuhu štirinožnega domačega ljubljenca, in če opazite miniaturne atlete, ki pogumno in daleč skačejo, kar ukrepajte!
J
POSLEDNJI MOHIKANEC
ifjL. — \\
55
Lisjak je dal znamenje začetek trpinčenja. Zavihtel je svoj tofl*s^avk in ga vrgel proti Aliče. Sekira se je za^dila v deblo tik ob dekletovi glavi, tako & ji je odsekala pramen las. Indijanec je s®veda nalašč vrgel tako, da bi podaljšal smrtn® grozo svojih nemočnih žrtev. Heyward je Natanko razumel njegovo misel in v obupn«1^ besu so se mu moči postoterile.
56
V silnem naporu je pretrgal svoje vezi in se vrgel na Minga, ki se je tudi pripravljal, da bi zalučal svoj tomahavk proti dekletu. Oba sta padla po tleh, toda v ruvanju se mu je gladki, naoljeni rdečkar izmuznil ter ga spravil podse. Pokleknil mu je na prsi in segel po nož. V istem trenutku pa je mimo majorjevega ušesa zažvižgala krogla in Mingo je omahnil.
57
Indijanci so za trenutek otrpnili od presenečenja, potem pa je eden prestrašeno vzkliknil: »Dolga puška!« In res, iz grmovja, kamor so neprevidni Mingi spravili svoje orožje, je planil Stezosledec, vihteč svojo znova pridobljeno risanico. Tik za petami sta se mu poganjala Velika Kača in Unkas. Hitro so osvobodili še Davida in mu potisnili v roke orožje.
1
!
Razkuževalna komisija je sicer še obstajala v spodnjih krajih, vendar le na papirju. Po žalostnih dogodkih, ki smo jih opisali v prejšnjem poglavju, je bil strah najvišjih komisarjev pred kmečko revolucijo močnejši kakor skomine po mastnih dnevnicah.
Kar noč je vzela vodilno gospodo razkuževalcev. Pustili so po svojih sedežih škropilnice z zalogami hudičevega olja in se niso več vrnili. Zapustili so ušivci v brežiškem okraju bridke spomine, trtni uši pa niso storili najbrž nič žalega. Uničevanje trtne uši je požrlo velike vsote uspehov pa ni bilo nobenih.
Po razhodu Hanslove komisije je opravila trtna uš v primeroma kratkem času to, kar so še prepustili razkuževalci. Leta 1885 so bili stari vinogradi od Brežic do Št. Petra pod Sv. gorami uničeni. Samevalo je še po gričih ter holmih nekaj trt, ki so pa rodile kislino, da se Bog usmili. Mesto trte je pognala zel in praprot je prerasla tiste vinograde, katerih niso prekopavali za posetev koruze, ovsa ali za nasad krompirja. Udarec po trtni uši je bil za nekatere vinogradnike tako hud, da se niti zmenili niso za zemljo, ki je rodila tako dolgo najboljšo vinsko kapljo.
Pogled na še pred leti tolikanj vabljive holme in gričke je bil po opustošenju trtne uši res žalosten. Grozila je nevarnost, da se bo praproti v najkrajšem času pridružilo vse mogoče trnje ter grmovje in bodo nastale neprodime goščave.
Pesem o vinski kaplji ter gričkih, o konjičkih, ki škrebljajo, je utihnila; veseli čriček se je umaknil bolj v severno ležeče in še rodeče vinske lege. Kruha je bilo, kruha, a prave pijače ter dobre volje ne. Z vinom je bil pri kraju tudi edini pravi dohodek v spodnjih krajih. Kmetje so v najkrajšem času obubožali. Niso imeli za obleko, še za sol in tobak ne. Če je kateri prodal kak živinski rep na sejmu kje £ - višje od Št. Petra, kjer so še ponujali po krčmah vino, se ga je pošteno nakresal v spomin, da se je mudil med bratci, ki še pijejo vince.
Kako hudo je bilo v brežiškem okraju po uničenju vinogradov, nam naj kaže tale zgled:
Prikupljiva in velika župnija Pišece pri Brežicah je bila od nekdaj na glasu kot dobra in tamošnji župniki so bili gospodarsko trdni. Iz Pišec niti kaplani niso radi odhajali, kaj ^ šele župniki. V dobrih časih in v dobi trsne kuge od 1878 do £ 1890 je župnikoval v Pišecah Simon Čemoša. Iz Pišec se je 5 t preselil v Slovenj Gradec. Ob slovesu je rekel s prižnice:	"	S
„Če bi ostal še nekaj časa v Pišecah, bi ne odnesel niti celih hlač zaradi revščine!14
Ako so poprej dobro stoječi župniki obupavali ter bežali iz teh krajev, kako je šele bilo v žepu in prisrcu navadnemu kmečkemu trpinu!
Bolj brihtni vinogradniki so se spominjali, kako so jim razlagali strokovnjaki pred nastopam ušive komisije, da je mogoča obnova po trtni uši uničenega vinograda na amerikanski podlagi. Na ta način obnovljenim vinogradom uš ne more blizu. Pretežna večina ljudi pa je bila trdnega • s prepričanja, da je propad vinogradov očitna kazen božja za grehe pijancev, kar je potrjeval zmeraj in zmeraj v svojih pridigah že omenjeni pišeški župnik Simin Čemoša. Poslušalci njegovih propovedi so šli še dalje in so trdili: „Ker je opustošenje ter uničevanje vinogradov kazen božja, se tudi ne bodo dali obnoviti.11
Bore malo je bilo takih, in sicer najbolj brihtnih ter naprednih, ki so upali, da bo prišlo do zasajanja odporne amerikanske trte, ki bo rodila več in boljše vino nego stara.
In ravno tem pionirjem modernega vinogradništva je manjkalo skraja preizkušenih strokovnjakov, sicer bi bilo prišlo do rigolanja in in novih nasadov že prej.
Omenimo ....................
in uničen pojavila
Goričkem vrhu, po Turškem vrhu ter sploh v Zavrču, leta 1888 v okraju Maribor, in sicer najprej pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, v okraju Celje leta 1889 v Roginski gorici.
V župniji Bizeljsko, in sicer v smeri proti Brežicam, v Stari vasi, je tik ob cesti krepka kmetija z lepo hišo in urejenimi gospodarskimi poslopji; to je Balonova domačija. Ta hiša je zibelka vinogradniške obnove spodnjih krajev in sploh celotne vinorodne Štajerske, kajti v njej se je 13. februarja 1862 rodil Ivan Balon, poznejši deželni vinogradni komisar.
V bizeljski rojstni knjigi je njegov priimek zapisan z dvema 1. Oče mu je bil Ivan, mati Barbara, rojena Janežič.
Ne bo odveč, če povemo kratek životopis tega v gospodarskem oziru najzaslužnejšega moža za slovensko Štajersko, ki žal še do danes nima na svoji rojstni hiši niti spominske plošče.
Ivan je končal višjo realko v Ljubljani. Po končani srednji . šoli se je posvetil, kar je bila tedaj redkost, višjim kmetijskim £ naukom. Končal je leta 1886 z odličnim uspehom vinarsko ' ter sadjarsko šolo v Klosterneuburgu, kjer sta tedaj poučevala svetovno znana strokovnjaka Barbo in Rathay. Po končanih študijah je hotel svoje znanje pokazati domačinom v praksi. Lotil se je praktičnega kmetijstva na očetovem domu in na graščini v Pišecah. Poslušajmo, kaj so objavile leta 1929 o očetu amerikanskih trtnih nasadov na slovenskem Štajerskem, Ivanu Balonu, „Naše gorice41 glasilo Vinarskega društva za Slovenijo:
„Že junija 1887 je bil pozvan Ivan Balon v državno službo kot tehnični vodia javnih del proti trsni uši, kjer je bil do konca junija 1890. Prve državne poskusne nasade je ustanovil na Wibmerjevem posestvu blizu Zavrč v Halozah.
Medtem je v marcu 1888, opravil na dunajski visoki šoli za kmetijstvo izpit učne sposobnosti za vinarstvo in sadjarstvo na kmetijskih šolah s prav dobrim uspehom. Značilno za takratne razmere je, da je zapisala izpraševalna komisija v zadevni zapisnik neverjetno ugotovitev o Balonovi sposobnosti poučevanja samo v njegovem maternem jeziku, dasi je nemščino resnično najmanj toliko obvladal kakor slovenščino, za katere presojo dunajski gospodje v obče niso bili, ker sami trni Nemci, niti najmanj kompetentni ali poklicani.
Hišo in sebe zažgal z nafto
Nočni požar prejšnji torek na Ratežu — 45-ietni gospodar si je sam sodil
Ogenj, ki je prejšnji torek ponoči osvetlil Ratež, je :">t se je pokazalo kasneje ob preiskavi, skrival v svojih zubljih pravo družinsko tragedijo. O tem so še najbolje pričali zogleneli ostanki trupla 45-letnega domačina Antona Kristana.
Novomeški miličniki so 27.	Kristana z Rateža 21. Na kraju
novembra okoli 2. ure prejeli	požara ni bilo potrebno kaj
poziv o požaru na gospodar-	dosti iskanja, da so ugotovili
skem poslopju in hiši Antona	vzrok nastalega ognja. Smrad
ŽALOSTNO POGORIŠČE — Takšno podobo je dan po družinski tragediji na Ratežu nudilo pogorišče hiše Antona Kristana. Slednji sije po požigu sodil sam. Zoglenele ostanke trupla so našli ob podrobnejšem ogledu pogorišča. (Foto: Pavlin)
POTA
m sm?
'St
dežurni	f
poročaj	0
ODNfiSEL TUDI ZNAČKE - V noči na preteklo sredo je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Alojza Kukmana iz Orkljevca. Kukman je tistega dne parkiral vozilo na železniški postaji v Mimi peči in se odpeljal z vlakom na delov Ljubljano. Vlomilec pa je tačas vdrl v avtomobil skozi trikotno okence in odnesel radio, kasete, zvočnik in tudi značke,, tako da je Kukman oškodovan za 4.800 din.
GROZIL DOMAČIM - Stalen gost naše strani postaja 57-letni Franc Robida, ki je dan republike končal v prostorih za pridržanje. Kot že tolikokrat poprej je tudi tokrat opit razgrajal v domači hiši in grozil svojim s pretepom. Le kam spravlja vabila za obiske pri sodniku za prekrške?
Boštanj: s kolesi čez motorista
54—letni	Alojz Resnik
edina žrtev v prazničnih dneh
Edino smrtno žrtev prazničnih dni na dolenjskih cestah je minulo sredo zahtevala prometna nesreča v Dolnjem Boštanju.
37-letni Jože Kus z Blance je tistega dne okoli 13.45 peljal s tovornim avtom iz Radeč proti Krškem. Pri Dolnjem Boštanju je dohitel 54-letnega domačina Alojza Resnika, ki se je peljal na kolesu z motorjem. Kus je motorista zadel in zbil na tla, pri tem pa sta zadnji kolesi tovornjaka zapeljali čez Resnika. 54-letni motorist je bil mrtev na kraju nesreče.
HLOD MU JE PADEL NA GLAVO
V soboto so v novomeško bolnišnico pripeljali poškodovanega 38-letnega Franca Nahtigala iz Šentjanža. Nahtigalovi so tisto jutro podirali drevje v gozdu nad Mirno, med delom pa je eno izmed dreves udarilo Nahtigala po glavi. Poškodovanec je ostal v novomeški bolnišnici na zdravljenju.
ŽEPAR NA AVTOBUSNI POSTAJI
V ponedeljek popoldne je 60-let-ni Dragotin Mule iz okolice Reke iskal na novomeški avtobusni postaji prevoz za Šmarješke Toplice. Pred tem je iz denarnice pobral drobiž za vozovnico, nato pa denarnico, v kateri je bilo 10,000,00 din, spravil nazaj v žep. Šop bankovcev pa ni ušel očem zaenkrat še neznanega žeparja, ki je izkoristil gnečo na postaji in Mulca olajšal za denarnico in čedno vsoto v njej.
OŠKODOVANI SAMCI - V četrtek dopoldne je samski dom Pionirja v Novem mestu obiskal še neznan vlomilec. Skozi priprto okno je zlezel v eno od sob in vdrl v omara Stanovalcema je neznanec odnesel 5.000 din gotovine in za 2.500 din raznih osebnih predmetov.
PREKUCNIL SE JE NA STREHO
Zagrebčan Mirosav Kelnerič se je v nedeljo popoldne peljal z osebnim avtomobilom od Ljubljane proti Zagrebu, pri Luterškem selu pa pričel prehitevati avtobus, ko mu je nasproti pripeljala kolona vozil. Kelnerič je ostro zavil na svojo polovico, pri tem pa je vozilo zaneslo, zdrknilo je na levo v vsek in se prekucnilo.
po razliti nafti v prostorih je dal odgovor tudi na to vprašanje. Ogenj se je zaradi tega seveda izredno hitro širil, tako da je povsem uničil hišo, zraven pa še gospodarsko poslopje s kozolcem, drvarnico, svinjakom in delavnico, zgorel pa je tudi traktor s prikolico, motorno kolo in razno orodje. Temu primem a je tudi škoda, ki sojo po prvih podatkih ocenili kar na sto starih milijonov.
Miličniki so kaj kmalu pričeli iskati požigalca. Osumljen je bil lastnik Anton Kristan. Iskanje in zasliševanje pa sta dali miličnikom še odgo. or na vprašanje, čemu naj bi Kristan hišo tudi zažgal. Na dan so prišli namreč številni spori in razprtije v družini Tako je bilo tudi tistega dne, saj so Kristanova žena in otroci zvečer zapustili hišo in odšli nočit k sosedom. Iskanje požigalca je prenehalo že kmalu, kajti pri podrobnejšem ogledu pogorišča so našli tudi ostanke zoglenelega moškega trupla. Strokovnjaki so po ogledu ostankov potrdili domnevo, da je šlo za 45-letnega lastnika Antona Kristana, ki je sklenil na takšen način narediti konec razprtijam v družini. B. B.
IPO DOLENJSKI ! DEŽELI
•	•	Novomeški	miličniki	so	•
5 prejšnji torek pridržali do iztrez- :
• nitve 49-letnega Ljubljančana; ; Emila Hlebanjo. Vrli gostje sku- i
• šal na vsak način urediti novo- ; ; meški promet. Začel je na Ljub- i
• ljanski. Usmerjati je pričel avto- • ; mobile in kričati na voznike, ki ; S ga niso ubogali Za Ljubljanča- • ; na, ki je tako solidarnostno pri- i S skočil na pomoč pri reševanju •
• dolenjskih prometnih zagat, so £ S poskrbeli miličniki, verjetno pa S S Ki hil«	i,„ u:	I
i bi bilo bolje, ko bi iz Ljubljane ; : poslali Dolenjcem namesto Hle- l • banje kakšen semafor.
Na dan republike pa so S
• imeli opraviti z razgrajačem tudi • ; krški miličniki. Pridržali so •
• 29-letnega Vlada Pirca iz Le- • : skovca,kije nrecei v mžicah ! i med potjo j
dva občana in jima grozil s
. skovca,kije precej v rožicah ;
• med potjo proti domu napadal j ; dva občana in jima grozil s S j pretepom. Da je ostalo zgolj pri S
• grožnjah, sta poskrbela občana j j sama ,..	:
;	• Ljubljančan Vinko Mrzel ;
J je na prvi decembrski dan parki- S ; ral osebni avtomobil pri gradu ; I Otočec. Ponoči pa je vozilo
• obiskal vlomilec, razbil trikotno
j okence in odnesel iz avtomobila . ; poslovni kovček z dokumenti, •
• tako da je Mrzel oškodovan za ! ; 1.000 din. Najhujše pa je to, da • j je Mrzel z izgubo poslovnega i - kovčka verjetno izgubil tudi sta- ;
10 je na levo v vsek in se prekucnilo. j , ,CIJCU1U “s1 35-letna sopotnica Zorica Kelnerič ;tus poslovnega moža se je pri nesreči huje poškodovala in
je na zdravljenju v novomeški bol- ----------------------------------
nišnicl Škodo na pločevini so ocenili na 50.000 dia
GORELO V STANOVANJU
V torek popoldne je gorelo v stanovanju Obrena Pavloviča na Zagrebški cesti v Novem mestu. Ogenj se je najprej pojavil v dnevni sobi in še preden so prišli gasilci, je uničil dobršen del pohištva. Povsem uničena je oprema, popokale pa so tudi šipe v Pavlovičevem stanovanju in stanovanju nad njim. Pri gašenju so imeli gasilci obilo dela, še posebej pri preprečitvi širjenja požara na sosednja stanovanja. Škodo so ocenili kar na 30 starih milijonov, kot vzrok požara pa je znova navedena otroška igra z vžigalicami.
BREZ TRIKOTNIKA IN VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
18-letni Janez Remu s a Jablanice pri Kostanjevici je v četrtek vozil osebni avtomobil iz Drnovega proti Čatežu. Pri Skopicah pa je mlademu vozniku manjkalo bencina, zato je ustavil avtomobil na robu ceste. Pri tem je pozabil postaviti trikotnik, gorele pa niso niti luči Rcmus je zatem odšel po bencin na čateško črpalko. Medtem pa je do stoječega avtomobila pripeljal Beograjčan Ra-dosav Popovič, trčil vanj in ga porinil na travnik, sam pa z avtomobilom obstal na levem robu ceste. Pri tem je voznik dobil nekaj prask, sopotnika Ljubomira Mandiča pa so odpeljali v brežiško bolnišnica Materialno škodo so ocenili na 82.000 din. Remus nima vozniškega dovoljenja.
AVTOMOBIL NA BOK - V petek zvečer sc je 21-letna Ida Tratar iz Vrhka peljala 7 osebnim avtomobilom iz Mdk. ■ proti Zburam* Na ovinku . (ionvh Lakencah je vozilo zaneslo v levo, da sc jo prekucnilo. i'ri nesreči sta se poškodovala voznica in sopotnica 21-letna Veronika Kotar iz Krmelja. Laže sla bili ranjeni in so jima pomoč nudili v zdravstvenem domu Trebnje. Škoda na pločevini: 15.000 din.
Z MOTORJEM V STEBER 17-letni Franc Sikošek iz Križ se je v
sobolo peljal na motorju iz Zdol proti Krškemu. Zaradi neprimerne hitrosti pa gaje v ovinku pri Kremenu zaneslo na levo v leseni steber, od tam pa je motor in motorista odbilo na travnik. Pri ncsrcči s(aj0
skupila Sikošek in sopotnik Vladislav Ban iz Raven pri Krškem, da so ju morali odpeljati ha zdravljenje v brežiško boinišnico. Miličniki so lahko na kraju nereče ugotovili tudi, daje Sikošek vozil brez vozniškega dovoljenja, tudi motor ni bil registriran.
Brez pomoči ne bo šlo
V Butoraju imajo novo športno društvo - 45 članov -Nogometno igrišče bo med najlepšimi v Beli krajini
14. novembra je črnomaljska občina dobila novo šporbio društvo. Ustanovili so ga na posebej pripravljenem sestanku v krajevni skupnosti Butoraj.
tni sekciji, ki je delovala že pred Ustanovitvijo društva, vendar brez pravega vodstva in podpore. Mladina je
igrala na slabem igrišču, zato so se člani novoustanovljenega društva odločili, da bo ena prvih nalog ob-
Društvoje za krajane precejšnja	nova igrišča. Najprej so z lastnico
pridobitev, še zlasti zato ker	tiavnik? sklenili najemno pogodbo
-	-	za pet let m že začeli z delom. Nji-
hovo igrišče bo gotovo med najboljšimi in najlepšimi v Beli krajini, saj leži v okljuku reke Lahinje pod vasjo Butoraj. Šp'ortniki in krajani upajo, da se bo do obnovljenega športnega objekta prišlo po asfaltni cesti.
Dogovorili so se tudi, da bodo zaradi boljšega dela v društvu ustanovili osnovno organizacijo ZK, povezali se bodo z ostalimi družbenopo-
lit ip n i m i s~\ rnfiM ■** n   1	1._:_•
združuje tudi občane izven meja njihove krajevne skupnosti.
Kmalu po ustanovitvi ŠD Butoraj se je v novo oiganizacijo včlanilo kar 45 občanov, kar je glede na to, da živi v krajevni skupnosti 215 ljudi, lep uspeli. Odločijo se lahko med štirimi sekcijami: za nogomet, strel-
Ianje, šah,-ali namizni tenis. Zaenkrat so najbolj prizadevni v nogome-
Pokal Pionirju
Med 38 strelci najboljša Ribič in Medletova
Občinska strelska zveza iz Novega mesta je 27. novembra navzlic denarnim težavam pripravila strelsko tekmovanje za prehodni pokal, s katerim so tekmovalci in tekmovalke počastili dan republike. Nastopilo je 9 ekip z 38 udeleženci. Dosegli so povprečne rezultate, ponovno pa so bili najboljši strelci SD Pionir, ki so prehodni pokal dobili v trajno last, in sicer v obeh konkurencah.
Rezultati - ekipno, moški: 1. SD Pionir 704 krogov, 2. SD Lojze Dragan 662, 3. SD Krka 651; ženske: I. Pionir 510 krogov, 2. Krka 478, 3. Iskra 367.
Posamezno - moški: 1. Ribič 184 krogov, 2. L. Fink (oba SD Pionir) 180, 3. Ancelj (SD L. Dragan) 174, 4. Zupančič (SD Pionir) 172, 5. Učjak (SD T. Mišič) 172 itd; ženske: 1. Medle 181 krogov, 2. Bračko 165, 3. Bučar (vse SD Pionir) 164, 4. Petančič (SD Krka) 163, 5. Aš (SD Krka) 162 itd.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, novomeški strelci pa se bojijo, da je to eno zadnjih podobnih tekmovanj, zakaj navzlic prošnjam za svojo pomembno dejavnost ne dobijo dovolj denarja.
I. HOČEVARJEV MEMORIAL
Športni delavci iz novomeškega SGP Pionir bodo 8. in 9. decembra-pripravili na kegljišču na Loki Hočevarjev memorial v kegljanju, s katerim bodo počastili spomin svojega nekdanjega di-rektorja in velikega prijatelja športa. Na memorialu bo nastopilo 16 ekip gradbenih podjetij, 7 najboljših vist.iz dolenjske, zasavske in belokranjske regije ter ekipa organizatorjev. Nastopili bodo samo moški, in sicer v Borbenih igrah.
6. TRNOVSKI MARATON
Člani organizacijskega komiteja priljubljenega trnovskega maratona so že začeli s pripravami za 6. trnovski smučarski maraton. Tako so med drugim poslali razpis vsem udeležencem 5. maratona (2747), poslali pa ga bodo še vsem smučarskim klubom, osnovnim organizacijam sindikata in ZSMS ter zamejskim Slovencem v Italiji in Avstriji. Organizatorji so prepričani, da se bo letošnjega maratona, ki bo 10. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo, udeležilo nad 3000 tekačev in tekačic.
TURNIR NARAŠČAJNIKOV
- Plesni klub iz Novega mesta, ki ima zelo dobro razvejeno dejavnost, je pripravil, v počastitev dneva republike in novome&e-ga občinskega praznika po novomeških osnovnih šolah plesne tu milje, na katerih je nastopilo okoli 50 parov. V finale se jih je uvrstilo 14, vrstni red najboljših pa je naslednji: Peter Kapš -Tjaša Kordiš, Vane Furian — Karmen Udir, Tomaž Barbič -Jasna Šinigoj, Gorazd Gabrijel
- Renata Škerlj, Zmago Novak
- Datja Grabrijan, Matjaž Bučar— Sonja Miklič itd.
liričnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Prepričani so namreč, da bodo le tako zadostili vsem zahtevam in da bodo le na ta način v najkrajšem času dosegli lepe uspehe.
V zimskih mesecih bodo Komisije društva izdelale razne akte, ta čas pa se med krajani nahaja statut, ki so ga v društvu že sprejeli. Sestavili so tudi delovni program za prihodnje leto. Zavedajo se, da ga sami v celoti ne bodo mogli uresničiti, zato pričakujejo znatno podporo občinslce te-lesnokultume skupnosti, ki je tudi podpisnik družbenega dogovora o skladnejšem razvoju občine v obdobju 1978 - 1985. V njem se namreč zavezujejo, da bodo v vseh krajevnih skupnostih zgradili igrišče.
I. HRUSTEK
ARTIČE:
9 EKIP
1. decembra se je začela zimska rekreacijska košarkarska liga. Nastopa 9 moških ekip, letos pa nameravajo organizirati tudi tekmovanje ženskih ekip. Na začetku nove sezone so podelili najboljšim ekipam in strelcem za minulo sezono pokale in priznanja	,
Rezultati 1. kola: Old Boys -Trebcž 56:53, Pišece - Sromlje 44:64, London City - Arnovo selo - Sp. pohanca 45:50, Zdole -Artiče - Dečno selo 45:54.
M. JAZBEC
1. BOŠTANJ
Končalo se je letošnje prvenstvo mladinske nogometne trim lige sev-niške občine, vrstni red v A ligi: 1. Boštanj, 2. Blanca, 3. Kopitarna, 4. Log A, 5. Taborniki itd; liga B: 1. Partizan Boštanj, 2. Drožanje, 3. Kamenica, 4. Loka, 5. Šentjanž itd.
A. F.
KRŠKO: TEKMOVANJE ZMAJARJEV
Krila klub iz Krškega je pripravil v počastitev dneva republike tekmovanje zmajarjev, na katerem so nastopili letalci iz treh slovenskih klubov in gost iz ZR Nemčije. Nastopila sta tudi lanski državni prvak Peter Soklič in državni rekorder v trajanju leta Miran Simcrl. Prireditev je bila na Kičerju nad Kostanjevico, ogledalo pa si jo je več 100 gledalcev.
Rezultati:	1.	Račič („Krila
klub”) 1132 točk, 2. Simerl 1121, 3. Smodej 994, 4. Soklič (vsi Delta) 901, 5. Pompe („Krila”) 740, 6. Mlakar („Krila”) 721 itd.
SEJA ZBOROV
Na 5. skupni seji obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti Novo mesto, ki je bila 3. decembra, so delegati obdelali preoej obširen dnevni red, med drugim pa poslušali in obravnavali poročilo o realizaciji finančnega načrta skupnosti ob koncu Ul. trimesečja, razpravljali o predlogu rebalansa finančnega načrta TKS za letošnje leto in o sto-
I nji prispevka za TKS v prihodnjem etu ter ponovno razpravljali o temeljnih usmeritvah razvoja in organiziranosti telesnokulturne dejavnosti ter merilih za financiranje.
Fe
iJ lil I i J
i	LONDONSKI
:	VZOR
•
:	V	začetku meseca je v
! Artičah stekla rekreacijska j košarkarska liga z devetimi j moštvi Med njimi se je po-• javila celo ekipa London j Citya. Vendar so poznavalci 5 kmalu ugotovili, da ne gre za j Otočane, temveč domače Ipobe, ki so bili pri izbiri j imena za svojo ekipo ravno j tako nespretni kot so Angle-\ži na košarkarskem igrišču. i ________________________
Badovinac prvi
Postavil je tudi tri rekorde — 2. Hrastar
V finalnem nastopu na 2. odprtem prvenstvu Metlike - z njim so kegljači počastili dan republike in občinski praznik - je nastopilo 10 najboljših iz predtekmovanja. Z odlično igro je zmagal domačin Nikica Badovinac. Dosegel je nov rekord kegljišča, kluba ter postavil tudi osebni rekord (927 podrtih kegljev). Lanski prvak Niko Goleš je osvojil 4. mesto.
Rezultati v finalu: N. Badovinac 927, Hrastar (Vseh devet) 897, Bajuk (Metlika) 8J .IGoleš (Mercator) 851 itd. Končni vrstni red : 1. N Badovinac 1 787 (Metlika) 2. Hrastar (Vseh devet) 1729, 3. Zidanek (IMV) 1700, 4. N. Goleš (Mercator) 1699, 5. Bratož (IMV) 1696, 6. Bajuk (Metlika) 1682, 7. Špiler (Krško) 1655, 8. Lopar (IMV) 1633, 9. Žerjav (Krško) 1617, 10. Mohorič (IMV) 1603.
Letošnjega dobro pripravljenega tekmovanja se je udeležilo kar 92 posameznikov iz vseh dolenjskih klubov, kar je najlepši dokaz, da postaja kegljanje ^port množic.
N. GOLEŠ
Poredoš prvak
Dobre igre na šahovskem prvenstvu Novega mesta
Na šahovskem prvenstvu Novega mesta za leto 1979 je ponovno slavil študent Ervin Poredoš, ki je v 11 kolih zbral 8,5 točke.
Poredoš je na minulem prvenstvu igral najbolj zanesljivo, saj je doživel le en poraz, trikrat je igral neodločeno in sedemkrat zmagal. Z drugim mestom je presenetil Mirko Golobič, ki je zbral -8 točk in obenem osvojil tudi I. kategorijo.
Nadaljnji vrstni red: 3. Tone Škerlj 7, 4. Istenič 7, 5. Milič 7, 6. Pucelj 6,5, 7. Borut Škerlj 6,5, 8. Plut 6,5, 9. Stokanovič 6, 10. Zvagen 6 itd.
Pomembnejši rezultati zadnjega kola: B. Škerlj - Poredoš remi, T. Škerlj - D. Plut 0 : 1 (presenetljiva zmaga trinajst-jetnega nosilca četrte kategorije), M. Golobič — Stokanovič 1 : 0, Pucelj - Milič 0 : 1 in Istenič - N. Lončarevič 1 : 0.
J. UDIR
V________________________________>
VINICA:
DOBER TENIS
ŠŠD Vinica je pripravilo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati - pionirke, ekipno: 1. Semič, 2. Stari trg, 3. Vinica, posamezno: 1. R. Kobe, 2. Šterk (obe Stari trg), 3. Saje (Semič); pionirji, ekip no: 1. Stari trg, 2. Semič, 3. Črnomelj; posamezno: 1. Z. Kobe (Stari trg), 2. Avgustinčič (Semič), 3. Kolbezen (Črnomelj) itd.
V. KOBE
NOVO MESTO: KATEGORNIŠKI TURNIRJI
Šahovski klub Novo mesto bo v tem mesecu pripravil kategomiške turnirje, in sicer brezkategomiškega, četrtokategomiškega, tretjekategor-niškega in drugokategomiškega. Prijavijo se lahko vsi zainteresirani, zadnji ruk prijave pa je 6. december do 1 7~ ure, ko bo v prostorih šahovskega kiiui.i <::vi>unje m določitev terminov igranja.
KRŠKO: FINALE SPP V SPEEDWAYU
Mednarodna motociklistična federacija (FIM) je na podlagi odločitve jugoslovanske in slovenske Avto-moto zveze zaupala AMD Krško organizacijo finala svetovnega prvenstva v speedwayu v parih. V tem športu največja prireditev v naši državi bo 22. junija 1980 na Stadionu Matije Gubca v Krškem.
NOVO MESTO:
1. PUCELJ
Novomeški šahisti so v počastitev dneva republike pripravili hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 24 igralcev. Zmagal je Jože Pucelj, ki je zbral 19 točk, za njim pa so sc -uvrstili: Poredoš 18,5, T. Škerlj
17.5, N. Lončarevič in Stokanovič
15.5, Božovič) 3, M. Golobič 14,5, Milič in Šušnjar 14 točk itd.
J. UDIR
DOLENJSKI UST
INTEREXPORT Ljubljana
Pnfmialno an
INEX Potovalna agencija j
SILVESTROVANJA:
GARDSKO JEZE RO, 4 dni, odhod 30. 12. MADE IR A, 3 dni, odhod 30. 12.
TUNIZIJA - OAZA TOZEUR, odhod 30. 12.
ZIMSKE PuClTNlCE:
-AVSTRIJA:
BELO JEZERO DORFGASTEIN
- ITALIJA: SESTO (Dolomiti)
- ČEHOSLOVAŠKA: NOVA LESNA (VISOKE TATRE)
- LIECHTENSTEIN: MALBUN
Smučarski 7-dnevni paketi so prilagojeni zimskim šolskim počitnicam od 12. 1.do9. 2. 1980.
•^■PRODAJAI^IO letalske vozovnice za INEX in JAT domače proge
INEX Novo mesto prodaja tudi letalske karte za naročene polete z letali DLC Novo mesto
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
INEX Ljubljana, Titov.! 25, tel.: 312 995, 327 947
ll\IEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel.: 24 571,-24 579
INEX Novo mesto, Novi trg 4, tel.: 23-773
AP Nova Goric.i, Tolmin
Alpetour Kranj Škofta Loka, Radovljica
IZLETNIK Celje, Velenje, Žalec
SAP Trbovlje, Zagorje
DOBRODOŠLI!
JUGOBANKA
ekspozitura Novo mesto Cesta komandanta Staneta 38
Delovni čas: od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure
JUGOBANKA
OPEKARNA ZALOG 68001 Novo mesto Zalog 21 tel.: 21403, 22 291
GRADITELJI!
BETONSKO ŽELEZO, ARMATURNE
MREŽE TER OSTALI GRADRENI
MATERIAL
Priporočamo vam, da se za bližnjo gradbeno sezono oskrbite s potrebnim gradbenim materialom. Naša prodajalna gradbenega materiala vam nudi takoj: BETONSKO ŽELEZO, ARMATURNE MREŽE TER OSTALI GRADBENI MATERIAL. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO
OBJ A VLJA PROSTA DELA ZA:
TOZD ENERGIJA 4 K KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji:
— dokončana poklicna šola
— zaželeni dodatni izpiti iz energetske smeri, lahko tudi kandidati, ki se želijo usposobiti za upravljanje pamih kotlov v kalorični centrali
— delo v 3 izmenah
RAZVOJNI SEKTOR - DSSS PRIPRAVNIK S SREDNJO TEHNIČNO SOLO -
strojni oddelek
— delo za določen čas za dobo opravljanja pripravniške dobe
PLANSKO-ANALITICNI ODDELEK - DSSS ANALITICNO-PLANSKA DELA III. STOPNJE
Pogoji:
— dovršena ekonomska srednja šola ali gimnazija
— 2 do 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
FINANČNI SEKTOR - DSSS DELA FINANČNE OPERATIVE V. STOPNJE
Pogoji:
— dokončana srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola
— 1 do 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj
SPLOŠNI SEKTOR - DSSS EVIDENTIRANJE POSTE IN TELEKSIRANJE
Pogoji:
— dokončana ekonomska srednja šola ali administrativna šola
— polletne oziroma enoletne ustrezne delovne izkušnje.
DELO GASILCA
Pogoji:
— dokončana poklicna šola kovinske stroke
— izpit za voznika C kategorije
— sposobnost za opravljanje izmenskega dela
— zaželena praksa, ni pa obvezna
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE SOLE RAKA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE TAJNIKA - RAČUNOVODJE
Delo je kombinirano in se združuje za nedoločen čas.
Pogoji: srednješolska izobrazba, sposobnost samostojnega vodenja računovodskih del.
Kandidati se lahko prijavijo v roku 15 dni na naslov: Osnovna šola Raka.
GRADITELJI POZOR!
Vsi, ki gradimo vemo, s kakšnim težavami se srečujemo pri nabavi zidakov, apna, cementa in drugega materiala v poletnih mesecih, ko jih najbolj potrebujemo.
DO EFE Šoštanj vas želi opozoriti, da je sedaj pravi čas, ko se boste lahko brez težav oskrbeli z našimi kvalitetnimi proizvodi, ki imajo 20 letno tradicijo.
Iz našega proizvodnega programa vam po zelo konkurenčnih cenah nudimo:
•EFE-zidaki,
trdnosti 150 in 200 kp/cm2
• EFE malte,
trdnosti 100 in 150 kp/cm2
ki vsebujejo že vsa veziva, zato ne potrebujete $ apna in cementa, temveč samo pesek.
< Vse informacije zahtevajte v prodajni službi DO ' EFE Šoštanj, Družmirje 20, tel. (063) 852 - 442 ' in 881 - 053.
SE PRIPOROČAMO!
SOZD Rudarsko	^
elektroenergetski	£
kombinat Velenje	j
DO EFE	\
Elektrofilterski elementi	CCC	'
  p. o., Družmirje	L/U tl*tl	i
l	63325Šoštanj	ŠOŠTANJ s
tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala
LJUBLJANA-CRNUCE TOZD ČATEŽ Razpisna komisija delavskega sveta TOZD
razpisuje
DELA IN NALOGE DIREKTORJA TOZD ELEK-TROMATERIAL
Za direktorja TOZD je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba str,ojne, elektro, ekonomske ali pravne smeri
«r pet let delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
— moralno politične vrline
Vloge pošljite na naslov ,,ELMA" - TOZD elektropnaterial Čatež, p. Velika Loka, z oznako ,,Za razpis" v 15 dneh po dnevu objave.
elma
r
PAVLIHOVA PRATIKA 198'
vesela debela brana iskana
iiMMi
DO EMONA-DOLENJKA, TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO
objavlja
javno licitacijo
za odprodajo tovornega avta znamke FAP 1516 B (trambus) z nosilnostjo 9,5 tone, leto izdelave 1973, za izklicno ceno 100.000,00 din. Prometni davek plača kupec.
Licitacija bo 10. 12. 1979 ob 8. uri pred skladiščem v.Bučni vasi. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10.000 din.
r=aiarvjir=3
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE .»PIONIR" NOVO MESTO, TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO, LJUBLJANA IN KRŠKO OBJAVLJAJO PROSTE DELOVNE NALOGE iN OPRAVILA ZA POTREBE POSEBNE DELOVNE ENOTE V LIBIJI:
1.3 KV KUHARJE
2. 2 NABAVNA REFERENTA - SKLADIŠČNIKA Pogoji za sprejem:
1. končana gostinska šola in vsaj leto dni delovnih izkušenj,
2. končana ESS in dve leti delovnih izkušenj ter tsaj pasivno znanje angleškega ali italijanskega jezika ali končana trgovska šola in tri leta delovnih izkušenj ter vsaj pasivno znvije italijanskega ali angleškega jezika.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
P°nudbe z °Plsorn dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave:
SGP „PIONIR" Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 15 dneh do zaključku razpisa.	M
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA PRI ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNI SKUPNOSTI KRŠKO
OBJ A VLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
1. CENILCA - LIKVIDATORJA AVTOMOBILSKIH ŠKOD
Pogoji:
višja šolska izobrazba strojne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, dobro obvladanje slovenskega jezika in odslužen vojaški rok, trimesečno poskusno delo ali srednješolska izobrazba strojno tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj, dobro obvladanje slovenskega jezika in odslužen vojaški rok, trimesečno poskusno delo.
2. ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA ZASTOP CERKLJE OB KRKI
Pogoji:
srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj, dobro obvladanje slovenskega jezika in odslužen vojaški rok, trimesečno poskusno delo.
Prosta dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, Odbor za delovna razmerja in kadrovska vprašanja. Trg Matije Gubca, 68270 Krško.
O izbiri delavcev za posamezna dela in naloge bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
S
■
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
RAZPISUJE
PRODAJO KARTOTEČNEGA BOBNA (S 6. KORITI ZA FORMAT A—5 - STOJEČI, PREDELAN),
dne 12.12. 1979
ob 11. uri na dvorišču skupščine občine Novo mesto, Lju-bljanska cesta 2.
Ogled je mogoč vsak dan od 7. do 14. ure.
■
■
obrtno
zadrugo
metlika
ff.
»SLOVENIJALES—STILLES' Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
stilles
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B Oglaša dela in naloge:
1. KNJIŽENJE V FINANČNEM KNJIGOVODSTVU
2. KNJIŽENJE V OBRATOVNEM KNJIGOVODSTVU
3. VODENJE SKLADIŠČ OSNOVNEGA MATERIALA IN SUŠENJE
4. SKLADIŠČNA OPRAVILA (2 izvajalca)
Pogoji: pod 1:
srednja izobrazba ustrezne smeri, 2—3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni; pod 2: .
srednja izobrazba ustrezne smeri, 2-3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; pod 3:
višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, 3-4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; pod 4:
nedokončana osemletka, 1-3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec.
Pri vseh opravilih se delo združuje za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska skužba delovne organizacije 15 dnii po oglasu. Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku oglasa.
■
I.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO V USTANAVLJANJU,
68270 Krško
objavlja
prosta dela in naloge:
NADZORNEGA ELEKTROINŽENIRJA do konca izgradnje
Pogoji:
— opravljena elektrotehnična fakulteta
— 3 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku ob-javnega roka.
j Razpisna komisija OBRTNE ZADRUGE
Metlika v ustanavljanju
RAZPISUJE PROSTE NALOGE
■
■
■
■
■
■
■
■
■
9
■
■
j LICITACIJA
5 CESTNO PODJETJE S NOVO MESTO ■
PRODAJA Z LICITACIJO
letnik 1972, izklicna
- VOZILO AUDI 100 GL : | cena 90.000 din.
■ Licitacija bo 12. 12. 1979 ob 13. uri na sedežu DO, Lju-
■ bljanska 8 v Novem mestu.
■ Ogled vozila dve uri pred licitacijo. 10% polog od izklicne
■ cene se vplača eno uro pred licitacijo pri blagajni delovne
■ organizacije.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■
■
■
■
■
■
■
■
:
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
ZA GRADNJE, URBANIZEM IN KOMUNALNE ZADEVE - upravni Pogoji:
— višja izobrazba upravne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— strokovni izpit
Za opravljanje navedenih del oziroma nalog zahtevariio še 3-mesečno poskusno delo.
Pismeni prijavi priložite kratek življenjepis z navedbo podatkov o dosedanjem delu in dokazilo o izobrazbi. Prijave sprejema kadrovska služba uprave SO Kočevje 15 dni po objavi.
S KON FE KCIJA LISCA SEVNICA -S TOZD BLAGOVNI PROMET £1
■ VABI K SODELOVANJU
gostinske delavce, ki imajo ustrezno znanje in delovne izkušnje za delovna opravila KUHARJA IN NATAKARJA v gostinski poslovni enoti Tončkov dom na Lisci.
Sprejetim delavcem nudimo ZEposlitev za nedoločen čas, urejene delovne pogoje, stimulativne osebne dohodke in takojšnjo rešitev stanovanjskega vprašanja.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Konfekcija LISCA Sevnica - TOZD Blagovni promet - 68290 Sevnica, kjer dobite tudi dodatna pojasnila.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku objave.
objavlja
naslednja prosta mesta za opravljanje del in nalog:
- PRIPRAVA IN IZDAJA JEDI (KV ali PKV kuharica)
2 prosti mesti
- PRODAJA PIJAČ IN JEDI (KV ali PKV natakar--ica)
4 prosta mesta
Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku TTG Ljubljana.
Ponudbe pošljite na naslov: Kolodvorska restavracija Novo mesto. Kolodvorska 3
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA S - DIREKTORJA ZADRUGE
■
■
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako- \ nom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. imeti morajo najmanj višjo izobrazbo tehnične, ekonom- ! ske ali pravne smeri,
2. imeti morajo najmanj 5 let delovnih izkušenj iz področja ■
malega gospodarstva in samostojnega osebnega dela,
3. biti morajo družbenopolitično razgledani, imeti morajo ! ustvarjalen odnos do samoupravljanja in organizacijske in ! vodstvene sposobnosti.
Vloge s pismenimi dokazili dostavite v 15 dneh po objavi | razpisa na naslov: OBRTNA ZADRUGA, METLIKA, Parti- | zanski trg 5 — „Za razpisno komisijo".
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem j sprejemanju prijav.
RAZPISNA KOMISIJA OBRTNE ZADRUGE »BELA KRAJINA", ČRNOMELJ, Kolodvorska 25
RAZPISUJE
PROSTA DELOVNA MESTA IN NALOGE:
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE OBČIN- ■ SKE SKUPŠČINE KOČEVJE	•
Z 1. TEHNIČNEGA VODJA ZADRUGE S 2. RAČUNOVODJA ■
I POGOJI:
;j Pod 1:
■ Gradbeni tehnik s strokovnim izpitom, 5 let delovnih izku-
■ v stroki, moralno-politična neoporečnost
■ Pod 2:
■ Srednja ekonomska šola, 5 let delovnih izkušenj v stroki
■ moralno-politična neoporečnost.
■ Razpis velja 15 dni po objavi. Prošnje pošljite na naslov . Obrtna zadruga „BELA KRAJINA", Črnomelj, Kolodvorska
■ 25. - ..Razpisna komisija".
■
■
■
ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA
KIT—KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
OBJA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE:
1. VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE
za vodenje splošnih in kadrovskih zadev
2. VODENJE KOMERCIALNIH ZADEV
naloge in opravila prodaje in nabave trgovskega blaga m kmetijskih proizvodov
POGOJI:
s
S TTG LJUBLJANA -		I: s
! KOLODVORSKA RESTAVRACIJA		: :
- NOVO MESTO,		: :
S Kolodvorska 3 | ■		! š
Pod 1:
— višja izobrazba ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj,
— srednješolska izobrazba in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— moralno-politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja.
Pod 2:
— višješolska izobrazba komercialne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
— srednješolska izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
— moralno-politična neoporečnost
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi, kandidate pa bomo o izbiri obvestili 15 dni po preteku roka za sprejemanje prijav.
■■■iMimmniiimnillmlllllllllllll|||||
RAZPISNA KOMISIJA KIT—KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
VODENJE RAČUNOVODSKO-FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri z najmanj
3 leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih,
— da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 8 leti delovnih izkušenj na takih delih v zadružni organizaciji zdniženega dela,
— da ima pravilen odnos do samoupravljanja in da je družbe-no-politično aktiven ter moralno neoporečen.
Kandidat, ki bo izbran, bo sklenil delovno razmerje za dobo
4 let.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po dnevu, ko poteče rok prijave.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo v 15 dneh po objavi v Dolenjskem listu predložiti poleg vloge tudi ustrezna dokazila na naslov: KIT KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK - ZA RAZPISNO KOMISIJO.
■
:
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1582) 6. decembra 1979
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 7. XII.
JUGOBANKA
8.55 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik, Ruščina, Kako do vode
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža
14.55 TV V ŠOLI, ponovitev
16.10 SMUK ZA MOŠKE, posnetek iz Val dTsera
17.10 POROČILA
17.15 GLEDALIŠČE STRIČKA BRANINA
17.30 RAZNAŠALCI ČASOPISOV 18.00. DOMAČI ANSAMBLI: FANTJE TREH DOLIN 18.35 OBZORNIK 18.45 , VEDENJSKI ODKLONI PRI MLADIH O več pomembnih stvareh, ki se tičejo vzgoje in izobraževanja mla-
dih, so že govorile oddaje iz nanizanke, katero so ljubljanski televizijci predvajali že pred desetletjem. Po naslovu sodeč bo tokrat na sporedu oddaja, ki ji leta niso omilila poučcvalne ostrine, saj vedenjskih odklonov pri mladih tudi dandanes ni malo.
19.15 RISANKA 19^30 ,TV DNEVNIK
20.00 KAR BO, PA BO Devet popevkarjev (ženskega in moškega spola), šest zabavnoglasbenih skupin, baletna in plesna skupina pa Tof s skrito kamero in filmska igralka Tea Glažarjeva (pred kratkim se je naga razkazovala v filmu Krč tudi v novomeškem kinu Krka) - omenjeni bodo skušali zabavati jugoslovansko televozijsko občinstva Za skeče in vezno besedičenje sta besedila napisala S. Pregl in A. Marodič, z zguljeno popevko o tem, da bo po novem letu boljše, pa bo lagal Tomaž domicelj.
21.05, PETROCELLI, oddaja iz detektivske nanizanke 21.55 TV DNEVNIK 22.10 NASLOV BREZ NASLOVA Redek televizijski dogodek. Novo doživetje. Tako televizijci napovedujejo glasbeno oddajo, ki bo povzetek L i. .multvizijske skladbe, za katero je veliko časa porabilo več ustvarjalcev, slušno-vidno pripoved pa bodo izvedli Maja Boh, Dušan Rogelj in Andrej Trobentar.
16.55, Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30,Tv dnevnik 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Družbena tema — L8.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja — 21.00, Včeraj, danes, jutri - 21.20 Človek in čas - 21.50 Glasbeni atelje - 22.50, Zabavnoglasbena oddaja
SOBOTA, 8. XH.
JUGOBANKA
8.00 POROČILA
8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA
8.20 Z BESEDO IN SLIKO - E. Peroci: ANKINE RISBE Ela Peroci je rada opisovala risbe svoje hčere in tako je nastala zanimiva zbirka zgodb, ki so jih z malce iznajdljivosti igralsko upodobili tudi televizijci Posnel jih je Igor Prah, igrajo pa Alenka Vipotnik, Dare Valič in Ana Bemot.
8.35. VRTEC 'NA OBISKU: MOJ DEDEK JE BIL PARTIZAN, 2. del
8.55 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
9.25 PISANI SVET /
10.00, Človekovo telo:
ŽENSKA
10.30 SKUPINSKA SUKA Z NADO	VREČEK,	ponovitev
dokumentarne oddaje o učiteljici s Trave na Kočevskem
10.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Val dTsera
12.30A. Tolstoj: TRNOVA POT 13.45 625
14.25 VELESLALOM ZA MOŠKE,
prenos iz Val dTsera
15.30 SVETOVNO PRVENSTVO V
GIMNASTIKI, posnetek finalnega
nastopa moških v mnogoboju iz
Fort Wortha
16.55 POROČILA
17.00 CRVENA ZVEZDA: JUGO-
PLASTIKA, prenos košarkarske
tekme
18.35 NAŠ KRAJ
18.45 Človek naš vsakdanji,
humoristična oddaja 19.15 RISANKA
19.30,TV DNEVNIK
20.00 N. Collins: LONDON JE MOJ 20.50 JCAKO SE OBLAČIMO 20.55 NASMEH, film
Triintrideset gimnazijk z vseh koncev prispe v kalifornijsko Santa Roso, da bi se med sabo pomerile za naslov lepotice. Seznaniti se morajo s pravili tekmovanja, na hitro pa se morajo naučiti tudi raznih spretnosti, brez katerih se gledalci ne bi zabavali Tovrstne priprave povzročijo gimnazijkam kup težav, vse pa se razplete na zaključni prireditvi Taka je vsebinska zasnova ameriškega filma, ki ga je pred petimi leti posnel Michael Ritchie. V bistvu gre za komedijo, film pa premore tudi precej satiričnih osti, ki drezajo v zdajšnje ameriško potrošništva Glavni vlogi igrata Barbara Feldon in Bruce Dern.
22.45 TV DNEVNIK
23.00 TV KAŽIPOT
17.55 Test — 18.10 Poročila — 18.15, Narodna glasba - 18.45 Kontaktna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja -21.00 Poročila - 21.10 Feljton -21.40 Prenos boksarskega dvoboja med Parlovom in Comelom
NEDELJA, 9. XII.
JUGOBANKA
I 8.05 POROČILA i 8.10 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PEVSKI ZBOR SREČKO | KOSOVEL, 2. del 8.50 TV KAŽIPOT 9.10 A. Haley: KORENINE 9.55 PADLO JE DREVO 10.25 Čebelica maja 11.00KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA BOTANIK, dokumentarni film MEHIKA POD SVOJIM NEBOM, potopisna oddaja KAKO SE OBLAČIMO POROČILA . KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA: MED KLASIKO IN ROMANTIKO STEPA, film Po istonaslovnem literarnem delu
A. P. Čehova je film Stepa posnel znani sovjetski režiser Sergej Bondarčuk. Ob Ivanu Lapikovu in Inokentiju Smoktunovskcm igra Bondarčuk tudi eno od glavnih vlog, za film pa tako kot za literarno predlogo ni značilna zgodba, ampak svojevrstno sožitje med ljudmi in pokrajina RISANKA
ŠPORTNA POROČILA
fi
SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, posnetek iz Fort Wortha
19.30 TV DNEVNIK
PONEDELJEK, 10. XII.
JUGOBANKA
8.55 TV V ŠOLI: Naše igrišče, I. P. Mažuranič, Lee tov o srce laOO.TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Biologija
11.10,TV V ŠOLI
14.55 in 16.00 TV V ŠOLI, ponovitev
16.25 POROČILA 16.30 SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, posnetek iz Fort Wortha
17.45 GLASBENA PRAVLJICA: DIVJI BIK FERDINAND 18.00, OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV PO MERILIH
Le v redkih delovnih organizacijah se lahko pohvalijo, da so tako, kakor zahteva zakon o združenem delu, načelo delitve po delu in
rezultatih dela v celoti uveljavili tudi v praksi Tokratna oddaja bo prikazala vzorno urejeno delitev osebnih dohodkov iz t. I živega dela, do popolnosti pa to delitev še zmeraj loči nedosledno upoštevanje minulega dela in inovacij. .
18.20 PRAVILA IGER: KOŠARKA Prejšnji teden se je začelo novo državno prvenstvo v košarki in precej tekem bomo videli tudi na malih zaslonih, zato ne bo napak, da se še enkrat seznanim c. z osnovnimi pravili te igre z žoga 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00, G. Thicle-Mahvitz: KONČNA POSTAJA - RAJ
V središču dogajanja te zahodno-nemške televizijske drame so tri ženske, in sicer živčna lastnica trgovine z otroškimi igračami, njena gospodovalna tašča, ki nenehno ždi pri blagajni, in skromna prodajalka. Slednja se trudi, polna je delovne vneme, a je pogosto tudi nerodna, saj nad njenim delom nenehno bdita
TOREK, 11. XII.
JUGOBANKA
1
19.30,TV DNEVNIK
20.00 60 LET UNIVERZE V
LJUBLJANI
20.55 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR
21.50 KOMORNA GLASBA SKOZI
STOLETJA
22.20 TV DNEVNIK
17.10,TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Knjige in
9.25 in 12.25, SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Madone di Campiglio
15.35 ŠOLSKA TV: Uravnilovka in uspešnost, Dohodek tozda je družbena last, Seštevanje do pet
16.25 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madone di Campiglio
17.25 POROČILA
1730 LITVANSKI KOMORNI ORKESTER
18.00 PUSTOLOVŠČINA
18.35 OBZORNIK
18.45 PO SLEDEH NAPREDKA 19.15 RISANKA
r/, —-->v
misli - 18.45 Narodna glasba -19.30.TV dnevnik - 20.00 Gledališka predstava - 21.10 Včeraj, danes, jutri —' 21.30 Znanost -22.15 .Zabavnoglasbena oddaja
SREDA, 12. XII.
JUGOBANKA
l
9.55 in 13.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Madone di Campiglio
16.30,VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madone di Campiglio 17.30 POROČI LA 17.35,Z BESEDO IN SLIKO - E. Peroci: ANKINE RISBE
17.50, POTOVANJE V DEŽELO LUTK
18.15 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK
18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: PIRAN
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: STROSZEK Bruno Stroszek je človek, ki ni vajen uspehov, zato ga nenehni porazi ne presenečaja Po vrnitvi iz zapora se za kratek čas druži s cipo Eva Ko ga slednja zapusti, razočaran sklene oditi v Amerika Pridružita se mu tudi Eva in sosed Sheitz, v deželi onstran oceana pa se prišleki ne znajdejo najbolje, pogum jim jemljeta birokracija in nasilje. Zato se Eva vrne k najstarejšemu poklicu, soseda zaprejo, Szroszek pa se zateče v indijanski rezervat Film s to zgodbo je pred dvema letoma posnel znani zahodnonemški režiser VVemer Herzog, ki je zrežiral že osem celovečercev, na Slovenskem pa smo že gledali Skrivnost Kasparja Hauserja, Stekleno srce in še katere-,
ga. V.Stroszku igrajo Bruno S., Eva Mattes in Clemens Scheitz.
21.55. MINIATURE - Božidar Kantušer: KRESNA NOC 22.10 TV DNEVNIK
17.10,TV dnevnik v madžarščini -17.30.TV dnevnik - 17.45 Sezamova ulica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 .Glasbena oddaja -'19.30,TV dnevnik - 20.00,Prosta sreda - 21.30,Športna reportaža -22.15 TV dnevnik
ČETRTEK, IX XII.
JUGOBANKA
9.10 TV V ŠOLI: Začetek življenja, V gozdu, Klub mladih tehnikov
10.00,TV V ŠOLI: Francoščina 10.30,TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Zemljepis
16.00 ŠOLSKA TV: Uravnilovka in uspešnost, Dohodek tozda je družbena last, Seštevanje do pet
16.50 POROČILA
16.55, JAKEC IN ČAROBNA
LUČKA
17.10 HELSTROMOVA KRONIKA, 2. del dokumentarnega filma
18.00 DVE DRUŽINI - ENA TOVARNA
18.35 OBZORNIK
18.45 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
19.15,RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 OCl KRITIKE
20.45 DOKUMENTARNA ODDAJA
*
21.35 GLASBENI MAGAZIN 22.15 TV DNEVNIK
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 ,TV dnevnik - 17.45 .Otroštvo mladosti — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.30 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Zabavnoglasbena oddaja - 22.15 Zenska danes
PRVI RADIJSKI PROGRAM
20.00 G. Stefanovski: NAŠA LETA
21.10 SVET NA RAZPOTJIH 21.55 TV DNEVNIK
22.10 RISANKA
22.15 ŠPORTNI PREGLED
15.40,Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 ,Celovečerni film
dva para strogih oči. Kljub temu se ta predstavnica nižjega sloja dandanašnje nemške družbe vsak dan znova loteva svojega dela, sc veseli drobnih uspehov, ki pa ne morejo odtehtati spodrsljajev, za katere sta v glavnem krivi lastnica in njena tašča. Tako je trgovina raj za otroke in hkrati tudi pekel za tri osamljene ženske. Dramo je po scenariju Gerdc Thiele-Mahvitz zrežiral Thomas Engel, glavne vloge pa igrajo Inge Meysel, Maria Sebaldt in Erna Sellmen.
21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.15 TV DNEVNIK
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Mali šlagcr - 18.15 l7.r’..^ -lna oddaja - 18.45 Glas-■na oddaja -	1850 Športna
oddaja — 19.30 TV dnevnik -20.00 Aktualna oddaja - 20.30 Poročila — 20.40 Viktor Hara -21.10,Celovečerni film
PETEK, 7. XII.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Brata Grimm -M. Vodopivec: Rdeča kapica). 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem.
9.05 Z radiom na poti. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Alojz Zega: Po žir no varstvo gozdov na slovenskem Krasu v 1979. letu). 1Z40.Pihalne godbe. 13.50, Človek in zdravje. 14.05 Iz pravljičnega sveta. 14.25 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljaja 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Od arije do arije.
18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30, Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Prostor za ponovitve. 0.05 -
4.30 Nočni program.
SOBOTA, 8. XII.
8.08 Pinirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja.
11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Rihar: Prezimovanje čebel v obmorskih krajih). 12.40 Veseli domači napevi.
14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovina 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30,Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05 -4,30 Nočni program.
NEDELJA, 9. XII.
7.30 Zdravo, iu>uriši, vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Branko Hribar: Narek). 8.34 Skladbe za mladino. 9.05 Še pom nite, tovariši?
10.05 Kar znaš, to veljaš! 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaja
13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 humo-
reska tega tedna (H. Bergman: Zapovej, Karolina!), kami po Jugoslaviji, notesa. 15.30 Nedelj 15.55 Pri nas doma. lb.zu uremo v
kino. 17.05 Popularni operni koncert 17.50 Radijska igra (Femi Euba: Želva). 18.31 Igrajo zabavni orkestri 19.45. Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 10. XII.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Z radiom napoti. 12.10Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Nadja Engelman: Cernu bomo dali poudarek v zimskem
Erogramu izobraževanja kmečke ene). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaja 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05
Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 11. XII.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz -glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Joža Urbas: Ali bi kazalo pitati merjasce). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 2R00. Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (Stani-
slav Lem: Mesečna noč). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05 -4.30 Nočni program.
SREDA, 12. XII.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Olga Ratnik: Bolezni in škodljivci čme detelje). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti.
14.05 Razmišljamo, ugotavalja-mo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Vladan Radovanovič: Spheroon. 18.25 Naš gost. 18.30 Kaj radi poslušajo. 19.45 Minute z ansambli Štiije kovači 20.00 Koncert za besedo (Šaljivo). 2(L25 Dve flavti. 21.05 Odlomki iz G. Puccinija opere Madame Butterfly. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 13. XII.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Znane medodjje. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Vlado Schlamberger: Kako smo uresničili program jesenske setve). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujeja 18.35 Minute s Slovenskim kvintetom trobil. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Sodobna slovenska dramatika). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih atudiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30Nočni program.
Ml
sss
Cotrtek, 6. decembra - Miklavž Petek, 7. decembra - Am brož Sobota, 8. decembra - Marija Nedelja, 9. decembra - Valerija Ponedeljek, 10. decembra - Smiljan Torek, 11. decembra - Danijel Sreda, 1Z decembra - Ivana Četrtek, 13. decembra - Lucija
LUNINE MENE
11.	decembra ob 14.59,
krajec
riški film Maščevanje bele strele. 13. 12. ameriški film Najbolj nori rallye
zadnji
El!
±l:
BREŽICE: 7. in 8. 12. angleški barvni film Keri. 9. in 10. 12. ameriški barvni film Izganjalec hudiča. 11. in 12. 1.2. angleški barvni film Zares prava ljubezen.
ČRNOMELJ: 6. 12. ameriški film Romanca na rivieri. 7. in 9. 12. japonski film Vojna v vesolju. 8. in
9. 12. francoski film Madame Clod.
11. 12. ameriški film Sovražnik Apčev. 13. 12. tailandski film V zlatem trikotniku droge.
KOSTANJEVICA: 8. 12. italijanski film Zadnji dnevi Pompejev. 9.
12. francoski film Divja dirka. 12.
12.	jugoslovanski film Muke po mati.
KRŠKO: 8. in 9. 12. francoski fibn Pariški nori konj. 12. 12. ame-rnje l ... Nait
na svetu.
MIRNA: 8. 12. italijanski film Pompejine ljubezenske noči.
MOKRONOG: 8. in 9. 12. film Vinetou, II. del.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 7. do 9. 12. ameriški barvni film Operacija Zebra. 1,0. in 11. IZ ameriški barvni film Tigrove oči. IZ in 13. IZ ameriški barvni film Betsy.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 6. do 9. IZ italijanski film Policaji proti tolpi. Od 10. do IZ IZ Znak rdečega zmaja Hong Kong.
RIBNICA: 8. in 9. 12. španski barvni film Prodajalka vijolic.
SLUŽBO DOBI
ORODJARJA IN STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA s prakso iščemo za takojšno zaposlitev ali po dogovoru. Ponudbe osebno ali pismeno na „Rolookov“, Brežice, Črne 31, tel. 61-267 ali 61-998.
STANOVANJA
MLAD zakonski par brez otrok išče stanovanje, opremljeno ali neopremljeno, v Novem mestu. Plačamo, lest mesecev vnaprej. Miroslav Culibrk, Bršljin 54, Novo mesto.
NUDIMO upokojenki sobo za varstvo majhnega otroka. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. (4527/79).
ODDAM ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (4531/79).
MLADA inženirka išče garsonjero, enosobno stanovanje ali gre za sostanovalko k eni osebi. Ponudbe pod šifro „DOBRO PLAČILO .
Motorna vozila
FIAT 750, letnik 1968, lepo ohranjen, registriran do oktobra 1980, prodam za 16.000 din. Švent, Na Lazu 18, Novo mesto.
PRODAM po ugodni ceni TAM 5500 kiper, zelo dobro ohranjen. Ivan Kotar, Brod 1, Novo mesto, tel. 21 - 619.
PRODAM austin 1300 po ugodni ceni. Daničič, Regeičavas 144, Novo mesto.
PRODAM lado, letnik 1975 za
55.000 din. Naslov v upravi lista. (4532/79).
ZELO UGODNO PRODAM diano6 LC, letnik 1979, prevoženih
10.000 km, v odličnem stanju. Naslov v upravi lista. (4533/79).
PRODAM R 4, letnik 1979. Konda, Volčičeva 35, Novo mesto, pri kandijski železniški postaji.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Cvetko Golob, Praproče 19, Straža. Informacije dopoldne po tel. 21 - 866.
DOBRO OHRANJEN Renault 12, prodam. Naslov v upravi lista. (4535/79).
PRODAM 13 mesecev staro Z 101 za 8 starih milijonov. Anton Slak, Stari trg 18, Trebnje.
PRODAM 126 P, letnik 1979 (avgust), dobro ohranjen. Franc Murgelj, Sele pri Zajčjem vrhu 11, Stopiče.
PRODAM renault 12 TL, november 1974. Ogled vsak dan pri Bedrač, Trg svobode 13/a, Sevni-
ca.	<
PRODAM zastavo 750/1969, registrirano s parno številko. Andrej Simčič, Orehovec 37 a, Kostanjevica.
UGODNO prodam fiat 1100 r, registriran do avgusta 1980 in 9 kom. špirovcev in škarje za ostrešje. Ogled popoldne pri Marjanovič, Stranska vas 1, Novo mesto.	,
PRODAM WV 1500 cnT. Tone Miklič, Slakova 2 A, Novo mesto.
PRODAM traktor Hanomag (12 KM) s koso, primeren za vožnjo in košnjo. Jože Lipar, Sp. Stari grad 53, Krško.
PRODAM škodo, letnik 1972, in kupe škodo, letnik 1976. Franc
km, za 100 Brežice, Vodnikova 61-741.
10, tel.
PRODAM
UGODNO PRODAM malo rabljeno žago Stihi 070. Simo Vrlinič, Bojanci 35, Vinica.
PRODAM skoraj novo plinsko peč (super ser Iskra), po zelo nizki ceni. Franc Kostanjšek, Bučerca 8, Krško.
PRODAM dvigalo za gradnjo hiše. Stanislav Tramte, Dobindol 14,
Tlrinii cnla
PRODAM peč Emo Celje (25000 kkal). Majda Bajc, Velika vas 45, Leskovec pri Krškem.
PRODAM smrekove in hrastove suhe plohe in suha bukova drva. Naslov v upravi lista. (4526/79).
PRODAM garnituro (kavč, dva fotelja) in kavč, dobro ohranjeno. Novosele, Sentlenart 84, Brežice.
PRODAM belo poročno obleko št. 44. Kovačič, Vinja vas 13, Stopiče.
PRODAM po nizki ceni čmo-beli televizor, štedilnik na trda goriva in hladilnik. Vse dobro ohranjene. Regerča vas 17a, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo samonakla-dalko (16 m3). Ogled po 15. uri. Tone Dragman, Polhovica 9, Šentjernej.
PRODAM električno kitaro Musi-ma, ojačevalec (20 W), do 2m3 rabljenih plohov in desk. Škufca, Regerča vas 165, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen divan. Tel. 23-443.
PRODAM nov električni štedilnik Gorenje. Andrej Dolenc, Milana Majcna 1, Novo mesto.
PRODAM športni otroški (kombiniran) voziček in globok otroški voziček. Naslov v upravi lista. (4534/79).
PRODAM dva prašiča težka od 160 — 170 kg. Cena po dogovoru. Janez Košak, Hrvaški brod 22, Šentjernej.
UGODNO PRODAM plinsko peč Iskra-ser. Ogled vsak dan do 11 ure dopoldne. Vertuš, Drej-četova pot 11, Novo mesto.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja Krpan 30, obračunalnik Favorit 220 in molzni stroj na vozičku. Judež, Vel. Cikava 10, Novo mesto.
KUPIM
V KRŠKEM KUPIM sobo, kuhinjo ali samo sobo. Šifra „PLA-CAM”.
POSEST
PRODAM zemljišče v velikosti 12 a z vinsko kletjo, podom in kozolcem v bližini asfaltne ceste. Vodovod in elektrika na zemljišču. Primemo je tudi za gradnjo. Jože Rauh, Kašča 16, Semič.
ZAMENJAM novo stanovanjsko hišo v neposredni bližini Novega mesta za novejšo manjšo ali vrstno hišo v Novem mestu. Na-
Zabkar, Drnovo 53, Leskovec.
PRODAM ford kapri 1500, letnik 1970, registriran do oktobra 1980, lahko delno na ček ali zamenjam za Z 750 in zastavo 101 L, letnik 1976, v odličnem stanju, registrirano do julija 1980. Alojz Simončič, Gorica 25, Leskovec pri Krškem.
PRODAM traktor Pasquali (30 KM, 150 ur), novo kosilnico in dvo-brazdni plug. Ponudbe pod šifro „UGODNA PRILOŽNOST".
PRODAM Z 750, letnik 1975. Drobnič, Rumanja vas 13, Straža.
PRODAM Z 750, letnik 1971. Ogled do 13. ure. Martin Medle, Gabeije 73.
PRODAM 126 P, letnik 1978 (oktober). Informacije po tel. 21 -830 po 18. uri.
PRODAM Z 750, letnik 1973. Anton -> Rifelj, Ždinja vas 26. Vprašajte pri gostilni Pugel.
PRODAM R 12, dobro ohranjen. Gerdovič, Ragovska 12, Novo mesto, tel. 21-290.
PRODAM Z 101, letnik) 1973, registrirano do novembra 1980. Ciril Lampe, Vrh 25, Šentjernej.
POCENI PRODAM škodo, letnik 1970, obnovljeno, s parno številko. Slavko Gorenc, Rovišče 1, Studenec pri Sevnici.
PRODAM kombi Z 430 K ali zamenjam za Z 750. Drago Badovinac, Stopiče 34.	|
PRODAM dobro ohranjenega spačka, letnik 1975. Tel. (068) 84-594.
PRODAM opel kadett 1000, letnik 1974 december, prevoženih 75000 km. Boris Brus, Ul. 21. oktobra	13, Črnomelj, tel.
76-522.
PRODAM fiat 1100 R, registriran do julija 1980, ali zamenjam za Z 750, starejši letnik. Branko Stra-han, Jugoije 9, Brusnice.
PRODAM Z 750, letnik 1976. Ogled vsako popoldne. Malenška vas 12, Mirna peč.
PRODAM Z 101, super, letnik 1978-marec, prevoženih 21000 .000 din. Francekovič,
slov v upravi lista. (4529/.79).
 VM i ~
i pri
mogoč takoj. Naslov v upravi lis-
PRODAM gradbeno parcelo v Vepri Krškem (16 a). Prepis je
nišah i
mmssm
Dragi mami Štefaniji Derganc iz Zaloga iskreno čestitajo ob njeni 70-letnici in ji želijo veliko zdravja in zadovoljstva hčerki Dragica in Marica z družinama ter vsi zbrani.
Dragi mami, babici in prababici MARIJI PEVEC iz Trebnjega,
želimo za njen 80. rojstni dan in god še veliko zdravih in srečnih let v krogu njenih devetih otrok, vnukov in pravnukov. Obenem se ji zahvaljujemo za ves njen trud in ljubezen, ki ga je imela z nami Hvaležni otroci, vnuki in pravnuki.
Dragi sestri MARIJI ŽEFRAN iz Gotne vasi, za dvojno praznovanje želi veliko sreče in zadovoljstva v krogu družine, sestra Francka z družino.
Dragi MARJANI in ERIKU KUPEC iz Ragovske 14, Novo mesto, želi za dvojno praznovanje in še na mnoga leta vse lepo družina Zagorc.
MARIJI MOKRONOVIC iz Birčne
vasi 7, za dvojni praznik, predvsem pa za 90. rojstni dan najlepše čestitke, da bi bila Se mnogo let zdrava in zadovoljna
ta. (4530/79).
PRODAM vinograd z zidanico v Borštu. Ljudmila Rižnar, Srednji Lipovec, Dvor.
KUPIM manjše posestvo ali hišo v okolici Novega mesta, oz. zemljišče za gradnjo. Naslov v upravi lista. (4536/79).
RAZNO
KDOR MI POSODI za največ eno leto 30.000 din, dobi dobro nagrado, garancijo. Naslov v upravi lista. (4528/79).
ALOJZIJA KOZAMERNIK iz Gorenje vasi 1, Šmarješke Toplice, prepovedujem pašo kokoši in delanje škode na mojem vrtu in njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
LOJZKA ROLIH iz Gor. Suhodola 9, Brusnice, prepovedujem kakršnokoli vožnjo po moji parceli sredi gore na Gor. Suhadolu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
LOJZE CVELBAR iz Gornje vasi 22, Šmarješke Toplice, preklicujem žaljive govorioe v zvezi z asfaltiranjem ceste, katere sem posredoval na Krajevnem uradu tov. Francu Medletu iz Šmaije-te.
v krogu svojih domačih. Iskrene čestitke vam želi nekdo.
Dragemu bratu TONETU GORENCU iz Jablana pri Mimi peči iskrene čestitke ob njegovem rojstnem dnevu, enako PAVLI ob 20 letnici dela. Zvonka.
^OBVESTILA ■
IZVAJAM elektroinstalacijska dela v stanovanjskih hišah. Elektroin-stalacije, Miran Jurca, H ruševec 18, Straža.
OPRAVLJAM slikopleskarska dela, fasade, lepim tapete in opravljam podobna opravila na montažnih hišah. Anton Kos, Malenška vas 28, Mimapeč, tel. 84-317.
VSA VRTNARSKA DELA, načrtovanje, novogradnja in vzdrževanje okolic ter obrezovanje in sajenje vseh okrasnih drevnin, izvaja strokovno VRTNARSTVO Franc Ne-čemer, Veliki Podlog, Leskovec.
NUDIM VAM AVTOLICARSKE usluge. Avtoličarstvo Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, tel. 23-529. Se priporočam!
ii BRfžišK{,jjry *
F0K0DNlSNIC€
V času od 17. 11. 1979 do 24. 11. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Doroteja Sršen iz Nove gore
- Bernardo, Irena Cizi iz Ribnikov
- Mirana, Anica Pšeničnik iz Bojsnega - Petra in Andreja, Karolina Marol iz Dol. Boštanja - Jovito, Marica Horvat iz Otoka - Snježano, Marija Blatnik iz Brestanice - Nado, Silva Plejič iz Breganskega sela -Ireno, Biserka Franja iz Samobora -dečka, Branislava Novosele iz Gabrja - Marjetko, Ivanka Baškovič iz Dol. Skopic - Brigito, Štefanija Žerjav iz Črnca - dečka, Marjana Vu čanjk iz Brežic - Gregorja, Ljubica Gračnar iz Žigarskega vrha
- deklico. ČESTITAMO!
V istem času pa so v brežiški bolnišnici umrli: Josip Jaklič -kmetovalec iz Zaprešica - star 78 let, Jože Rodman - delavec iz Spodnje Pohance - star 51 let, Julijana Tomažin - gospodinja iz Skopic - stara 72 let, Antoh Vučanjk - upokojenec - borec jz Velikega Obreža - star 78 let, Rozalija Vimpolšek - gospodinja iz Gornjega Lenarta - stara 47 let, Josip Soič - kmetovalec iz Konj-ščice - star 69 let.
V času od 23. 11. 1979 do L IZ 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Liljana Germšek s Senovega -Heleno, Marija Dujakovič iz Sel -Gregorja, Ivanka Kelhar iz Krškega
- Natašo, Zdenka Japunčič iz Sa-
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica,. Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik priloge), Bojan Budja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko KlinC.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna droga valuta v tej vrednosti) - 'Devizni račun: 52100-620-107—32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka, Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljna beseda 5 din - Za vse droge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68C01 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Barvni filmi in
mobora — Tomislava, Terezija Tom-še iz Dvorc - Benjamina, Bariča Benda iz Otoka - Renato, Fanika Tomše iz Dobenega - Andrejo, Silva Čebular iz Krškega — Petro, Veljka Radivojevič iz Brežic - Sanjo, Ana Vertovšek iz Brestanice -Renato, Vlasta Niki iz Rud - dečka, Zorica Guliš iz Samobora — Lidijo, Bariča Rapljenovič iz Samobora - Jadranko in Nada Dejanovič iz Si jjčevca - Renata ČESTITAMO!!!
V tem tednu so pri nas umrli:
Soič Josip - kmetovalec iz Ko-njšči^e, star 69 let, Zajc Franc -kmet iz stare vasi, star 77 let, Bračun Anton — upokojenec iz Mrčnih sel, star 63 let, Jurkovič Anton - upokojenec iz Krajnih brd, star 73 let in Ferenčak Jože -upokojenec iz Dobove, star 67 let.
V času od 31. 10. do 7. 11. so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Žgajner iz Podgraja — Lidijo, Anica Tomažič iz Nove Lipe -Tomaža, Anica Boben z Vrha pri Hinjah - Jožeta, Jožica Cesar iz Poljan - Silvo, Marija Pust iz Gornjega Globodola - Klemena, Marica Markovič z Dvorišča - Dražena, Silva Petkovič z Male Cikave -Gorana, Ružiča Maleš iz Ozlja — Nensi, Fehima Bajraktarevič z Malega Slatnika - Sanelo, Marjana Kuhar iz Slinovc - Martino, Ana Kos iz Škrjanč - Tomaža, Jožica
Bariča Zorec iz Bereče vasi - dečka, Marija Fabjančič iz Malega Korena
- deklico, Marija Irt iz Drganjih sel
- dečka, Alenka Babič iz Orešja — deklico Slavka Marvar iz Zabukovaja
- dečka in Anica Drobnič iz Veniš
- Mateja. - Čestitamo!
V času od 2Z do 27. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Ljudmila Mavsar iz Gornje Pake — Rudija, Milena Štefanič iz Metlike — Alenko, Željka Kodre iz Kopra -Damjana, Zdenka Repovž iz Spodnjih Vodal - Slavka, Vesna Cimerman iz Ragovcga - Tino, Marija Berk iz Gornjih Jesenic -Adolfa, Ivanka Goričar z Daljnega, vrha — Ksenijo, Anica Kastelic iz Gorenjih Susic - Silvo, Marija Kelšin iz Žužemberka - Milana, Fanika Tomažin iz Zameškega -Marka, Antonija Jerman iz Kota -Sašo in Iztoka, Sonja Somrak iz Goriške vasi - Katjo, Natalija Obradovič iz Vinice - Mojco, Marija Kirm z Mirne - dečka, Antonija Ahlin z Brinja - deklico, Zlata Majstorovič iz Ragovega -y i dečka, Slavka Ramuta iz Kloštra - ' dečka, Jelka Goli iz Zbur - dečka, Frančiška Bartolj z Vrha - dečka in Metka Pintarič iz Črnomlja — dečka. - Čestitamo!
  _  --------------- —ati____,_______
Grandovec iz Velikega PocUjubna — Janjo, Antonija Simčič iz Črnomlja - Tanjo, Anica škoporc iz Prelesja
Ireno, Rozalija Kastrevc iz Stopič - Simono, Francka Lukšič iz Malega Slatnika — Kristjana, Frančiška Sevšek iz Kostanjevice - Francka Lukač z Malega Sletnika — Ijistjana, Frančiaca Sevšek iz Kostanjevice - Klemena, Fanika Selak iz Šentjerneja - Andrejo, Barbara Mržljak iz Mržljakov - deklico,
AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
razpisuje ja vno licitacijo
za prodajo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 Licitacija bo 9. decembra 1979 ob 8. uri na Ljubljanski cesti 8b.
Interesenti morajo položiti 10% varščina
Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja!
30. oktobra so v Žužemberku darovali kri: Srečko Podbrežnik, Rudolf Murn, Ljubo Jenkole, Jože Novak, Anton Travnik, Primož Legan, Peter Iskra, Jože Tomažin, Stane Kmet, Feliks Rogelj, Martin Gliha, Jože Ban, Ana Pečjak, Franc Jenkole, Slavko Mirtič, Slavko Koncilja, Mitja Koncila, Franc Repar, Alojz Štih, Valentin Legan, Marija Miklič, Jože Vidmar, Anton Primc, Ivan Murn, Boris Novak, Janez Drab, Jože Hribar, Martin Šuštaršič, Srečko Turk, Franc Legan, Slavko Legan, Jožefa Kocjančič, Stanislav Legan, Branko Košiček, Franc Škufca, Franc Stravc, Marjan Mirtič, Rudi Muren, Bronka Repar, Jože Grivec, Štefka Rifelj, Alojz Pečjak, Franc Rojc, Stana Šercelj, Alojzija Radin, Marija Blatnik, Albin Fabjan, Marija Dečjak, Štefka Vidmar, Marija Novak, Antonika Tekavčič, Anton Tekavčič, Terezija Miklič, Ciril Tekavčič, Franc Blatnik, Silvester TomSč, Jurij Boben, Miha Gorišek, Edvard Jerše, Brane Skube, Franc Vidmar, Marjan Stupar, Ciril Gnidovec, Franc Gorišek, Jože štrumbelj, Franc Novinc, Marija Gnidovec, Ivana Legan, Vera Hočevar, Marija Hren, Ana Štravs, Marija Novinc, Janez Novak, Amalija Novak, Boris Špiletič, Mirko Pršina, Marjan Iskra, Silva Gašperič, Dan gel Bezek, Peter Tili, Jelka Mrvar, Marija Legan, Jože Mrvar, Doroteja Nahtigal, Amalija Ivanec, Gorazd Kosmina, Ciril Kosmina-
IZ „NOVOLESA“, STRAŽA: Ciril Nahtigal, Jože Muren, Alojz Murn, Jože Zupančič, Ahacij
Muren, Alojz Župevec, Franc Župevec, Leopold Anžlin, Jože Plot, Vlado Repar, Jože Pečjak, Miro Ketvišar, Marija Zupančič, Slavka Legan, Štefan Rajer, Jože Štupar, Drago Lavrič, Minka Zupančič, Mirko Klavs, Stane Longar, Peter Glavan, Ana Pečjak, Ivan Zore, Albin Štravs, Brane Skube, Džuro Markovič, Franc Mirtič, Ana Plot.
IZ „ISKRE“, ŽUŽEMBERK: Jelka Gliha, Marija Mirtič 44, Angela Kuhelj, Milka Jarc, Jožica Košček, Jože Novak, Jelka Rifelj, Ana Hrovat, Jože Hočevar, Franc Longar, Anton Zupančič, Majda
Jarc, Brane Jarc, Ignac Papež, Franc Pasar, Jože Mirtič, Jože Jaklič, Jože Uršič, Brane Zaman, Ignac Papež ml., Ignac Kumelj, Andrej Konda, Angela Struna, Pavla Koželj, Marija Legan, Terezija Žnidaršič, Miha Hrovat, Franc Štravs, Franc Gnidovec, Hedvika Petruna, Pavla Primc, Sandi Černač, Marjana Lavrič, Zinka Jordan, Marija Ivanec, Jožica Kucmur, Zvonka Bradač, Sandi Černač, Marica Šuštaršič, Boštjan Smrke, Tatjana Orel, Ivana Špiletič, Darko Gliha, Marija Mirtič 39, Franc Mohorčič, Jože Bašelj, Alojzija Smolič, Leon Gričar, Marija Klobčar, Anica Tomšič, Marija Žakelj, Jože Klobčar, Peter Bavdek, Jože Krese, Jožefa Skobe, Marija Pršina, Stane Žbogar, Valentina Anžiček, Jožica Kranjc, Cvetka Zajec.
beogradska bankaj
Novo mesto
NUDI OBČANOM CELOVIT SERVIS BANČNIH STORITEV:
V okviru dejavnosti zbiramo sredstva občanov prek hranilnih knjižic, tekočih in žiro računov ter opravljamo druge storitve v bančnem poslovanju.
VARCEVALCEM NUDIMO POD UGODNIMI POGOJI: potrošniška posojila, kredite za stanovanj-; sko izgradnjo, nakup kmetijske mehanizacije in za pospeševanje obrtnih dejavnosti.
ZAUPANJE 2E VKLJUČENIH VARČEVALCEV JAMCl ZA KVALITETO IN AŽURNOST NAŠIH STORITEV.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, ode, stari oče in dedek
IVAN
KAVŠEK
'a Starega trga ob Kolpi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sta nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in
Lji—j____,_____ _____________
1MV Suhor, SIS občine Črnomelj, obratu Komet - Stari trg ob Kolpi, Gasilskemu društvu Stari trg ob Kolpi in njegovemu predsedniku tov. Marku Kobetu za poslovilne besede, kakor tudi duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Ivana, hčerki Ivanka z možem Milanom, Marija z možem Juretom, sinovi Jože, Janko, Peter, Julij, Karlo, Vinko z družinami, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, sestre, svakinje, tete in botre
REZIKE
VIMPOLŠEK
iz Gor. Lenarta 37, Biežice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni prerani zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, sosedom Haler-jevim, Predaničevim in Gramcovim za vsestransko pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, posebno sosedi Ivanki za nudenje nesebične pomoči. Enako se zahvaljujemo Srednji tehnični šoli iz Krškega za izkazano pozornost. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Bojan in Silvo, svakinja Anica, sestra in bratje z dru anami ter ostalo sorodstvo.
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto, odkar je km ta usoda iztrgala iz naše sredine našo ljubečo in nepozabno hčerko, sestro in teto
CVETKO
KUNSTELJ
iz Mokronoga
Minevajo tedni in meseci, mi pa še vedno ne moremo verjeti, da te ni več med nami Tvoj glas in nasmeh še vedno živi v nas in le tvoj dom je nema priča, da ni več med nami tebe, draga Cvetka. Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega, a mnogo preranega spanca te ne obudi nihče več, ne naša bol ne klic naših src, ki ne morejo razumeti, da te nikoli več ne bo med nami.
Neutolažljivi: mama in sestra Pepi z družino
V SPOMIN
Minilo bo pol leta, odkar nas je tragično zapustil naš dragi mož, očka, zet, brat in svak
JOŽE
IRT
s Čateža pri Brežicah
V našem domu je ostala praznina, v srcih bolečina. Nismo imeli toliko časa, da bi se poslovili in se ti zahvalili za dobroto, tako nenadoma si odšel od nas, tih in miren vse življenje.
Žalujoči: žena Nežka, ottoci Jožko, Robi in Boris, ata in mama Držičeva, sestre in brata ter Jožica z diužino
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi brat, stric in svak
TONE
ŠTERK
z Gmajne pri Raki
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Vsi njegovi
ZA HVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
ANA KASTELIC
z Rdečega kala pri Dobrniču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in spremili pokojno na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje. Iskrena hvala podjetjem Tregiad Trebnje, Melamin Kočevje ter dekanu in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož, sinovi in hčerke z družinami
V SPOMIN
10. decembra bo minilo eno leto neizmerne- bolečine, odkar si nas v 25. letu starosti tragično zapustil, naš ljubi sin in dragi brat
FRANCI
PRIMC
iz Dob ruške vasi
Ne moremo verjeti, da te ni, a tvoj grob priča, da se ne boš nikoli več vrnil s svojim prisrčnim nasmehom k ljubeči materi, sestri in bratu. Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
Neutolažljivi mama, sestra in brat Dobruškavas, 10. 11. 1979
M
•mm
V SPOMIN
9. decembra bo minilo 3 leta, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA
KRŠTINC
roj. Južna iz Dragomlje vasi
Draga mama, vedno si prisotna v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njen mnogo prerani grob.
Žalujoči otroci z družinami
V SPOMIN
8. decembra bo minilo 5 let, odkar nas je zapustil preljubljeni, zlati mož, ate in brat •
JANEZ
AMBROŽIČ
iz Gabija
Tih je naš dom, še vedno ne moremo verjeti, da te ni med nami. Vsi smo te imeli radi.
Neutolažljivi vsi njegovi
Želimo povedati, zakaj smo »molčali”
Zapoznel odmev, v katerem svojci Lojzeta Gregorčiča pojasnjujejo okoliščine v zvezi z Beceletovo jamo
Tega pisma ne pišem mano zaradi pisanja, ampak želim nakazati več podatkov, ki pričajo o Lojzetu Gregorčiču, prvoborcu, sekretarju rajonskega komiteja za Šmarješko področje in članu okrožnega komiteja za novomeško področje. O njem je pisalo v Doletisketn listu 8. III. 1979, kar je obudilo spomin na dogodke 23. in 24. septembra 1942, ko je bil štab aktivistov v Beceletovi jami izdan. Vsi aktivisti so bili zverinsko mučeni in ubiti.
Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, zakajj so Gregorčičevi otroci do sedaj molčali. Želimo povedati razlog ..molčanja".
V povojnih letih, ko so iz Novega mesta prvič prinesli spominsko ploščo, da jo postavijo na Beceleto-vo jamo, naš oče ni bil vpisan na plošči. Ko je naša mati to opazila, je strahotno jokala. Hitro so ploščo vrnili in po letu dni prinesli novo, na kateri je bilo zopet nepravilno napisano: Gregorčič Alojz, član podokrožja, ' kar stoji še danes. Mama se je nato zaprla vase in ni več iskala pravice, mi pa smo takrat bili še majhni. Mati nam je umrla v najhujšem času, ko še nobeden od nas ni bil zaposlen. Krenili smo s trebuhom za kruhom po vsej Jugoslaviji. Sedaj, ko smo starejši, občitimo dragocenost življenja naših staršev. Želimo ohraniti spomin na očetovo resnično delovanje kot aktivista. Nikogar ne želimo obsojati, da je njegovo delo prikrival, ampak mislimo, da je to igra naključja, ker je po vojni vsakdo imel svoje skrbi in je hitel po svojih dolžnostih.
Vemo, da je še čas za priznanje vsem aktivistom in borcem, tistim, ki so dali življenja, in živim borcem iz tistih krajev: Herinje vasi, Zagrada, Grčevja, Otočca, kakor tudi okoliških krajev. Dogodki s samega začetka vojne zaslužijo več kot samo majhno spominsko ploščo. Borci iz tega okolja so bili temelj
Kuhala jim je, prala, šivala. Povedala je, da je naš oče te pred vojno aktivno deloval in da je s tedanjimi oblastmi prišfel v nasprotje že leta 1924. Z obžalovanjem je poudarila, da se je našemu očetu Lojzetu Gregorčiču zgodila krivica. Ona ve, da sta s Francetom Šporarjem že pred izbruhom vojne usmerjala ljudi po teh vaseh v borbo za svobodo jugoslovanskih narodov.
Tudi Milka Eršte, doma iz Dolnje-Grčevja, sedaj stanujoča v Novi orici, ve veliko o aktivnem delova-
je
nadaljnjega boja v tem delu Dolenjske in so zasluzili, da povemo veliko več o njihovem življenju, idejah, borbi in smrti Da pa so na plošči pri Beceletovi jami napisani neresnični podatki, nikakor ne bi smeli dovoliti.
O dogodku poroča tudi dokument, Poročilo poveljstva XI. armadnega korpusa z dne 23. septembra 1942 - Operativni ciklus Divizija ..Cacciatori , takole: „ ... Nadaljevanje akcije, da obvladajo zadnje jjoskuse upora v eni izmed votlin s v kateri se zadržuje, kak« zatrjujejo, komunistični voditelj s skupino oboroženih mož, skladiščem orožja in materiala...“
2) Aktivisti Novomeškega	•
okrožja so se pred italijansko	:
ofenzivo zatekli v prirodno, zelo	•
skrito in malo znano jamo v	;
naselju Zagrad pri Herinji vasi,	S
sev. vzh. od Novega mesta. Neki	j
član Narodne zaščite, ki so ga	•
Italijani ujeli.je skrivališče izdal.	•
Aktivisti so vztrajno odbijali	S
italijanski napad na jamo...	•
Odpor je bil strt 24. septembra 1942. izvirnik v arhivu Vojnozgodovinskega inštituta (21 P.3).
nju našega očeta pred vojno in delu' kot aktivista na samem začetku vojne. Tudi ona je v začetku vojne delala za partizane doma, potem pa kot mlado dekle odšla v partizane. O teh dogodkih veliko vedo tudi drugi prvoborci: Milka Jenčeva, hčerka Jenčeve mame iz Herinje vasi, Franci Šporar, Frenk in Slavka Becele, Stanko Žura, Koroščeva mama in še bi jih lahko naštela.
Lojzka Kraševec, poročena Mir-tek, iz Zagrada, sestra ubite Fani Kraševec, v tistih krvavih dogodkih, je očividec pogube prav našega očeta, ker je šla za sestro v Sentpeter, sedanji Otočec, da bi videla, kaj je s sestro Fani.
Tudi dragi domačini vedo to žalostno resnica
MIHAELA JOVANOVIČ \	roj. GREGORClC
Ljubljana Ane Ziherlove 14
pisma
in
odmevi
TABORNIKI PREGLEDALI SVOJE DELO
85 članov šentjemejskega taborniškega odreda Samotni hrast je imelo 24. novembra letno konferenco. Udeležili so se je tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, šole, šmarjeških in novomeških tabornikov, navzoč pa je bil tudi Jovo Grobovšek, predsednik občinske taborniške zveze, ki je pohvalil delo našega odreda in nam dal navodila za delo vnaprej. Sicer pa smo na konferenci pregledali delo odreda v preteklem letu, zadali smo si nove naloge in rešili nekaj vprašanj in težav, ki spremljajo nase delo.
MATEJA CEKUTA
OGLED TOVARNE IM V
Učenci četrtih razredov brežiške osnovne šole smo si 21. novembra ogledali tovarno IMV v Brežicah. Zvedeli smo, da so tovarno zgradili leta 1972. V njej okoli 210 delavcev sestavlja posamezne dele v avtomobilske prikolice. Na dan naredijo tudi po deset prikolic.
ALEKSANDER MOKROVIČ dopis, krožek OS Brežice
:
Dolenjski list je 18. septembra 1952 pod naslovom „Iz spominov na svobodo v Novem mestu" objavil: ,... Knjigovezec in trgovec Vinko Kos iz Novega mesta je bil član podokražnega odbora OF. Po izdaji mlinarja Žure iz Zagrada pri Starem gradu so Kosa skupaj z narodnim herojem Vinkom Padarši-čem. Meri Beceletovo, neko Ljubljančanko in Lojzetom Gregorčičem Italijani 22. septembra 1942 presenetili v Beceletovi kraški jami pri Zagradu in ga ujetega z Gregorčičem ustrelili v St. Petru, sedanjem Otočcu. Bccelctova je bila z Ljubljančanko ustreljena posebej. Padar-
„neka namreč
Fani Kraševec iz Herinje vasi. Tudi pri ostidih imenovanih niso navedene odgovorne funkcije. Tudi datum zajetja in strahotnega umora ni 22., amapk 23. in 24. IX. 1942.
Da je naš oče bil sekretar rajonskega komiteja in član okrožnega komiteja, je že potrjeno in v Dolenjskem muzeju NOB imajo pravilne podatke.
Vse te podatke poudarjam v upanju, da se bodo družbenopolitične organizacije Novega mesta in Otočca zavzele skupaj z Odborom za spomeniško varstvo ZZB NOV Novo mesto in postavile spominsko obeležje pri Beceletovi jami, kakršno so zaslužili taki dogodki.
Pred nekaj dnevi smo obiskali Jcnčevo mamo, doma iz Herinje vasi, stanujočo sedaj v Ljubljani. Bila je partizanska mati. V njeni hiši je bil dobrodošel vsak partizan.
AFRIKA
PRIPOVEDUJE
V počastitev 29. novembra so recitatorji Doma Majde Sile iz Nove-
fi mesta pod vodstvom tovarišice tokove pripravili večer afriške poezije z naslovom ,.Afrika pripoveduje”. Prireditev je v celoti uspela, saj so nastopajoči lepo prikazali težave Afrike, ob katerih ne moremo in ne smemo ostati neprizadeti. Upamo, da nam bodo recitatorji pripravili še več takih večerov.
NOVINARSKI KR02EK Dom MAJDE SlLC
NEUREJENO
SMETIŠČE
Ob cesti, ki .pelje iz Metlike na Grabrovec, je neurejeno smetišče. Čeprav so taka smetisča in zažiganje odpadkov na njih prepovedana, tega dogovora nihče ne upošteva. Kadar piha veter in sc zadržuje megla, je v okolici smetišča slab zrak. Veter 'raznaša smeti po cesti in včasih je tako zasmetena, da ovira promet.
VUKSINlC OS Metlika
MARJANCA'
SLOVESNO TUDI V BRŠLJINSKI ŠOLI
V počastitev dneva republike smo tudi učenci bršljinske osnovne šole pripravili proslavo s pestrim kulturnim programom. Med drugimi je nastopil solski pevski zbor, ki ga je na harmoniko spremljal Tomaž Burkat. Slišali smo tudi veliko recitacij partizanskih pesmi, cicibani pa so bili sprejeti v pionirsko organizacijo.
BERNARDA JAKŠE
pmocca
Tf' ; kocke
a riougat
napolitanke
SIRUP \ limona,oranža
3470
TEPPEY
jetrna \ pašteta
g „29.novembar'
mesni
narezek
SOg .29 novembar
arena XI
sardina i
I25g mirna
Ljubljanska banka razpisala 10.000 din nagrade za informacijo o neznancu, ki je 23 novembra oropal podružnico Ljubljanske banke v Šentvidu
O zakrinkanem roparju, ki je 23. novembra nekaj po šesti uri oropal podružnico Ljubljanske banke v Šentvidu pri Ljubljani, še zmeraj ni sledu. Takšno je najnovejše sporočilo ljubljanske UJV, ki nam je hkrati poslala tudi sliko fotorobota z natančnim opisom, kot je bflo mogoče razbrati po pripovedovanju ibčanov.
23.	novembra je proti običaju vhodna vrata ljubljanske banke na Celovški 437 odprla snažilka, ker je uslužbenka, ki je bila za to zadolžena, zaspala. Kazalci na uri so takrat kazali nekaj čez šesto, medtem ko se obratovalni čas banke pričenja šele ob sedmih. Snažilka je potem odšla domov, v banki pa so ostale še štiri uslužbenke, ki so se pripravljale na delo. Vhodna vrata so ostala odprta in nenadoma je skoznje planil zakrinkani možaka: s pištolo v roki. Uslužbenke je zaprl v sanitarne prostore, le eno je vzel s seboj, da mu je odprla trezor. Prestrašena delavka ga je seveda ubogala, tako da sije neznanec v rumenkasto plastično vrečo natlačil za 365.000,00 din bankovcev in zbežal s plenom proti tovorni železniški postaji, kjer se je za roparjem izgubila vsakršna sled.
Skoraj dva tedna po tem dogodku je ljubljanskim kriminalistom že uspelo zbrati nekaj podatkov, ki zožujejo obroč okoli storilca. Slednji je visok okoli 180 cm, star približno 30 let, temnih, na kratko pristriženih las. Posebnost na njegovem obrazu sta'nekoliko navzgor upognjeni nosnici. V času ropa je bil oblečen v temno obleko, temen puli in obut v temne mokasine. Zanimivo je tudi, da je govoril srbo-
hrvaško, vendar kriminalisti ne izključujejo možnosti, da gre za Slovenca, ki je skušal na tak način preiskavo speljati na napačna pota. Kriminalisti prav tako dopuščajo verjet-
BANČNI ROPAR - Takšna je podoba storilca, kot jo je po izjavah nekaterih očividcev naredil risar ljubljanske UJV.
nost, da grb za človeka, ki je v svoji okolici poznan kot priden in delaven občan in da je bil omenjen rop njegova prva akcija. Skratka, da gre za amaterja.
Svoj „delež” bo k uspešnosti akcije prispevala tudi Ljubljanska banka. Po besedah člana njenega poslovodnega odbora so pripravljeni izplačati 10.000,00 din občanu, ki bi z morebitno informacijo bistveno pripomogel k prijetju storilca. Zato
m
KRKA NOVO MESTO
UJV naproša vse, ki bi o dogodkih
23.	novembra vedeli kakršnokoli podrobnost, še posebej pa o neznanem roparju, da to sporoče najbližji postaji milice ali UJV.
B-B.
Novega mesta bo 8. in 9. decembra v prostorih KŠC Grm pripravilo razstavo malih živali. Za popestritev bodo pripravili tudi srečelov, med glavnimi dobitki bodo tudi male živali, izkupiček pa bodo namenili za društveno dejavnost.
Dobrote s kmečke mize
V Globokem ženske prikazale odlične močnate jedi
Glas o razstavi vin in priljubljenih domačih jedi v Globokem seže vsakoleto dlje, zato imajo v kraju za 29. november vedno veliko obiskovalcev. Turistično društvo in krajevna skupnost sta tudi tokrat združila praznovanje dneva republike s prikazom dobrih jedi iz moke in drugih mlevskih izdelkov, ki so jih prizadevne gospodinje dopolnile s kompletnimi obroki za različne priložnosti: na primer s preprostim kosilom, ki ga sestavljata jabolčnik in koruzna zlivanka, ali s kosilom za težje delo, h kateremu sodijo fižolova juha, prekajena svinjska krača in poparjeni sirovi štruklji. Tam je bilo še praznično kosilo z Martinovo gosko, mlinci in kostanjem, obed s kolinami, nazadnje pa še sodobno kosilo z instant izdelki. Z zadnjim so organizatorji prikazali, kako se industrija vključuje v prehrano.
Med razstavljalkami ni bilo šolanih kuharic, ampak pretežno kmečke gospodinje. Njihov krog se je letos razširil na ves šolski okoliš, ne le na krajevno skupnost Globoko. Razstavljenih je bilo 140 različnih izdelkov, od kruha vseh vrst do potic, zavitkov, mlincev, rezancev, drobnega peciva, tort, šarkljev in drugih dobrot, ki so jih pripravile pridne roke stotih žena in deklet.
Za začetek so ženske pripravile demonstracijo. Pred očmi gledalcev*
so nadvse spretno mesile kruh in valjale testo za zavitke in potice. Kuharski izdelki so bili razstavljeni v treh učilnicah, v prosvetnem domu pa so obiskovalci lahko poskusili razstavljene vinske vzorce domačih vinogradnikov.
J.
HUDOLINOVO NAŠLI V RINŽI
Na tej strani prejšnje številke Dolenjskega lista smo pisali o izginitvi 80-letne Ivane Hudolin iz Mahovnika pri Kočevju. Hudolinovo so pogrešali vse od 18. novembra, ko je bila na obisku pri svojcih v Ljubljani. Minuli četrtek pa so razrešili tudi to uganko. Truplo po-grešanke so namreč tistega dne našli v Rinži pri „Itasu . Miličniki domnevajo, da se je Hudolinova 18. novembra odpravila z avtobusom v Kočevje k hčerki, med potjo s kočevske avtobusne postaje pa omahnila v takrat močno naraslo in deročo Rinžo.
' lešnik
ČOKOLADA
gorenjka
Tudi letos novoletna prodaja po znižanih cenah
od 20. novembra do 31. decembra 1979
v vseh naših marketih in prodajalnah
■
eurokeks
500g takovo
O supermarket
LJUBLJANA, Pasaža na  Ajdovščini
Vedno v nemirnih vodah
tozd
supermarket
MARIBOR , Partizanska 3-5
Bančnega roparja še iščejo
NA GRMU BO RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
KAKO TEŽKO JE Z DANAŠNJO MLADINO l
•
•	—	Nevzdržna	je današnja
0 mularija, je rekel prvi, polsivi ^ moški.
— Oblačijo se, da mi
• prihaja slabo, ko jih gledam,
• je rekel drugi.
•	-	Po	glavi	jim gredo same
0 oslarije.
^	—	Ne	zanima	jih ne literatu-
ra ne film ne balet. Trumoma
• hodijo v disco klube.
•	—	Prava	gnezda so to, ti
• rečem. Alkohol teče v poto-0 kih. Kadijo kot Turki.
^	—	Tudi	mamil ne manjka.
Zmeraj več je zasvojenih. O
tem berem po časopisih.
— Kolikor bolj glasna je muzika, bolj jim je všeč. Na stara leta bodo vsi gluhi.
—• In slepi. Od gledanja golih zadnjic. Pornografija je postala sestavni del njihovega vsakdanjika.
— Seksajo se že skoraj na vsaki klopi v parku. Brez sramu, brez rdečice na obrazu.
— In kako zgodaj začenjajo s tem. Le beri zaupne besede. Trinajstletne frklje sprašujejo, kje lahko nabavijo kontra-
cepcijske tablete.
— Mulci so-šele pravi tiči, mulci. Denarja imajo, motoije imajo in kaj naj bi jim šlo drugega po glavi kot seks!
— Preveč svobode imajo, preveč. Časopisi in revije pa jih še podžigajo k temu.
— Mi smo bili v njihovih letih povsem drugačni.
— Da, bili smo. Ne rečem, tudi meni so rojile po glavi neumnosti, priznam. Toda ti so prešli vse meje.
— Se še spominjaš vdove Mare? Stanovala je nad Zele-
no reko, saj veš.
- Kako se je ne bi ® spomnil? Bo pa že štirideset • let, odkar se je odselila, # kajne?	g
- Petintrideset, morda osemintrideset, štirideset go- ® tovo ne. Si tudi ti hodil k 9
njej? ,	•
- Še vprašaš? Bil sem 0 močan kot bikec. Sedemnajst, največ osemnajst let sem imel,
je rekel polsivi moški in je • zaradi lepih spominov naročil # še en liter črnega.	0
TONIGAŠPERIČ #
^ Zaplešite v leto 1980 v obnovljenem hotelu Kandija
4* Preživite novoletno noč ob zabavi in dobri kuhinji hotela Kandija v Novem mestu
•^Svečana novoletna večerja, jutranja zakuska z rezervacijo stane 600.— din
Informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela Kandije tel. 22—410 in potovalna agencija KRKA— fl) G lob tur — Novo mesto tel. 25—125
Najbrž je bil dober poznavalec Sončevega življenja tisti, ki je letos ob podelitvi Nagrad Novega mesta v šali polglasno zinil: „Še čudno, da je utegnil priti po nagrado ...“
>Marjan Šonc je namreč mož, ki kdove kolikokrat na dan pogleda na uro. Venomer se mu kam mudi, ker ima na dan veliko zmenkov, službenih sestankov in poluradnih pogovorov, najsi gre za „Krko“, kjer že osem let vodi vse finance, ali za katero od bank in organizacij, kjer dela kot funkcionar. V današnjem času in finančnem sistemu, kjer se menjajo predpisi tudi čez noč in so vsi plani postavljeni narobe, ni šala voditi finance v tovarni, v kateri se „obme” vsak mesec nad dve milijardi dinarjev. Če hočeš biti kos nelikvidnosti, obvladati nestabilnost in si v izgradnji, kot je „Krka“ pravzaprav venomer, moraš znati pluti med Scilo in Karibdo. Moraš vedeti, na katera vrata gre potrkati, moraš biti mojster kombinacij kot pri šahu in moraš finančne tokove poznati do dna „Čeprav smo priča vrsti omejitev, trdim, da je sredstva še vedno moč dobiti, samo potrebno je poiskati pravo pot do njih," pravi Šonc, znan kot pravi maček za take stvari. Nič čudnega torej, da je imel do nedavnega še trinajst funkcij, večino vsaj delno vezanih na finančne posle. „V zadnjem času sem se rešil edinole predsedništva pri smučarjih, kje isem deloval enajst let, pač pa me mimogrede najdejo za občasne, toda odgovorne dolžnosti. Tako sem bil podpredsednik odbora za izgradnjo športne dvorane, zdaj sem pa pri izgradnji stadiona "
Marijan Sonc je Novo-meščan, rojen tik Krke, na
Loki, kjer je preživljal otroštvo. Ob mnogih svetlih in srečnih trenutkih pa je v njem mračen spomin na pubertetniška leta v internaciji Je eden prvih povojnih finančnih tehnikov, vselej je bil aktiven športnik, ampak zadnje čase je tako zasužnjen od dela, da zase in za družino sploh nima več časa. Dolgo let je bil član slavne novomeške odbojkarske ekipe, bil je znani tekmovalec na smučeh. Od vsega tega pa so ostali le lepi spomini in nekaj trofej.
„ Tudi rednega dopusta ne morem več izrabiti. Prav pred dnevi sem izračunal, da sem v zadnjih treh letih podaril kolektivu 74 dni rednega dopusta Edinole za kakšen ribolov ujamem med prazniki še urico ali dve časa"
Razjezi ga, če mu kdo reče, zakaj se prav za prav tako žene.
„Škodljivo je, da se začenja nasploh pojavljati miselnost, češ da so pametni taki, ki se držijo ob strani in svoje sile sproščajo v popoldanskem času pri raznih zasebnih opravilih, in norci tisti, ki delajo mnogo več, kot jim veleva uradna dolžnost. Po mojem preveč, gradimo na zavesti, ta pa je ■žal čedalje bolj usmerjena v pridobitništvo vseh vrst."
V bitki s časom Šoncu čedalje hitreje minevajo leta. Nekdaj splošno znani odbojkar Šoni je vzdevek že zapustil starejšemu sinu, zdaj ima tudi on že otroka. „Sam ne vem, kako je minil čas -postal sem stari ata - ampak moram takoj priznati, da vnuka zadnji mesec še nisem videl.
„Morda bi še katero rekla, ča mu pogled ne bi ušel na uro in ne bi med pogovorom telefoni zvonili kot v poštni centrali.
RIA B ACER
mmSt
SAME DOMAČE JEDI - Posnetek je s sobotne razstave v osnovni šoli v Globokem, ki jo tokrat že četrto leto zapored prireja Turistično društvo. Med razstavljalkami so bile gospodinje iz tamkajšnjega šolskega okoliša. (Foto: Jožica Teppey)