2
Metlar Francek in njegov brat Peterček
Fr. Pravda — Jožef Gruden
I.
Detinu je živel reven čevljar Konopasek. Ubogi Konopasek ni bil nič kaj zdrav. Tiščalo ga je v prsih. Kašljal je, da ni imel noč in dan miru. Najhuje mu je bilo, kadar se je moral, sedeč na trinogem stolu, držati sklonjeno, raztezati roke in vleči dreto. Večkrat ga je nagnal kašelj, da še k sapi ni mogel priti.
Njegova žena je bila zavoljo tega vsa potrta. Prosila ga je, naj se varuje, in je rajši sama več delala,
Kaj je mogel za to bolehavi čevljar, če ni bil več za težko in hitro delo f Vendar brez dela ni hotel biti. Vsak krajcar je hotel zaslužiti. Da bi torej kaj pridobil, je jzdeloval različne reči in popravljal sosedom raz-trgane čevlje, Žena je bila pa pri sosedih na dnini. Imeli so lju-dje z dobrima človekoma potrpljenjc in so jima privoščili skromni zaslužek.
Konopasek ni imel svoje lastne strehe. Bil je najemnik in je stana-rino komaj zraagoval. Morile so ga velike skrbi. Bog mu je dal dva otroka, oba fanta. Starejšemu je biio ime Francek, mlajšemu pa Peterček. Francku je bilo devet, Peterčku pa šest let. Oba sta hodila v šolo. Starši so ju oblačili in živili, dasi jim je bilo to jako težko.
Peterček še ni razumei nič o revščini, ker je menil, da imajo starši vsega dovolj in da jim ne bo primanjkovalo, če on malo vcč poje. Nikdar ni imel zadosii. Srebal je polivko, hlastal krompir, pa ves božji dan mu je dišal kruh.
Oče in mati sta kar gledala, kako mu je šel v slast ta dar božjL Solze so jima stale v očeh, kadar sta mu nudila zadnjo skoriico. Sama sta pa jedla malo; krepila sta sc z mclilvijo. da bi toliko ne čutila gladu.
F r a n c k u sta se oče in mati smilila. Spoznaval je fantič že, da se jima godi slabo. Rad bi jiraa bil pomagal, a njegove moči še niso zmogle velikega napora. Vcndar se je vedno Jtiotal okrog očeta, da bi mu kaj pomagal. Hodil je ž njim v gozd, upregel se je v samokolnico, nabiral je drva ter delal okleščke in butarc. Tudi doma ni nikdar postopal, Toliko da je prišel iz šole, se je že zopet ozrl po delu in ga jc tudi vselej našel. Oče je izdeloval cokljc in škrpcle, vezal mctle in metlice, Francek mu je pa pomagal. Prinašal jc iz gozda brezove veje in jih obsekaval; več-krat je šc celo metlico ali metlo čisto sam naredil. Luknjice je vrtal v cok-lje tako dobro kakor oče. Pripiavil si je žebljičke, urczal kožo, pripogniL in sešil, — vse se mu je posrečilo, kar jc vzel v roke. Kar mu je pokazal oče, vse je zadel. Vsega se ic lotil ln povsod si je znal pomagati.
Najrajši je pa izdeloval metle in metlice. V tein se je povzpel do tolike spretnosti, da se ni mogel ž njim kosati noben mctlar. Doma je imel veliko zalogo vej. Sosedje mu jih niso branili sekati v svojih gozdih. Kar je fantič tned tednotn naredil metlic, jih je šel v četrtek prodat. Aka
3
ni  bilo  šole,   je   hodil  po   vaseh,  Ljudje   so   ga   poznali  in  so   mu   rekli »metlarček«.
Francek je jako čislal svojo metlarsko umetnost. Bilo mu je na tem, da izdela močno in trpežno blago. Kdor je enkrat od njega kupil, ni kupil več od drugega. Ako ga kje dolgo ni bilo, so mu sporočili, da nanj čakajo. Za metlice je dobival po tri, štiri, tudi po pet krajcarjev. Vselej \e prodal vse, kar je imel. Dostikrat mu je blaga celo zmanjkalo; a še več je imcl naročenega.
Denar, ki ga je Francek skupil, je očetu in materi jako prav prišel. Hranila sta ga za najemnino, pa še za sol in druge potrebe ga \e ostalo.
Šole pa Francek ni smel zanemarjati. Seveda bi bil lahko vcč zasiužil, ko bi ne bil hodil k šolskemu pouku. AH staršem ni bilo za tak zaslužek, ker so vedeli, da ima to, kar se otrok v šoli nauči, večjo vrednost nego kar Francek zasluži.
Saj jim je bilo že lako žal, da se je Francek premalo učil doma. Vstajal je že pred solnčnim vzhodom. Bil je že zunaj, ko so se drugi šele zbudili. Vračal se je pa domov, ko je zvonilo k sv. maši. Odložil je brezove veje in jelovo dračje v kolnico, naio je naglo zaužil požirek krompirjeve iuhe, vteknil v žep kos kruha in cdhitei s Peterčkom v šolo.
Peterčekpani rad vstajal z ležišča. Morali so ga starši dvakrat, trikrat buditi, preden se je predramil iz spanja. Sedel je že, ali oči je imel še zmerom zaprte, in nepre^tano je kimal. Čc mu niso pomagali na noge, je spet omahnil nazaj na postelj in zasrarčal kakor o polnoči. In kadar jc stal slednjič vendarle na tleh, je bil kakor slepec. Tipal je okrog sebe, iskal obleko, in dolgo je trpelo, preden se je oblekcl. Umivati se ni hotel, razen v topli vodi. Toliko da si je zmočil obraz, pa je že mislil, da je umit. K jutranji molitvi je poklekoval še zaspanu Ali z opominom, da mora prej pobožno moliti, čc hoče jesti, so ga starši hitro predramili.
Jed mu je sploh dobro teknila. Kadai- je videl krompir na mizi, je že bilo po dreiEotcu. Popadel je žlico, in preden so drugi enkrat zajeli, je bil on že dvakrat, trikrat v skledi. Če je imcl posebe na krožniku, jc gledal, da bi mu še naložili; če sc pa jedli iz ene sklede, jc hotel do zad-njega zajemati.
Šola ni preveč veselila Peterčka. Preden jc poznal črke, je raztrgal dva lista abecednika. Gospod učitelj ga je moral vedno drezati, da ni zaspal.
Strog svaritelj mu jc bil pa tudi Francek. Vodil ga je v šolo, tam nanj pazil, in doma ga jc izpraševal, če je vse dobro razumel.
V gozd ga ni maral s seboj, tudi mu ni bilo dosti pomagano, ako je raznašal v četrtke ž njim metlice. To je namreč Peterčka tako izlačnilo, da je tisti dan še enkrat ve.č pojedel. Pa tudi zmerom bi bil rad počival. Komaj je nesel eno metlico, je že stokal pod njo, kakor da ima na rami kdove kakšno breme. Denar za metlico si je pa hotel pridržati, da bi si kupil žemljo ali rogljiček. Obetal je tudi bratu kosček, svetoval mu je, naj bi dal kakšen novčič tudi za hruške.
4
A Francek ga je dobrc zavrnil. In pri tej priložnosti mu je tudi po-vedal, kakšno pornanjkanje trpe starši.
Tožil je, da oče zmerom bolehajo, in da morajo mati delati sami.
»Peterček,« je vprašal, »ali jih nimaš rad?«
Peterček je odgovoril: »O, rad, rad.«
»Kako neki,« je vpraša! Francek, »ko jim pa teh krajcarjev ne pri-voščiš?«
»Saj bi jim dal tudi malo žemljice!« se je hvalil Peterček.
»Peterček moj dragi,« je potožil Francek, »veseli so starši, če nnajo kruha pa krompirja; toda še tega nimajo. Kaj ne vidiš, da sami ne jedo, da bi midva ne trpela lakote?«
Peterček je menil, da je žita in krompirja na polju dosti, in da bi ga lahko spravljali domov kakor kmetje.
Tedaj mu je Francek pojasnil, da to žito in ta krompir nista njihova, in da ne bi imeli kaj jesti, ako si hrane ne bi zaslužili.
Da bi prav nič ne jedel, se je zdelo Peterčktt nekaj groznega. Zato je rajši dal iz rok krajcarje, da bi imeli starši več za žito in krompir.
Mati je Peterčka tudi lepo učila, Prosila je gospoda učitelia, naj bi mu nič ne prizanitsel- Kadar je kaj naredil, mu je očitala, da je očeta razžalil.
> Otrok moj,« mu je govorila mati, »jaz lahko umrjem, oče že tako zmerom pokašljuje, potlej nama pa ne boš mogel delati veselja; zdaj bodi priden.«
To je Peterčka vselej ganilo do solz. Obljubil je, da se bo poboljšal, in se jc tudi.
Ker bi bil najrajši kar venomer jedel in spal, zavoljo tega ga dobra mati ni kaznovala. Bila je vesela, če se je le premagal in se ni vdajal požrešnosti. Dokler jc staršem Bog dajal moči, so s svajim delom zaslu-žili toliko, da se je družina pošteno preživila. Oče je bil seveda bolan, zdravje se mu je slabšalo od dne do dne bolj; naposled je legel — in ni več vstal.
II.
Konopasek je bil namreč jetičen. Dokler je hodil, so vsi upali, otroka in mati, da bo še ozdravel. Ko je pa bolnik legel in vedno hujšal, si domači niso več tajili, da oče ne bo več dolgo.
Francek se ni genil od očetove postelje, stregel je bolniku tudi pcnoči. In še bolj skrbno kakor kdaj poprej je izdeloval metle in metlice. Hotel je zaslužiti d<nar za vse bolnikove potrebe; zato je kupoival vse, kar je krepčalo očeta.
Šel je tudi v mesto do zdravnika, gospoda Hvatala. Popisal mu je očetovo bolezen in prosii za zdravila. Ker pa ni imel s čim plačati, je zdravniku obljubi], da m« napravi par metlic   ter da bo molil zanj.
Zdravniku jc bila všeč dečkova ljubezen do staršev. Ker ni imel nuj-nega opra%rila in je bil lep dan, je vzel v rofee palico pa odkorakal z deč-kora proti Detinu.
5
Francek ia upal, da bo zdravnik očetu pomagal. Zjasnilo se mu je lice, povedal je doktotju za svoje rokodelstvo, pa tudi mater in Peterčka je vzel v misel. Tožil je, da so revni, in ni zamolčal, da Pcterček še nič ne zasluži, a da mu je želodec kakor brez dna, ker mu La nobcna reč ne napolni.
»Zlati gospod.« je pristavil, »križ imamo z njim. Zmerom je, pa je venomer lačen. Mati nara bodo tudi še zboleli; nikoli jih ne vidim, da bi jedli, so že tako bledi kakor sneg.
Doktor je vprašal: »Koliko let je Peterčku?«
Francek je cdgovoril: »Sedmo je izpolnil,« Pa je pripomnil: »In ravno zato mi njegova požrešnost ni všeč, ker bo, kadar bo starejši, še več pojedel. A tcliko nc zasluži noben metlar na svetu, in če bi dobival za metlico tudi po deset krajcarjev in bi jih naredil po dvanajst na dan.«
Doktor ga je tolažil, da bo Peterček vedno manj jedel. Rekel je: »Telo bo manj potrebovalo, kadar doraste, in znal se bo bolj premagovati, ko bo dozorelega uma in pa krepkejše volje.«
Tega pa Francck ni dobro umel in je vprašal: »Kaj ni mogoče, da bi Peterčku želodec malo stisnili — tako na kakšen moder način, da mu ne bi škodovalo?«
A da bi ne mislil kdo, da je bratu nevoščljiv, je pripomnil: »Mcni jc samo do tega, da bi imeli cče kakšen priboljšek, in da se ne bi trebalo materi tcliko postili.«
V tem mu doktor seveda ni pritegnil. Toda obljubil mu je, da si bo ogledal tudi Peterčka, če niorda ne tiči v njem kakšna bolezen.
Oče je bil jako vesel, ko je prišel k njemu doktor. Sam si je delal upanje, da morda vendarle še ozdravi. Dušil ga je kašelj, ko je razlagal doktorju svojo bolezen, in pomagati je morala mati, da dobro pove, kaj mu je.
Doktor ni razodel siroraašni družini, da bolnik ne bo ozdravel. Ni jih maral žaliti, ampak rekel je samo: »Poslal bom bolniku čaja. Pije nai ga trikrat na dan, pa mu bo odleglo v prsih.«
Konopasovka se je s Franckom vred doktorju toplo zahvalila. Peter-ček mu je pa poljubil roko in obrnil tako njegovo pozornost nase. Deček ni vedel, da se je tudi o njem gcvorilo. Mirno je otepal svoj krompir.
Na vprašanje doktorjevo, če ga nič ne boli, je odgovoril: »Nič.«
Gospod Hvatal jc videl, da je deček zdrav in močan. Potapljal ga je po rdečem licu in naročil Francku, naj bratca spet pripelje; očetu bo dal čaja, Pcterčku pa. nekaj drugega.
Francek je bil zopet vesel.
Zdravnik ga je izkušal, česa se v šoli uči, pa mu je dobro in jasno razodel svojo učenost.
Dalje je hotcl doktor vedeti, kaj misli postati, kadar doraste. Dečko mu je rekel, da metlic že nc bo nehal delati, češ, da mu ni nobeno delo tako ljubo kakor to.
6
»Poleg tega ni v celem kraju nobenega metlarja,« je pripovedoval, »a ko bi jih bilo tukaj tudi deset, pa se jih ne ustrašim in se jih ne bom: nobeden ne izvrši, kar jaz. Kadar bom večji in močnejši, mi odpade šola, in tedaj bom porabil ves čas za izdelovanje metel.«
Da bi pa gospod dokior ne mislil, da ga šola nemara ne veseli, se je zagovarjal; »Jaz bi hodil tudi pet let v šolo, Ali oče me doma tako potrebujejo. Ne vem, kako bi se preživili, če bi jaz ne zaslužil!«
Doktorju so bile dečkove besede všeč in nc. Da je Francek priden in delaven in da ljubi starše, to je bilo lepo; ali, da se venomer hvali, to se nc spodobi.
Posvaril je dečka, rekoč: »Francek, morda bi od teh desetih metlar-jev kdo vendar zmogcl to, kar ti? Ne smeš drugih tako huda zametavali. Kar delaš, tega ne hvali sam, ampak počakaj, da bo tvoje delo videl in po-hvalil kdo drugi. Kaj pa je vsa hvala? Bog ve za vse.«
Francka je oblila rdečica in sram ga je bilo tako, da so se mu zaiskrile solze v očeh.
Doktor ni dvomil, da je fantič priden, pa ga je hotel sarao posvariti. A ko je videl, da si je \zel njcgave besede tako k srcu, mu je dal roko in prijazno je povzel: >-Lepo je, da skrbiš za starše. Le skrbi za očeta. Če ga pa Bog vzame k sebi, ne zapusti matere; in dobro' pazi tudi na Peterčka.«
To je ganilo Francka do solz. Žalostno je zaihtel: »Oh, zlati moj oče! Ja/ jint hočcm verno streči. Da bi le ine umrli!«
Doktor mu je sveioval, naj moli za očeta; tudi mu je obljubil, da bo še prišel k njemu.
Francek se je hotel izkazati hvaležnega; zato je pripomnil, da bo gospodu doktorju do smrti zastonj delal metle, metlice in vse, česar se bo še naučil, kakor: škrpete in. coklje.
Za vse to se mu je gospod Hvatal seveda zahvalil. Dejal je, da za-voljo Boga vse dela, in ako mu Francek prinesc metle, mu jih bode vsako-krat rad in pošteno plačal.
Med takim pogovorom sta prišla z doktorjem v mesto. Francek je šel z gospodom na stanovanje. Sedel je kar na tla, Na lepi stol namreč ni hotel sesti, da bi ga morda ne umazal.
Preden je dobil čaj, so priskakljali doktorjevi otroci, ki so gledali tujega dečka. Nič se jih ni sramoval. Prijazno se je pogovarjal ž njimi, pa svoje igrače, jc rekel, naj mu pokažejo.
Imeli so polomljen voziček. Francek je potegnil itpž, in prosil za polence, Ko so mu ga prinesli iz kuhinje, ga je obrezal in vteknil, kjer ga je manjkalo.
Voz je bil popravljen in je zopet imenitno držal. Lahko so se vozili na njem čez drn in strn.
Veliko je bilo veselje malih razposajencev. Francek sc jim je pri-kupil. Povedali so očetu, da umeje popravljati ta fantič vozove, in so očeta prosili, da bi mu smeli podariti lesenega konja.
7
»Dajtc mu ga,« jim je rekel oče. »Ali sirbmaček je; njegov oče je bolan, mati nima kaj jesti, in edini bratec nima kaj obleči. Kaj pravite, kako bi jim pomagali?«
Otroci so s* uehali voziti, spogledali so se in šli v drugo sobo.
Vrnili so se, in vsak je nekaj pokazal ljubemu očelu.
Oče je prikimal, da >le«. In nametali so Francku prihranjcnih kraj-carjev v čepico.
Najslarejši sin mu je podaril tudi ponošeno suknjo, in najstarejša deklica je stekla k materi in jo prosila za kos kolača, ki ga ic imela dobiti pri večerji.
Drugi so nato tudi licteli darovati svoj delež kolača. Zatrjevali so, da si hočejo pritrgati, samo da bi ti ubogi ljudje ne trpeli lakote.
Tudi mati je odstopila svoj kos, in po njenem zgledu še oče, rekoč, da pošiljajo Peterčku namesto zdravil takole darilce.
Francek ni vedel, kaj se ž njim godi; hvaležno je gospodu doktorju in gospe poljubljal roke.
Brcz konca in kraja se jim je zahvaljeval Francek. Želel jim je božjega blagoslova; roke so se mu tresle, ko je zaklade zbiral in odhajal.
Denar je spravil v žep. Kolač je zavil v podarjeno suknjo, ki jo je stisnil pod pazduho, Čaj za prsi in konja je pa držal v roki.
Ves sreče/n in vesel je hitel domov.                                         (Dalje.)