2 POGLED PO SVETU Za nas in za ves svet je po- memben razvoj odnosov med na- šo državo in SZ. Maršal Tito na seji Vrhovnega sovjeta v Kremlu, njegov govor o zunanji politiki in o odnosih med FLRJ in SZ, Hru- ščevljev govor o revizionizmu, o stalinizmu in njegovih posledicah za delavsko gibanje, njegovo ob- ravnavanje albanskega kritikar- stva in dogmutizma, vse to je zgoščen zgodovinski fakt, nabit z največjimi energijami sodob- nega življenja. Kdor ne razume pomena besed miru in njega ohranitvi, primere med Adenau- erjem in tistimi levimi ultra dog- matiki — trockisti, kdor vidi v tem le umik SZ in nič več, pač mulo razume o svetu in življenju. Gre seveda za to, kdo bo v svetu ' imel več vpliva: desni in levi dog- matiki, ali pa na drugi strani ljudje, za katerimi stoji večina človeštva, ljudje, ki menijo, da se z aktivno koeksistenco da ure- diti tudi najbolj zapletena sve- tovna vprašanja, jamstvo za nem- ške meje, suverenost DR Nem- čije, brezatom^ska Nemčija, ne- napadalni pakt med NATO in SEV in druga. »Usoda sveta je povezana z od- nosi med SZ in ZDA-", je dejal nedavno Gromiko. Ta povezava je zmagala fašizem, ta povezava lahko ohrani svetu mir. Morebiti je nekaj na tem, saj govore že o stalnem rednem stiku med Belo hišo in Kremlom. Pravijo, da bi kubanska kriza potekala manj razburljivo, če bi tak teleprinter že bil deloval. Seveda v Ženevi še ni odmevov na to odjugo. Razorožitveni mod- reci še niso skovali atomskega premirja in najbrž bo še mnogo vode priteklo in izteklo iz Le- munskega jezera preden bodo ženevske fanfare oznanile osvo- bojenje od atomskega strahu. Vojna je seveda še naprej ma- ti velikih stvari. Tako se je v se- vernem Borneu nenadoma zama- jal še eden od stebrov britanske- ga imperija, ves umazan od nafte, saj Brunei s svojimi milijoni ton nafte predstavlja del britanske- ga petrolejskega kraljestva. Ko- lonialni policaji, vajeni moritev iz Malajskega polotoka, bodo si- cer verjetna zadušili ta upor, to- da svet je spet slišal krvav krik zoper kolonializem, ki ga ni mo- goče preslišati. Kmalu ne bo več kolonialnega jarma, pač pa bo vedno več dežel, ki bodo stale pred dolgotrajno vojno zoper posledice kolonialne zgodovine, kakor je dejal nedavno predsed- nik osvobojene Tanganjike. Pred nekaj desetletji smo jo poznali kot nemško kolonijo, iz imenit- nega poljskega romana Skozi pu- stinjo in puščavo, danes pa je ena tistih afriških držav, ki so trdno namenjene, dati afriški skupnosti ne samo materialni te- melj temveč tudi duhovne osno- ve. Oboje je v medsebojni zvezi in da je to res, se vidi tudi iz sklepa OZN, da bo vendarle priš- lo do svetovne gospodarske in trgovske konference, ideje, ki jo je dal Tito na beograjski konfe- renci in je odraz dejanske sve- tovne potrebe, ne samo ideje. To je pozitivna stran svetovnega do- gajanja. Zal so subjektivne, čust- vene ovire za to izredno velike, preveč je neusmiljena človeška zgodovina zadnjih časov, da bi šli v bodočnost z zaupanjem, ne da bi plašno gledali okoli sebe. Kaj se bo izcimUo iz spora med velikima svetovoma na obeh straneh Himalaje? Ali bo Indija vzdržala pri petih načrtih, med neangažiranimi državami? Neh- rujev govor ni ravno pomirljiv, kitajska spomenica pa preveč sa- mozavestna. V Bonnu stara pe- sem in če Adenauer še ni šel s kanclerskega stola, je to najbrž zato, ker iščejo enako togega za- govornika Dullesove strategije zoper Vzhod. Bonn je prav ob incidentu zoper FLRJ ponovno postavljen na preizkušnjo. Ce bo- do ustaški vojni zločinci še na- prej uživali status beguncev, po- tem bo še enkrat jasno, kam gre bonnska politika, nezaupanje bo še večje. Na obeh straneh se tru- dijo za čim večjo integracijo obeh taborov, v NATO in v SEV, na obeh straneh so težave pri programiranju in pri izvajanju programa, pri taktiki in strate- giji. Angleži in EGS, Francija in njena atomska armada, nemški ultrarevanšizem, kongoški prob- lem, Kuba in Latinska Amerika, in še bi lahko našteli samo na eni strani centrifugalne sile. T. O. STRELCI SO IZPOLNILI VSE SVOJE NALOGE Tretji plen um okrajnega strel- skega odbora Celje, ki je bil v so- boto oldrie v Žalcu, so zdru- žili s slavnostnim zaključkom tek- movanja žensk v streljanju z zrač- no puš.ko v počastitev prve konfe- rence AF2 Jugoslavije. Zato je ob tej priložnosti o pomenu ustano- vitve organizacije AFZ ter o vlo- gi žena v borbi za svobodo in pri graditvi novih družbenih odnosov v socialistični državi govorila čla- nica okrajnega odbora SZDL Ce- lje Jožica Dimec. Na plenumu so ocenili tudi do- sedanje delo strelske organizacije na območju okraja ter sprejeli osnutek statuta, ki potrjuje dose- danje dosežke in nakazuje na- daljnja prizadevanja za utrditev in razširitev strelskega športa. Tako so o teh nalogah in proble- mih govorili predsednik okrajnega strelskega odbora, polkovnik in narodni heroj Franc Rojšek-Jaka, nadalje Stane Kokal ter Ivan Co- kan. Strelska organizacija celjskega okraja je častno izpolnila svoje naloge; zato ni naključje, da je postala najbolj množična športna organizacija v okraju, postala pa je tudi šola novih kadrov. K vsem tem uspehom, ki se med drugim kažejo v številu strelskih družin (80) ter članstva (6.874) so se zla- sti v letošnjem letu pridružili še vrhunski športni dosežki, saj so celjski strelci med drugim osvo- jili prehodni pokal sekretarja CK ZKS Mihe Marinka ter dosegli nekaj pomembnih naslovov re- publiških in celo državnih pi-va- kov. Izredno posrečeno roko je okraj- ni strelski odbor imel pri preno- su pristojnosti na občinske strel- ske organizacije, pri njihovi kre- pitvi in uveljavljanju v družbe- nem življenju. Ta pot decentrali- zacije je rodila v celjskem okraju zavidljive uspehe. Tako je okraj- ni strelski odbor ostal le še ko- ordinator in usmerjevalec, občin- ski strelski odbor pa več ali manj uspešna operativna telesa. Novost v tekmovalnem progra- mu minulega obdobja so bila li- gaška tekmovanja, ki so v celj- skem okraju zdmževala vse dru- žine. V prihodnje ligaško tekmo- vanje pa se je prijavilo 72 dru- žin, ki bodo tekmovale v osmih skupinah. Žalski plenimi okrajnega strel- skega odbora je z odobravanjem sprejel tudi prvi osnutek statuta okrajne strelske organizacije. O njem bodo zdaj razpravljali v vseh osnovnih in občinskih strel- sldh organizacijah; sprejeli pa ga bodo šele potem, ko se bo zaklju- čila široko zasnovana razprava. Na plenumu so ponovno opozo- rili na pomoč, ki jo naj strelske družine in občinski strelski odbo- ri nudijo strelskim krožkom in družinam na šolah. In kot že ne- štetokrat prej na podobnih zbo- rih, se je tudi to pot uveljavila težnja po zgraditvi ustreznih stre- lišč v Celju. Razen tega, da so s plenuma poslali pozdravno brzojavko pred- sedniku strelske zveze Jugoslavi- je tov. Todoroviču, so od tod po- slali še pismo, v katerem obso- jajo zločinske akcije ustaških ele- mentov v Zahodni Nemčiji ter zahtevajo ne samo najstrožjo ka- zen, marveč tudi izročitev vseh vojnih zločincev. -mb Ivan Putnik, sekretar in eden naj- prizadevnejših članov okrajnega strelskega odbora OBČAN O NOVI USTAVI Kdo bo skrbel..,? VPRAŠANJE: Kdo bo skrbel za stare in onemogle, če bodo oddali zemljo? ODGOVOR: Zastavljeno vpra- šanje je malce nepopolno, vendar po vsej verjetnosti meri na to, kdo bo skrbel za stare in dela ne- sposobne kmetovalce, če bi le-ti oddali oziroma izročili svojo ob- delovalno zemljo družbenemu sektorju. Na zborih občanov, kjer obravnavajo predložena osnutka zvezne in republiške ustave, se državljani pogostokrat zanimajo tudi za aktualna vprašanja, ki ne sodijo neposredno v okvir ustav- nega materiala. Sem spada tudi to vprašanje, na katerega pa ka- že, zaradi njegove aktualnosti vendarle odgovoriti. Problem starih in onemoglih kmetovalcev ni nov, saj le-ti pre- puščajo gospodarjenje na svojih posestvih v mnogih primerih svo- jim potomcem še za časa svojega življenja. Izgovorijo si preživlja- nje in oskrbo, tako imenovani preužitek. Ni malo tudi takih, ki prepustijo gospodarjenje povsem tujim ljudem, to pa bodisi zato, ker sami nimajo potomcev ali pa ti niso zainteresirani, da bi de- lali na kmetijskem posestvu. Zal morajo izročitelji — preužitkarji, v nmogih primerih uveljavljati svoje preužitkarske pravice pri sodiščih žaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Torej, vprašanje ni novo. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je treba po osnutku zvezne ustave zemljo in gozdove kot sredstva, ki so v splošnem druž- benem interesu, uporabljati skladno s splošnimi interesi. Ti pa nedvomno narekujejo čim večjo in intenzivnejšo proizvod- njo. Skladno z našimi težnjami jK) vse večji kmetijski proizvodnji je popolnoma razumljivo, da bo- do tudi kmetijske gospodarske organizacije vse bolj in bolj za- interesirane in poklicane, da bo- do prevzemale vlogo gospodar- jenja na kmetijskih posestvih ti- stih kmetovalcev, ki zaradi sta- rosti ali bolezni ne bodo več kos zahtevni in sodobni intenzivni kmetijski proizvodnji. Odveč je vsaka skrb in bojazen, kdo bo skrbel za stare in dela nesposob- ne kmetovalce v teh primerih. Te zadeve je mogoče urediti sa- mo s pogodbo kot dvostranskim pravnim poslom, kjer vsaka stranka svobodno sprejme svoje obveznosti ena proti drugi. Od dejanskih okoliščin in pogodbene volje obeh strank bo odvisno, ali bo sklenjena zakupna, kupo-pro- dajna pogodba ali pogodba o do- smrtnem preživljanju, oziroma izročilna pogodba. V vseh prime- rih pa bo stranki, ki je dala zem- ljo bodisi v zakup, jo prodala na večletno odplačilo ali pa si iz- govorila dosmrtno preživljanje, zagotovljena eksistenca in gmot- na presikrbljenost. Očitna pred- nost teh pogodb z družbenim sek- torjem je, kot se je to pokazalo že v številnih primerih, tudi v njihovi pravni stabilnosti, ker ni bojazni za pogodbeno nezvestobo in za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti s strani stranke druž- benega sektorja. Miran Heric Nova združitev Delavski svet usnjarskega kom- binata Konus je pred kratkim po- trdil priključitev tovarne v Maj- šperku k svojemu podjetju. Tako združuje Konus celotno usnjarsko industrijo vzhodnega predela naše republike. V. L. EMAJLIRKA IZPOLNILA LETNI PLAN Ob zaključku redakcije smo sprejeli vest, da je Tovarna emaj- lirane posode v Celju včeraj iz- polnila svoje letne planske ob- veznosti. PRIPRAVE ZA LETNO KONFERENCO Predsedstvo občinskega odbora SZDL v Slov. Konjicah je imeno- valo več komisij, ki bodo pripra- vile gradivo za letno konferenco. Ta obračun dela bo po vseh pred- videvanjih v sredini prihodnjega meseca; na njem pa se bo zbralo okoli 80 delegatov. V. L. INTERVJU OBČANI POVSEM PODPIRAJO novo ustavno ureditev — Smo sredd Intenzivne politične aktivnosti, je ma vprašanje, kako potekajo razgovori o osnutku zvezne in republiške ustave dejal član izvršnega odbora okraj- nega odbora SZDL in pred- sednik okrajnega aktiva za tolmačenje ustave v Celju, tov. SREČKO PRATNEMER ter nadaljeval: Občani se seznanjajo z duhom, vsebino in odločili predosnutkov zvezne in re- publiške ustave, z doseda- njimi dosežki in perspekti- vami nadaljnjega razvoja. Ob razgovorih o ustavi ob- čani in proizvajalci ugotav- ljajo in ocenjujejo uspehe in prihodnje naloge ter raz- pravljajo o pomanjkljivo- stih, ki jih bo treba pogum- neje odpravljati. — Ali so morda znani šte- vilčni podatki o teh razgo- vorih in sestankih? — Po doslej zbranih po- datkih je bilo do približno 10. decembra samo na tere- nih in kolektivih 509 sestan- kov o ustavnih vprašanjih, članov občinskih aktivov za tolmačenje ustave, udeleži- lo pa se jih je 26.925 obča- nov in proizvajalcev. Ce prištejemo še 129 razprav v okviru mladinskih aktivov, katerih se je udeležilo 4.070 mladih ljudi in razprav v okviru strokovnih društev, je bilo do tega časa v našem okraju nad 650 razprav, na katerih se je zbralo približ- no 32 000 občanov in proiz- vajalcev. V ustavno razpravo so se aktivno vključili tudi celjski radio. Celjski tednik in neka- tera glasila, zlasti ekonomis- tov in knjigovodij ter to- varniški tisk. Bolj pa bi se v to akcijo morale vključiti še delavske univerze z jav- nimi tribunami in razprava- mi o določenih pomembnej- ših vprašanjih, ki v zvezi z ustavnim gradivom zani- majo širši krog ljudi. Skrat- ka, razen običajnih razgo- vorov z občani in proizva- jalci, razen obravnavanja preko radia tiska in glasil, nadalje podajanje ustave pri pouku v šolah, bi morali iz- koristiti še vse druge oblike posredovanja nove ustave, zlasti pa ustavna načela in določila povsod povezati z reševanjem posameznih prc^ blemov. — Kakšna je splošna oce- na teh sestankov in razgo- vorov? — Na splošno, razprave dobro potekajo v vseh ob- činah in ob veliki udeležbi. Začele so se takoj po objavi osnutka republiške ustave in so toliko bolj uspešne, ko- likor bolj so se zanje zavze- le politične organizacije v posameznih občinah. Pri vsem tem pa je treba pove- dati, da so sestanki izven mesta Celja bolje obiskani in bolj življenjski, kot v sa- mem mestu. Podobno je tudi v delovnih kolektivih. — Toda, ali prihajajo tudi občani pripravljeni na takšne razgovore? Ali poznajo vsaj glavne značilnosti osnutkov obeh ustav? — Računamo, da je v na- šem okraju več kot 50.000 raznih izvodov predosnutka zvezne in republiške ustave in da zato skoraj ni družine, ki bi ne imela predosnutkov obeh ustav. Zato je tudi ta ugotovitev eden izmed FK)- gojev, ki je omogočil, da so se občani lahko seznanili z besedilom nove ustave in da na sestankih predvsem raz- pravljajo posamezne pojme. To ugotovitev je potrebno upoštevati, saj v dosedanjih razpravah nismo zasledili negativnih izpadov, temveč veliko in življenjsko zainte- resiranost vseh delovnih lju- di za novo ustavno ureditev. — Kako pa je z vprašanji, ki se' pojavljajo na teh raz- govorih? — Občani in proizvajalci zastavljajo na teh sestankih najrazličnejša vprašanja. Praktično ni ustavnih načel in določil, za katet-e se naši ljudje ne bi zanimali. Res je, da je največ razgovorov o tistih vprašanjih, ki ude- ležencem niso popolnoma ra- zumljiva in ki jih neposred- no prizadevajo. Občani in proizvajalci v razpravah povsem podpira- jo novo ustavno ureditev; zanima pa jih zlasti to, ka- ko se bodo ustavna načela odražala v občinskih statu- tih in v statutih krajevnih ter delovnih organizacij. Takšno zanimanje postavlja člane občinskih aktivov za tolmačenje ustave še vedno pred odgovorne naloge. Ni na primer lahko analizirati stopnjo demokratičnosti v delovnem kolektivu ali ko- mimi in na tej osnovi pois- kati rešitev, kako konikretno formulirati odnose, da bi najmočneje prišli do veljave in se naprej razvijali. Tu bo potrebnih še precej razgovo- rov o ustavnih načelih v lu- či konkretnih analiz proble- mov sredine, v kateri raz- prava poteka. To pa pomeni, da razprave o ustavi ne mo- remo odpraviti z enim, dve- ma ali tremi sestanki v vseh krajih in kolektivih in da tudi ne moremo določiti, do kdaj bodo te razprave tra- jale. Brez dvoma bodo pote- kale vse do sprejema ustave in še dalje do sprejema ob- činskih statutov, statutov krajevnih skupnosti in de- lovnih organizacij. — m Srečko Pratnemer NAŠ KOMENTAR OBČINSKI STATUTI od vseh strani Medtem ko PO mrvi osnii+ki statutov nekater'h oibčin že i! v iBvno razpravo, so ostali v zp,ključni fazi sf^stavliania. iNe io. že znoni niihovi iprvi obrisi, njihove prve značil- Tiosti. In če l)i vse ocenjevali s stališča, da naj občinski statut govori predvsem o načinu reali- zacije pravic delovnih in ostalih organizacij, posameznikov in ob- čine, potem pričin ome- njajo. drugi pa spet povsem iz- nuščaio. V osnutkih statutov ne- katerih gospodarsko močnejših občin je celo ^aipisano. da o(l>čina izaso+avlja vsem šolodbveznim otrokom vse knj'?e in učila, pa tudi hrano v šolskih ikuhiniah brp.7r>l«čino. Druge, gospodarsko šibikejše občine, teh ugrodnasti sploh ne omenjajo. Razumljivo je. da se ii)ostavlTa vprašanje, mar je prav. da bi nastale med občfini različnih občin taikšne razlike v ugodnostih in ali je umestno, da bodo oil>čani gosipo- darsiko šibkejših komun priiza- deti na tem polju? Podobne razlike zasledimo tudi pri navajanju zadovoljevanja skupnih potreb občanov. Vtem ko so T)onekod zelo širokogrudni. so v drugih osnutkih te pravice nap'isane zelo nejasno, previdno in lahko bi rekli skoraj nera- zumljivo. V več'ni nrimerov so slabo in medlo obdelani odnosi med de- lovnimi organizacijami ter ko- munami. Zelo različno so obravnavana komunalna dela. Tu in tam zasle- dimo primere, ko osnutki občin- skih statutov celo procentualno določajo višino prispevka občine oziroma občanov samih za jrrad- njo ceste, vodovoda in drugih del. Težko je verjeti, če bodo ti odstotki dolgo držali in če bodo ta razmeria prispevkov realna čez leto, dve. Zdi se. da so napaik storili tisti. ki so že v statutu občine določili teritorialne meje poisameznih stanovanjskih in krajevnih skup- nosti. Dosti 'bolje bi bilo, če bi to urejevali občinski odloki in še ti samo na osnovi sklepov ob- čanov prizadetih območij. Velike razlike se Ikažejo pri zagotavljanju kulturnih, prosvet- nih in telesnovzgojnih potreb. Prenekateri osnutki te naloge odpravljajo v silno skopih stav- kih. Tudi stališča glede formi- ranja občinskih skladov so zelo različna. Prevladuje mnenje, da ne kaže (podrobno naštevati flklade; morda bi bilo bolj umestno, če bi našteli samo de- javnosti, ki se naj finansirajo 17. s-kladov. Zanimivo je še to. da državljani najmanj vedo o dehi in trošenju sredstev skladov, pa čeprav gre v vseh primcriJi za ogromna sredstva. Zelo različno je nadalje za- gotovljena javnost dela oblast- nih in politično izvršilnih orga- nov. Modtem ko nekateri osnutki ol>čin'S.kih statutov oibravnavajo to silno zahtevno iK)dročje. i>a ga driTri omenjajo slabo. Cnvek. ki nrebirn osnutke ob- činskih statutov dobi še vtis, da so v njih mibolj temeljito ob- delana poglavja o občins.kih skupščinah, da pa so eospodar- ska in ostala živi jen jisiko važna vnrašanja obravnavana vse pre- malo. Zato vsi ti in še drusri nrimeri govotijo. da bf^do tprnolrife raz- prave o o<=nutkih r»bčinskih sta- tutov več kot potrebne. -an Dvojno priznanje Konec prejšnjega meseca je lov- ska družina Vojnik priredila v svojem revirju Dobrava reprezen- tančni lov, katerega so se udele- žili številni gostje, med njimi pol- kovnik JNA Franc Rojšek ter predsednik Lovske zveze Celje Jo- že Ančik. Lov je bil vzorno organiziran in je potekal v zadovoljstvo vseh udeležencev. Nekoliko težav je bi- lo le zaradi visokega novozapad- lega snega. Uplenjenih je bilo 23 zajcev in 5 fazanov. Ob prijetnem zaključku je tov. Ančik izrazil zadovoljstvo nad dobro organizacijo lova, kakor tu- di nad delom lovske družine Voj- nik, ki je letos na drugem mestu v okrajnem merilu. Zlasti je tov. Ančik poudaril skrb za nenehno pravilno gojitev divjadi in želel družini še večji napredek. Ta zaključek pa je primemo iz- polnil še aictiv mladih lovcev lovske družine Vojnik, katerega predstavniki so se zahvalili tov. Ančiku za vso njegovo prizadeva- nje v lovski organizaciji ter mu hkrati za njegov življenjski jubi- lej izročili album fotografij iz do- mačega lovišča. Vsi udeleženci tega lova pa so prejeli lepe spominske znake. -vd