Lelo XXII.||i|	a fitfBSEB Številka .
Naročnina za Jugoslavijo:	IB HgKBSfflB kBL HhB B& JW fflaJHT	Im	B K§9	Bm	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino-	KM IHTOT	W&b^JBr	MH - JUS 9|	HKl	fcflL—™ g« »...JžM	Kflg Gregorčičeva ulica 23. Tot
aemstvo: 210 din), za */* leta	Sfea KM	^KlSilEžsBr	1» MBM M m	«81 feffiBBBlF »H 25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za */. leta 45 din,	tičeva ul. 27. Tel. 47-5L!
mesečno 15 din. Tedenska ,	Rokopisov ne vračamo. —
Plača In toži se v Ljub Jani	Časopis za trgovino, Industrllo. obrt In denarništvo niciUv L^ubljanfžt.^JlM.
izhaja ;S„p#rS___________________ Ljubljana,	ponedeljek 30. januarja 1939	 Cena	gHL	1*50
Preveč počasna lavna dela
če bi se v istem razmerju javna dela pri nas izvrševala, kakor se o njih govori in piše, bi mogli biti kar zadovoljni. V resnici pa se o večini tudi nujno potrebnih javnih del govori zelo mnogo, a teh del še vedno ni. A tudi tam, kjer se ta dela pričakujejo, se izvršujejo tako počasi, da bi bila v drugih državah narejena najmanj še enkrat hitreje. Zadostuje, če omenimo le železniško progo Sevnica— Tržišče, modernizacijo ceste iz Ljubljane v Kranj ter cesto Št. lij —Maribor. Ta dela se izvršujejo ali so se izvrševala tako počasi, da to ni v korist našemu gospodarstvu. Tako je cesta iz Kranja v Ljubljano izredne turistične važnosti, prav tako tudi cesta iz Št. lija v Maribor. Več ko ena turistična sezona zaradi gradnje te ceste ne bi smela trpeti. V resnici sta tudi obe cesti tako kratki, da bi se mogli obe popolnoma dogotoviti v enem letu.
Glavni vzrok te počasnosti v izvajanju javnih del je v pomanjkanju sredstev za javna dela. Da bi se ta napaka odpravila, se je določil najprej enomilijardni kredit. Čeprav pa so od takrat minila že skoraj štiri leta, še vedno ni ta kredit ves uporabljen. Seveda potem tudi niso mogla biti dovršena dela, ki so bila določena iz tega kiedita.
Ista počasnost se opaža tudi pri -Mirin,ilijarduem notranjem posojilu, ki je v veliki meri namenjeno za javna dela. Prva transa tega posojila bo šele razpisana in trajalo bo Se mnogo let, preden se bodo mogla začeti delati in dogo-loviti vsa dela, ki so namenjena iz. tega posojila. Finansiranje tega posojila nikakor ni srečno zamišljeno, ker ravno za javna dela mora veljati načelo, da se ta izvrže v pospešenem tempu. Kajti vsa javna delavki so namenjena iz štirimilijardnega posojila, bi močno dvignila gospodarsko silo države in zato ni egalno, če se ta dela izvrže hitro ali pa v polževem tempu. V resnici tudi vidimo v vseli modernih državah, da se javna dela izvršujejo naglo. To tudi zato, ker imajo javna dela tudi ta namen, da čimbolj omilijo gospodarstvo krizo in da z večjo zaposlitvijo l judi pomagajo gospodarstvu, da si čimprej opomore od zadnje krize. S počasnimi javnimi doli pa se ta namen javnih del popolnoma onemogoči.
Jasno pa je tudi to, da bi pospešeno izvajanje javnih del dalo močno pobudo tudi zasebni iniciativi, da bi z večjo vnemo investirala denar v razna stavbena dela. Vse gospodarstvo je eno samo veliko kolesje in hitrejše vrtenje enih koles povzroča tudi hitrejše vrtenje drugih. In obratno. Počasno izvajanje javnih del mora nujno zaviiali tudi vso zasebno iniciativo.
Zato bi bilo prav zato želeti da bi se začela pri nas izvajati javna dela v hitrejšem tempu. Ponovno smo že opozorili, da bi se za javna dela, ki bi jih v celoti izvajale samouprave, dobil mnogo laže in hitreje denar, kakor pa se dobi sedaj, ko o teh javnih delih odloča le centrala, čisto naravno pa je, da imajo ljudje vse drugačno voljo posojati denar za dela, katerih potrebo poznajo, ko pa za dela, ki so jim nepoznana. Prepričani smo, da bi se moglo na podlagi samouprav-
nih del razpisano posojilo hitro tudi dobiti in da ne bi bilo treba čakati, preden zaradi štirimilijardnega posojila izdane uredbe začno funkcionirati. Saj smo videli v Zagrebu in v Ljubljani, kako hitro in s kako velikim uspehom so bila podpisana mestna obligacijska posojila.
Sedaj v zimi je čas, da se pripravijo vsa javna dela, ki se nameravajo spomladi začeti. Ta dela
V četrtek je bila v Zagrebu seja Stalne delegacije lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije. Udeležba na seji je bila zelo dobra ter so bile na njej zastopane vse glavne organizacije lesnih trgovcev in lesnih industrialcev Jugoslavije. Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj v Ljubljani sta zastopala predsednik Franjo Škrbec in tajnik dr. I. Pustišek, Zvezo indu-strijcev v Ljubljani pa gen. tajnik dr. A. Golia. Po izčrpni in vsestranski razpravi vseh aktualnih vprašanj so bili sprejeti vsi potrebni sklepi. O seji sami je bilo izdano naslednje oficialno poročilo:
»Stalna delegacija lesnega gospodarstva v kr. Jugoslaviji je na svoji plenarni seji dne 26. januarja 1939. po podanih referatih in izčrpni razpravi o sedanjih razmerah ter stanju lesnega gospodarstva v naši državi soglasno konstatirula, da je lesno gospodarstvo v neprestanem nazadovanju in da morajo pristojne oblasti naj-nujneje izdati potrebne ukrepe, da se to nazadovanje vsaj zaustavi. Ti ukrepi so tembolj nujni, ker gleda lesno gospodarstvo z veliko skrbjo v bližnjo bodočnost.
Ugotovilo se je nadalje soglasno, da zadeva izkoriščanje dogovorjenih kontingentov za izvoz v Nem-' čijo na- največje ovire zaradi slabega funkcioniranja jugoslovansko-nemškega kliringa. Opustitev jamstva za tečaj klirinške marke brez pravočasnega predhodnega opozorila je težko oškodovala lesno gospodarstvo, ki ne more v teh slabih časih samo prenesti to izgubo, ki je nastala brez vsake njegove krivde in kateri se lesno gospodarstvo ni moglo izogniti. Zato se z vso pravico zahteva, da se morajo odkupiti nakaznice za dobavljeno blago do It. januarja 1113». po zajamčenem tečaju 14‘3« dinarja za 1 KM. Nadalje je potrebno, da se tehnično izpopolni organizacija kliringa in da se na ta način daje pridobitnikom popolna možnost, da morejo redno zadostiti prevzetim obveznostim v terminskih prodajah klirinških mark s tem, da se pravočasno izdajo takšni že angažirani čeki.
Lesno gospodarstvo pričakuje za v bodoče, da se ne bodo izdajali ukrepi, ki se tičejo njegovih življenjskih interesov, brez predhodnega zaslišanja njegovih zastopnikov.
V zvezi s poslovanjem z Nemčijo so se v zadnjem času pojavile neke skupine izven lesnega gospodarstva, ki si z neresničnim poročanjem taste posebno vlogo v tem izvozu. Stalna delegacija ugotavlja, da razen nje ter v njej včlanjenih organizacij ni legitimnih zastopnikov lesnega gospodarstva.
pa se naj potem tudi začno in v pospešenem tempu tudi dovrše. Zlasti pa naj se ne ponavljajo več neprestane težave z licitacijami in s potrditvami licitacij. Tempo mora priti v javna dela, da bo vse gospodarstvo la tempo začutilo. Priznavamo radi, da se je lani mnogo več storilo, ko prejšnja leta. Toda še več bi se moglo storiti in zadovoljni ne smemo biti prej, dokler se ne stori res vse, kar je
Stalna delegacija je z zadovoljstvom vzela na znanje, da je od-goden načrt o monopolizaeiji lesnega uvoza v Italijo ter se nadeja, da se bo ta misel popolnoma opustila. To upa tembolj, ker bi bil takšen monopolni sistem lesnega uvoza v Italijo v nasprotju z izvoznim sistemom, ki je v veljavi v naši državi. Nobenega dvoma ni, da bi sistem monopolizacije lesnega uvoza v Italijo slabo vplival na razvoj našega lesnega izvoza v Italijo ter onemogočal povečanje njegovega obsega, za čimer stremi lesno gospodarstvo. Naproša se zato kr. vlada, da tudi v bodoče, kakor je uspešno storila pri tej priliki, posveti temu velikemu vprašanju vso svojo pažnjo.
Stalna delegacija je ponovno konstatirala neobhodno potrebo povečanja in pospeševanja izvoza vseh vrst lesa v neklirinške države ter misli, da ni možnosti povečanja tega izvoza, dokler se izvoznikom ne zagotovi polna protivrednost izrezu iških deviz. V ta namen je v prvi vrsti potrebno, da se (»proste izvozniki dolžnosti, da odstopijo 25% svojih deviz /a nižje tečaje.
*
V tem oficialnem sporočilu navedene zahteve lesnega gospodarstva so pač tako jasne, da ne potrebujejo prav za prav posebnega dostavka. Vendar pa bi kljub temu še opozorili zlasti na glavno zahtevo, da se plača izvoznikom vse do 11. januarja dobavljeno blago po tečaju 14T0 din za 1 RM. Kako zelo je ta zahteva upravičena, dokazujejo naslednja dejstva.
Z okrožnico dev. št. 78 z dne 4. novembra .1938. je Narodna banka sporočila, da se s 7 novembrom ustavi sklepanje novih terminskih kupčij in da se bo na podlagi dogovora med Narodno banko in nemško obračunsko blagajno ohranil tečaj nemške marke na naših borzah med 14'30 in 1470 din za 1 RM. Vsi lesni izvozniki so zato upravičeno smatrali, da je vsaj tečaj 14 30 din zajamčen in na podiagi tega tečaja so delali tudi svoje kalkulacije.
Z okrožnico dev. št. (j z 11. januarja pa je Narodna banka naenkrat obvestila pooblaščene denarne zavode, da od 12. januarja dalje ne bo več intervenirala za ohranitev tečaja marke na naših borzah na preje navedeni višini ter je brati znova dovolila terminsko poslovanje s klirinškimi markami.
Ta preokret je nastal iz želje, da se poveča izvoz v neklirinške države. Ta želja je sicer razumljiva, vendar pa je še bolj jasno, da se tak preokret ne sme izvršiti v škodo izvoznikov. Že celo pa ne gre, da bi se na tak način ponovno
bilo mogoče storiti. Če bomo prehitro zadovoljni, ne bomo nikdar res napredovali.
Naša država pa mora hitro napredovati, saj je bila večina njenih pokrajin stoletja gospodarsko zapostavljena ter je treba sedaj vse zamujeno nadomestiti. Iliter tempo javnih del pa je za gospodarski napredek države prvi in največji pogoj. Naj zato tudi velja ta pogoj v polni meri!
oškodovalo naše lesno gospodarstvo, ki se še danes ni moglo opomoči od izgub, ki jili je doživelo zaradi njemu ukazanega izvajanja sankcij proti Italiji.
V zvezi s temi zahtevami naj navedemo še nekatere vloge, ki jih je poslala Zveza industrijcev v Ljubljani Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Promet z Nemčijo
Več tvrdk je prejelo od nemških uvoznikov obvestila, da ne morejo nakazati denarja, ker ne sprejema nemška obračunska blagajna nobenih vplačil za Jugoslavijo. Postopanje nemške obračunske blagajne je popolnoma neumljivo. ker gre za plačila za blago, ki je bilo dobavljeno na podlagi že izdanih deviznih potrdil. S takšnim postopanjem se popolnoma nedopustno ovira medsebojni trgovski promet celo v okviru razpoložljivih deviznih kontingentov.
Teža lesa, ki se izvaža v Italijo
Italijanske carinske oblasti pazijo strogo in naravnost lniuucioz-no na to, da lesne pošiljke, ki prihajajo iz naše države, ne presegajo teže, ki je označena v uvozni licenci. Zato se na obmejni postaji Postojna (Postumia) vsak vagon, tudi če je bil pri oddajni postaji uradno tehtan, ponovno telila. Ciin se ugotovi višek teže, se mora odvisna količina razfbžili ter se stavi našemu izvozniku na razpolago, Ker se zopetni prevoz nazaj v Jugoslavijo ne izplača, tako blago propade ter imajo naši izvozniki gmotno škodo.
Znano je, da les pri vlažni atmosferi vpije iz zraka vlago ter pridobi na teži. Še bolj pa se to dogaja v deževnem vremenu, ko se les zmoči ter pridobi tudi nad 5 odstotkov na leži. Kakor se gotovo ne more ugovarjati, če italijanske carinske oblasti les ponovno uradno pretehtajo, se pa vendar mora poudariti, da bi se morala priznati glede teže neka toleranca. Po našem mnenju bi bila primerna toleranca 5% na v uvozni licenci označeno težo.
Zamudno izstavljanje klirinških nakaznic (uputnic)
Tz vrst lesnih trgovcev se množe pritožbe zaradi zamudnega izstavljanja klirinških uputnic. Od dneva vplačila italijanskega kupca pa do dostavitve klirinške uputnice našemu izvozniku minejo cesto celi trije tedni.
Naši izvozniki imajo velik interes na tem, da bi se izstavljale klirinške uputnice hitro in brez vsakega zavlačevanja. Izvozniki
imajo možnost vnovčevanja klirinških nakaznic bodisi s prodajo Narodni banki, bodisi z lombar-dotn pri privatnih denarnih zavodih. Spričo pomanjkanja obratnega -kapitala je za naše izvoznike važno, da se morejo čimpreje po-služiti ene ali druge od navedenih možnosti vnovčevanja svojih klirinških terjatev.
Zamudno izstavljanje klirinških uputnic ima pa še drugo za naše izvoznike zelo neugodno posledico. Po deviznih predpisih se morajo izvozna potrdila opravičiti v 45 dneh. A ko izvoznik v tem roku ne prejme klirinške nakaznice, mora vložiti na finančno ministrstvo prošnjo za podaljšanje roka, kar je združeno z delom in tudi s stroški. Neredki so primeri, ko je italijanski kupec že izvršil plačilo v kliring ter je o tem naš izvoznik privatno tudi obveščen, pa mora vendar vložiti prošnjo na ministrstvo za finance za podaljšanje roka za opravičbo potrdila, ker še ni prejel klirinške nakaznice. Na ta način se čisto po nepotrebnem povzročajo izvoznikom stroški in sitnosti. Zato se naj klirinške nakaznice izstavljajo takoj!
Vsem lesnim sekcijam in združenjem!
Na seji Stalne delegacije drvarske privrede v Zagrebu dne 26. t. m., katere sta se udeležila tudi predsednik OLO Franjo Škrbec in tajnik dr. lvko Pustišek, je bilo govora tudi o bližnjih zaupnih pogajanjih glede izvoza les* v Madžarsko.
K tem pogajanjem bodo povabljeni tudi člani Stalne delegacije.
Potrebno je, da čimprej izvemo želje in pritožbe našega članstva glede izvoza lesa v Madžarsko, da jih bomo mogli uveljavili.
Radi tega sklicujemo informativni sestanek lesnih trgovcev — zlasti štajerskih, v sredo, dne I. februarja 1939 ob 19. uri dopoldne v Mariboru v prostorih Združenja trgovcev Maribor-mesto, Jurčičeva 8.
Prosimo, da sekcije oz. združenja pravočasno obveste svoje članstvo o tem sestanku.
Poleg vprašanja izvoza lesa v Madžarsko bomo obravnavali tudi vprašanje izvoza lesa v Nemčijo, zlasti z ozirom na velike pred-, ujme.
Predsednik: Franjo Škrbec s. r. Tajnik: l)r. Ivko Pustišek s. r.
Zunanja trgovina Nemčije pasivna za 432 mil, RM.
V decembru je Nemčija uvozil* blaga za 541.9 milijona RM, za 17 milijonov RM ali za 3.3% več kakor v novembru. Izvoz Nemčije pa je znašal v decembru 504.3 milijona KM ter se je povečat za 49.8 milijona ali za 11%. Uvozni presežek se je zmanjšal za 37.6 milijona ali za 50%.
V nemškem blagovnem prometu se je v I. 1938. posebno povečal nemški izvoz v Češkoslovaško. A tudi nemški uvoz iz Ceško-slo-vaške je narastel v enaki meri. Nadalje se je še povečal nemški izvoz v Italijo (za 10.6 milijona) v Francijo (3'5), Nizozemsko (2*7) in Romunijo (za 1.6 milijona KM).
Vse lansko leto je Nemčija uvozila blaga za 6052 milijonov KM, izvozila pa samo za 5.619 milijonov KM ter je svojo trgovinsko bilanco lani zaključila s pasivo r višini 432.4. milijona RM.
Lesno gospodarstvo stalno nazaduje
Zahteve zastopnikov lesnega gospodarstva
Stran 2.
t INI   ■■■■
f Valentin Hladin
Celje, dne 29. januarja 1939.
V soboto ob 2. popoldne je nebi adom a umrl v Celju 49 letni veletrgovec in hišni posestnik v Ce-8ju Valentin Hladin. Pred štirinajstimi dnevi ga jo bolezen prisilila na bolniško posteljo, kateri jje kljub vsej skrbni zdravniški negi podlegel. S smrtjo Valentina jllladina so zgubile naše stanovske organizacije vnetega in vzor-iiega člana, ki je znal vedno v (pravem času odločno' nastopiti za interese slovenskega trgovstva. Bil je tudi zvest naročnik »Trg. lista«. Poleg številnih funkcij v raznih organizacijah, katere jo z vso ljubeznijo in veseljem podpiral, je bil tudi vzoren član Združenja trgovcev za mesto Celje. Dolga leta je bil član uprave Združenja, zadnja tri leta pa je bil Član nadzorstva. Pokojnika bomo ohranili vsi v najlepšem spominu. Danes v ponedeljek ob 4. popoldne ga Jbomo položili k večnemu počitku na okoliškem pokopališču v Celju. Hudo prizadeti gospe soprogi in sinu Dragu ob težki izgubi izrekamo svoje najiskrenejše sožalje. Njega pa ohranimo v najlepšem spominu!
jVeljavnost davčnih potrdil za carinske ugodnosti pri uvozu blaga
Ker se je večkrat pripetilo, da prošnje uvoznikov za dovolitev capinskih ugodnosti za uvoz blaga miso bile rešene v 45 dneh ter je js tem za uvoznike nastopila dolžnost, da plačajo davke tudi za bodoče tromesečje, ter da predlože novo davčno potrdilo, je sprožila neka krajevna kontrola vprašanje, (če so prvotni prošnji priložena davčna potrdila še veljavna. Davčni oddelek finančnega ministrstva je pod št. 72334/III z dne 19. novembra 1938 odločil, da morajo carinarnice izvršiti odlok carinskega oddelka, čeprav je ta rešil te prošnje šele po 45 dneh, ko 'je prejel te prošnje. To pa zato, ker je stranka svojo dolžnost izvršila in priložila prošnji davčno potrdilo; če pa rešitev ni bila izdana pravočasno, ni to njena krivda. S tem mnenjem se je soglasil tudi carinski oddelek in zato se morajo carinarnico po njem ravnati.	______
(Nabavite si davčne karte za služkinje.
Davčna uprava razglaša:
Službodajalci, ki zaposlujejo ^lišno služabnišlvo (služkinje, Staline postrežnice idr.), si morajo nabaviti po določilih člena 95. zakona o neposrednih davkih davčne karte najkasneje do 31. januarja 1939, oziroma če niso imeli prej hišnega služabndštva v roku 15 dni po sprejemu v službo.
Po 31. januarju se bo strogo kontroliralo, če so si vsi nabavili karte. Proti vsem, ki ne bodo pravočasno nabavili davčnih kart, se bo moralo uvesti kazensko postopanje po Čl. 95. zak. o neposrednih davkih in se jih bo kaznovalo s petkratnim zneskom davčne karte.
Davčna karta stane 52 din, prispevek za banovinski bednostni sklad, ki se plača istočasno, pa 25 din.
Davčna karta se dobi le pri (davčni upravi, Vodnikov trg 5/11., soba št. 9.
Davčna uprava sporoča, da si je (dosedaj nabavilo davčne karte le gnalo službodajalcev.
Nazadovanje ruske lesne trgovine
Gospodarska poročila danskega zunanjega ministrstva vsebujejo tudi zanimive podatke o sovjetski lesni trgovini. Po tem poročilu je znašal v prvih 9 mesecih 1938 sovjetski izvoz stavbenega lesa 2 mi lijona ton v vrednosti 120 milijo
nov rubljev, v istem času 1987 pa 3,9 milijona ton v vrednosti 322 milijonov rubljev. Izvoz je torej po količini nazadoval za približno 50%>. Izvoz posameznih lesnih vrst je nazadoval takole: nepredelanega lesa od 1.91 na 0.78 milijona ton, polpredelanega od 0.10 na
0.05, rezanega lesa od 1.78 na 1.09 milijona ton in furnirjev od 87.000 na 58.000 ton. Po načrtu bi morala znašati v 4. tromesečju 1938 v Rusiji sečnja vsega stavbenega lesa 35.01 milijona ton, od 1. oktobra do 10. novembra pa je dosegla le 6.34 milijona ton. Sečnja
je dosegla torej le 17.8°/o po načrtu določene količine. Vzrok nazadovanja proizvodnje je v pomanjkanju delovnih sil. Vsa proizvodnja lesa je v prvih treh četrtletjih 1938 zaostala za po načrtu določenimi količinami za 50.8 milijona ton.
Predavanje	o
Pretekli torek je v Trg. domu v Ljubljani predaval zastopnik našega turističnega biroja »Jugoslavije« g. Gabrič o nemških hau-zeatskih lukah. Predavanje so poživili mnogi filmi turistično-pro-pagandnega in reklamnega značaja. V imenu Zveze za tujski promet in Zveze trgovskih združenj kot pokroviteljic je pozdravil občinstvo g. Pipcnbahcr, ki je predstavil predavatelja in obrazložil vzajemnost teh predavanj pri nas z našo tujsko propagando v Nemčiji.
Precej številnemu občinstvu je predavatelj g. Gabrič najprej na kratko označil vedno lepši napredek našega tujskega dotoka iz Nemčije, nato pa s stvarnimi podatki opisal Hamburg. Ta svetovna luka ima za Slovane seveda poseben pomen, zlasti za Češkoslovaško, katero veže z njim reka Laba (Elbe), plovna do Prage za 1200 tonske parnike. Sam Hamburg leži 100 km od morja. Morska luka je v Cuxhavenu. Velik razmah je doživela hamburška svobodna luka, odkar so bila pristanišča na novo urejena (pomoli in bazeni) ter zgrajeno celo skladiščno mesto z 800.000 m* površine, pa tudi nov kolodvor in letalske zveze. Luka ima izredno členovito obrežje (264 km) s 482 km tira in nad tisoč žerjavov. Večino prometa pa obvlada ena, državna skladiščna in prevozna tvrdka, ki je imela od 19,7 milijonov ton v 1.1937. opravljenega prometa sama 11,8 milijonov ton. Veličino hamburškega prometa označujejo še ti podatki: pristaniških delavcev je do 30 tisoč, tedensko pristane 352 ladij, letno 9041, tov. avtomobilov 45.000. Filmi, tudi zvočni, so prikazovali zlasti ves ta promet in največje ladje in ladjedelnice ter palače tujih trustov. Vsi ti podatki so bili za poslovne ljudi izredno zanimivi in poučni.
Enako zanimiv je bil tudi pregled Bremena kot druge največje nemške luke; za čezmorski promet je tudi Bremen izredno važen, zlasti pa je slaven po svojih žitnih (78.000 ton) in kalijevih skladiščih (120.000 ton), skladiščih za premog idr. Najvažnejše čezmorske in evropske proge opravljajo družbe, ki imajo sedež v teli mestih. Preseneča pa, kako goste so postale te zveze in kakšni rekordi so že doseženi celo v tovornem prometu.
Ce upoštevamo, da so gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo čedalje večji, bi morali posvečati takim predavanjem več pažnje. Pa tudi sam Hamburg bo imel za nas čedalje večji pomen. »Mittellandkanal« veže luko z za-hodnonemškim vodnim omrežjem, na vzhodno pa je bila spojena že prej. Zato ima velikanski pretovorili promet in priteguje vso Poljsko in Češkoslovaško. Seveda pa je razen vodiie poti že zelo važen avtobusni cestni promet, ki je vzorno organiziran. Za čezmorski ekspresni promet obratujejo mnoge zračne proge iz raznih mest do Hamburga. Tovorni promet se preklada brez carinjenja. Mnogo blaga se pa tu tudi predela in je ta zveza gospodarskih vej že sama vredna proučevanja. Vedno bolj prevzema vodilno vlogo državna podjetnost. Tako je državno največje skladiščno podjetje H .Freihafen Lagerhaus Gesell-scliaft.
Med pomorskimi družbami je na prvem mestu »Hamburg-Ame-rika Linie«, ki veže Hamburg s Severno Ameriko in ima 723.000
bruto reg. ton ladij. Največja nemška družba pa je »Ilamburg-Sudamerikanische Dampfschif-fahrts-Gesellscliaft s 400.000 tonami, ki spaja z južno Ameriko in ima najmodernejše ladje. V Bremenu je sedež družbe »Norddeut-scher Lloyd«, ki oskrbuje prevoz po vsem svetu, druga je »D. D. Hansa« za tovorni promet, posebno za Indijo. Zaradi svojega prometa s sadjem in kolonijalniin blagom je Bremen razvil tudi posebno progo v Levanto, ki jo oskrbuje družba »Atlas«. Tudi Bremen ima velik čezmorski promet, ki je znašal 1. 1937. ž.e 8,33 milijona ton v vrednosti dveh milijard mark, po tonaži dospelih in odpravljenih ladij pa je obse-
gel promet nad 9 milijon neto reg. ton. Obe mesti imata razen tega velik tujski promet in potniški promet.
Posebne filme je pokazal predavatelj o notranjosti mest, oziroma o njihovih starinskih in umetnostnih posebnostih. O teh filmih bi se dalo reči, da niso bili vsi vzorni, imeli so pa le nekaj privlačnosti, kar velja seveda tudi za izlet na Špicberge mimo važnega mesta Bergena in skozi čudovite fjordske pokrajine. Občinstvo je nagradilo predavatelja z glasnim priznanjem.
»Bureau Jugoslavia« (Hamburg 11, Trostbriicke) vodi Slovenec Leo Potočnik, ki daje tudi trgovske informacije.
Novi po iz vrst tr
Med poslanci je 29 trgovcev
»Trgovački Vjesnik« objavlja naslednji pregled poslancev iz vrst trgovcev ter gospodarskih ljudi.
Med 373 poslanci so bili izvoljeni naslednji poslanci, ki so po poklicu trgovci ali pripadniki gospodarskih stanov.
Na listi dr. Stojadinovica:
Nedeljko Savič, predsednik Zveze trg. združenj v Beogradu.
Dr. Jure Koce, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani.
S. J. Radovanovič, trgovec, Srb.
Gjuro Crijenica, trgovec, Lud-breg.
Dušan Buič, trgovec, Grubišino polje.
Vasilije Dragaš, trgovec, Veliki Zdenci.
Ignatije Cicvara, • gostilničar, Pa.krac.
Tošo Radosavljevič, trgovec, Daru var.
Lazar J. Crljič, trgovec, Der-venta.
Nurija Pozderac, trgovec, Cazin.
Jovo Seat, trgovec, Biograd na nroru.
A. D. Mihajlovič izvoznik, Valjevo.
G. M. Novitovič, trgovec, Beograd.
Šefkija Selimovič, trgovec, Plev-lje.
T. V. Šarkovič, trgovec, Raška.
Stojadin M. Pavlovič, trgovec, Petrovac.
D j. S. Mirkovič, trgovec, Golu-bac.
R. V. Gajič, trgovec, Dol. Mi-lanovac.
Rad. Miloševič trgovec, Priština.
Aleksander Josifovič, trgovec, Kuršumlija.
D. K. Mladenovič trgovec, Pirot.
M. Lj. Golubovič, trgovec, Svri-
jig.
D. Trbušič, trgovec, Prizren.
Ugrin Joksimovič, trgovec, Go-stivar.
D. R. Bešircvič, trgovec, Gjev-gjelija.
M. J. Krstič, trgovec, Surdulica.
A. J. Corbevič, trgovec, Ohrid.
M. V. Veličkovič, trgovec, Vla-dičin Han.
M. CipuŠevič, trgovec, Radovi-šte.
Na listi dr. Mačka pa so bili izvoljeni:
Matija Moguš, gostilničar, Senj.
Franjo Borič, trgovec, Crikve-nica.
A. M. Jovanovič, trgovec, Ma-glaj.
I. P. Mtudineo, trgovec, Pučišče in liija P. Mihajlovič, trgovec, Arandjelovac.
V vsem je torej bilo izvoljenih 34 pripadnikov gospodarskih stanov, med njimi 29 trgovcev, 3 gostilničarji, 1 izvoznik in 1 zbornični tajnik.
Število gospodarskih poslancev pa se bo morda še povečalo, ker so bili nekateri poslanci izvoljeni v dveh okrajih, nekateri poslanci pa so tudi senatorji. Tako je zelo verjetno, da postane poslanec tudi dr. Adolf Golia, namestnik dr. Korošca v Ljubljani.
K temu seznamu poslancev dodaja »Trgovački Vjesnik« naslednje besede:
»Kot zastopniki trgovskega stanu bi od srca želeli, da bi se vsi ti poslanci združili v poseben klub pridobitnikov, v katerem bi lepo bratsko in prijateljsko proučevali vsa gospodarska vprašanja, zlasti pa ona, ki se ti”-'jo trgovskega stanu. Ko se med seboj o vseh teh vprašanjih dogovore, naj do-tična vprašanja predlože plenumu kluba, kateremu pripadajo po svojem strankarskem naziranju. Na ta način bo in tudi mora uspeti vsaka njihova složno zamišljena in predložena zahteva v korist trgovskega in gospodarskih stanov.
Posebno iskreno pozdravljamo vse prej naštete trgovce poslance ter jim želimo čim večji uspeh v vsem' njihovem delu, zlasti pa v vseh naporih in prizadevanjih v korist in za napredek našega gospodarstva.«
Bratskemu zagrebškemu listu se pridružujemo tudi mi v enaki želji.
M« vesti
Min. predsednik Kjuseivanov je
v sobranju pri razpravi proračuna zun. ministrstva podal obširen eks-poze. Naglasil je, da je zelo nevarno zahtevati nemogoče stvari in zato bo bolgarska vlada svojo dosedanjo politiko nadaljevala. Omenjal je pakt prijateljstva z Jugoslavijo in njegov veliki pomen za obe državi Nadalje je poudaril dobre odnošaje z vsemi drugimi balkanskimi državami ter zlasti še sklenitev solunskega sporazuma, katerim je bila Bolgarska rešena vseh ponižujočih določb mirovne pogodbe. Vendar pa Bolgarska, ki se je rešila izolacije, v Balkansko zvezo še ne bo vstopila.
Nova turška vlada je podala v parlamentu svojo deklaracijo, v kateri^ naglasa nujnost dovršitve oboroževalnega programa. Glede zunanje politike pravi deklaracija, da bo Turčija v celoti izvršila vse prevzete obveznosti ter ohranila vsa svoja dosedanja prijateljstva.
V parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je imel madžarski
zunanji minister grof Czaky govor, v katerem je govoril o odnošajih Madžarske do drugih držav. Takoj uvodoma je naglasil, da je Madžarska za os Rim-Berlin. Nato je govoril o odnošajih z Jugoslavijo. Trdno upa, da bodo posvetovanja v Belju odprla novo in srečno dobo v_ odnošajih Madžarske in Jugoslavije. Zlasti je poudaril, da se bodo dosedanji odnošaji med obema državama, ki se razvijajo na temelju potrpežljivosti, državniške modrosti, stvarnega spoznavanja dejanskih potreb in medsebojnega zaupanja, še okrepili. Zelo je zadovoljen, da je pri zadnjih volitvah zmagala lista dr. Stojadinovica. Madžari želimo, je nadaljeval, da pride čimprej do dejanskega pri-;ateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko.
Glede odnošajev z drugimi državami je dejal grof Czaky: S prijateljstvom med Poljsko in Madžarsko naj računa ves svet. Zeli, da bi _ se nehali obmejni prepiri s Češkoslovaško. Usodo madžarske manjšine v Romuniji opazuje Madžarska z velikim zanimanjem. Z monakovsko konferenco so sicer zapadne velesile prepustile urejevanje političnih razmer v srednji Evropi Nemčiji in Italiji, vendar pa Madžarska želi, da bi se njeni odnošaji z zapadnimi velesilami na gospodarskem in kulturnem polju čimbolj okrepili.
Jugoslovanski poslanik v Buda-pešti je priredil večerjo na’ čast ministrskega predsednika Imrcdy-ja. Večerje sta se udeležila tudi nemški in italijanski poslanik.
»Daily Telegraph« piše o izjavi francoskega zunanjega ministra Ronneta, da je vojaško sodelovanje Francije in Anglije v primeru vojne popolnoma dogovorjeno, ter pravi, da ta izjava ni fraza. Posebno v' sedanjih dogodkih je francosko - angleško prijateljstvo močan zid proti vsem nevihtam in viharjem.
Po zunanjem ministru Bonnelu je govoril v francoskem parlamentu ministrski predsednik Daladier, ki je zlasti apeliral na vse Francoze, da se v teh resnih časih oklenejo vlade. Ne zato, da bi pomagali vladi, temveč v interesu Francije in vsega francoskega imperija. Francija si želi miru. Kjer pa so ogroženi njeni interesi, tam bo tudi nastopila v njihovo obrambo. Francija nikdar ne bo dovolila, da se ji vzame tudi le najmanjši del njenega imperija. Zbornica je sprejela Daladierov govor z velikim navdušenjem.
Nato se je razvila debata o resoluciji. Vloženi sta bili dve resoluciji. Radikali so predložili resolucijo, s katero se proglaša nedotakljivost francoskega imperija. Ta resolucija je bila sprejeta soglasno. Socialisti pa so vložili resolucijo, s katero zahtevajo, da priskoči Francija španskim republikancem na pomoč. Daladier je to resolucijo odklonil in stavil vprašanje zaupnice. Parlament je nato s 375 proti 228 glasovom izrekel vladi zaupnico.
Italijanski listi naglašajo, da ne
more biti niti govora o novem odpoklicu italijanskih’ »prostovoljcev« iz Španije, dokler Francija odkrito ali prikrito podpira španske republikance. Zboljšanje francosko-italijanskih odnošajev pa bo mogoče šele takrat, kadar se bo iz temelja spremenila francoska zunanja politika. Konferenco štirih velesil pa označujejo nekateri italijanski listi kot prezgodnjo, ker se je s'padcem Barcelone politična situacija popolnoma spremenila.
Znani italijanski fašistični voditelj Farinacci je prišel v Miinehen, kjer je imel v cirkusu »Krone« velik političen govor. V svojem govoru je ostro naglasil italijanske aspiracije na Tunis, Džibuti in Korziko. Odločno se je izjavil tudi za nemške kolonialne zahteve. Za njim je govoril pokrajinski voditelj nar. soc. Streicher, ki je med drugim zlasti poudaril, da pride kmalu trenutek, ko bosta nemški in italijanski narod pred velikimi odločitvami. Zato je potrebno, da se oba na veliko skupno preizkušnjo pripravita.
V nedeljo je imel ministrski predsednik Chamberlain politično zelo pomemben govor v Birminghamu. Naglasil je, da je Vel. Britanija sicer za mir, da pa ima popustljivost demokratičnih držav svoje meje in da zlasti ne morejo trpeti vsihtve kakšne rešitve. Chamberlainov govor smatrajo kot opozorilo Hitlerju, ki bo govoril danes ob 8. zvečer. Vsa politična javnost pričakuje z velikim zanimanjem Hitlerjev govor.
Reuterjev urad poroča, da je bila med Nemčijo in češko-slovaško sklenjena pogodba, po kateri sme nemška vojska proti predhodnemu obvestilu čsl. oblasti premikati svoje čete tudi skozi čsl. ozemlje in to v poljubnem številu. — Vešt še ni uradno potrjena.
Španski nacionalisti menijo, da bodo dali republikanci zadnji odpor pred mestom Ge*rono, kjer kopljejo rove in se z mrzlično naglico utrjujejo-
Denarstvo
Ali je potrebna devizna banka
Nekateri predlagajo, da se ustanovi posebna devizna banka, ki naj bi namesto Narodne banke prevzela vse devizne posle. Na ta način da bi se nehale vse težave 7. deviznimi posli, zaradi katerih trpe tako izvozniki ko uvozniki.
S tem predlogom se bavi tudi zadnji »Slovenec«, ki pa odklanja ta predlog, in sicer iz naslednjih razlogov: Malo verjetno je, da bi imela nova devizna banka potreben denar za devizne posle, saj so meseci, ko smo trgovinsko aktivni ali pasivni tudi za 500 do 1000 milijonov din. Drugo nejasno vprašanje je, kdo bi banko vodil. Verjetno je, da bi postala križišče vseh mogočih interesov. Zato bi bilo mnogo bolj umestno, če se najprej skuša reorganizirati Narodno banko, da bi mogla zadovoljivo voditi tarifne posle.
Strinjamo se s »Slovencem«, da je nova devizna banka odveč. To pa zato, ker bi to banko po vsej verjetnosti vodili isti ljudje, ki vodijo devizno poslovanje Narodne banke. V jedru se torej ne bi nič spremenilo, temveč bi se režija z nastankom nove banke še podražila. To podražitev pa bi plačali uvozniki in izvozniki.
Turistični dinar ostane
Narodna banka je sporočila vsem pooblaščenim denarnim zavodom, da morejo tudi v bodoče izplačevati po veljavnih predpisih turistični dinar. Narodna banka bo prodajala turistične dinarje •na podlagi svobodnega tečaja funta. Za kritje svojih stroškov smejo denarni zavodi zaračunati komitentom 2 dinarja na funt. Narodna banka je nadalje povečala premijo za tuje valute od 5 na H'4% dražje, kakor pa je borzni tečaj dotične valute.
Tečaji so se nekoliko popravili
Položaj na borzi se je pretekli teden nekoliko popravil, ker so
se zanimali za vrednostne papirje tudi zasebniki in ne le javna roka. Tečaji dolarskih papirjev so se dvignili zaradi nakupa teh papirjev po nekem zasebnem zavodu.
Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih številk:
21.1.
vojna škoda 7?« inv. pos.
4% agrarne 6% dalmatinske 6% begluške 7% Blair 8% Blair 7% Seligman 7% stabilizacijsko
Klirinška marka je bila ves teden po 13.80 in angleški funt je bil po 258 din.
Lesno tržišče
472.—
100,—
(50.50
89.—
89.75
91.—
98,—
100,—
98,—
26. I.
473.25
100.25
61.25
89.75
90.25
91.75 98.50
100.—
98,—
Zadružna gospodarska banka začne s 1. februarjem vse stare vloge do zneska 25-000 din izplačevati. Od višjih vlog pa bo začela izplačevati lanske obresti.
Ker ,ie Slovaška zahtevala, da se namesto označbe Kč za čsl. krono, uvede označba Kčsl, je praška vlada sklenila, da se uvede kot označba za kronp le »K«.
Na ncwyorški borzi so zaradi
«ui,^rSarc<;lone Padli tečaji mnogih vrednostnih papirjev.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. januarja objavlja: Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita v stroki agrarne reforme ter agrarno reformnih poslov v resoru ministrstva za kmetijstvo — Avtentično tolmačenje odst. 4. čl. 44. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov — Razne mednarodne konvencije — Spremembe v sta-ležu banovinskih uslužbencev v ,območju dravske banovine.
Domači trg
Tendenca na našem lesnem tržišču je slej ko prej še vedno nekam nestalna, oziroma mlačna. Promet je srednje velik, a nezadovoljiv. Tudi cene, ki se danes pri nas dosežejo za blago, namenjeno domačemu konsumu, so precej nizke.
Zaloge so razmeroma majhne, produkcija ni velika, čemur je pač v prvi vrsti krivo slabo zimsko vreme, ker ni mogoč dovoz posekanega lesa iz više ležečih krajev. Skratka, če bi takšno vreme trajalo še kak teden, bi bile domala vse večje žage, pa tudi manjše, skorajda brez hlodov za rezanje. Na nekaterih žagah pa je že nekaj časa vladal pravcati zastoj.
Kupčija z južnimi kraji ne gre v denar, ker je trenotna potreba po gradbenem lesu neznatna, na drugi strani pa tudi splavarji počivajo zaradi zime. Če bo nastopilo toplejše vreme, utegne po-
živiti tudi produkcijo za domača in tuja naročila.
Produkcija smrekovega in jelovega rezanega blaga še najbolj napreduje, dočirn se hrastovina izdeluje proti naročilu, v bukovini pa vlada stagnacija. Edini proizvod, ki se še kolikor toliko renti ra, so bukovi železniški pragi, ker je potreba po tem blagu iz dneva v dan večja.
Povsem drugo sliko pa nudi produkcija tesanega blaga: Zaloge so že znatne, le cene niso nič kaj ugodne.
Letos je bil znaten konsum v drvih, ki pa so v ceni že nekoliko popustila. Dokaj je bilo prodano tudi smrekovih-jelovih kratic, pa tudi raznih lesnih odpadkov.
Proizvodnja oglja je že zopet v zastoju, ker so cene dokaj slabe in je tudi potrošnja znatno manjša.
Na ljubljanski borzi je bil v tem mesecu bolj skromen lesni promet, cene pa nekoliko spremenjeno.
Inozemska
Tendenca zelo mlačna, cene v popuščanju, promet zelo omejen in manj zadovoljiv, kakor v novembru, odnosno decembru 1938.
Naša produkcija za izvoz na inozemska tržišča je bila sicer znatna in tudi zaključki, ki so bili pred meseci perfektuirani, so bili izjemoma veliki, le žal, da je bil sedaj večji del storniran radi nepredvidenega padca nemške marke.
Naša lesna industrija pa je zadnje čase zaposlena tudi z izdelovanjem blaga po posebnih naročilih in seveda v specialnih dimenzijah, za katero se dosežejo naravno tudi boljše cene in ugodnejši plačilni pogoji. S to proizvodnjo pa se bavi jo predvsem večje industrije, ki imajo tudi stare in stalne zveze z inozemskimi uvoznimi velepodjetji.
Zanimivo je primerjai naš izvoz v klirinške države z onim v nekli-r inski državi, ker presega prvi i po količini i po fakturni vsoti daleč nad dve tretjini drugega. Vzroki tega stanja, ki vsekakor ni zdrav pojav, ležijo deloma v slabih nudenih cenah, deloma pa v plačilnih prometih, pa tudi v dirigiranih odkupnih tečajih za obračunavanje prejetih inozemskih fakturnih zneskov. Prav bi bilo v očigled sedanjemu položaju in z ozirom na znane ter še neslutene devizne ovire in predpise, da bi se dosegel vsaj istotolikšen izvoz v klirinške države, kakor v ne-klirinške države.
Dosedanja praksa deviznega obračunavanja je neverjetno težko oškodovala našega izvoznika, da navedemo samo nedavne ugotovitve tako pri nemški marki, kakor še bolj pri angleškem funtu. Čeravno je ideja, da bi se povečal naš izvoz lesa v neklirinške države, zelo vabljiva in že na prvi pogled izpeljiva, pa nam dosedanja praksa narekuje čim večjo previdnost! Kajti našemu izvozniku gre v prvi vrsti za to, da blago lahko plasira, t. j. p0 primerni ceni in da pride čimpreje do plačila, pri čemer seveda računa na nekakšno stalnost obračunskega tečaja, sicer je vsa njegova kalkulacija postavljena na glavo in zaslužek nesiguren. Iz dosedanjih žalostnih izkušenj pa sledi, da večkrat niti svojega denarja, ki ga je izdal za dobavljeno blago, ne dobi več nazaj, marveč mora vkljub vsemu delu, zamudi časa itd. še utrpeti večjo ali manjšo izgubo na kapitalu.
Sicer je res, da je prodaja v neklirinške države znatno sigur-
vii® *U P^iPor°čljiva, ker ni tolikšnih plačilnih omejitev in zavlačevanj pri izdajanju uvoznih dovoljenj, kakor je stalen običaj v klirinških državah.
Vredno je omeniti tudi dejstvo, da nekatere države plačujejo celo
izvozne premije za dobavo lesa v inozemstvo, dočim je pri nas bas obratno, ker morajo ravno izvozniki sami prav za prav trpeti takšne »izvozne premije« v obliki znatno nižjih, t. j. diktiranih tečajev za obračunavanje njihovih izvozniških deviz. Kako vendar pride n. pr. naš izvoznik, t. j. večinoma srednji in manjši podjetnik do tega, da se tako rekoč na njegov račun in v njegovo škodo dobesedno podpira uvoznik bombaža in volne, torej veleindustri-alec, ki dela v največ primerih s tujim kapitalom ter gre običajno znatni dobiček tudi večinoma le v tujino! S tem je prav za prav pri nas vsak lesni izvoz zelo otež-kočen, oziroma bolje rečeno — kaznovan, mesto da bi bil nagrajen s premijami, kakor je to neredek običaj v državah, ki nimajo kliringov.
Če vse navedeno upoštevamo, tedaj moramo ugotoviti, da se položaj za našega izvoznika lesnih proizvodov bistveno ni zboljšal, temveč celo še poslabšal in je nujno potrebno gledati na to, da se te ovire čimpreje odstranijo. Izgledi za letošnjo izvozno kampanjo niso pač najboljši!
Pregled, naših najvažnejših izvoznih tržišč bi bil naslednji:
Anglija: Nudi še vedno zelo nizke cene, ker ima še vedno dosti ugodnejših ponudb od naših konkurentov. Zanima se zelo za bukove pragove, tudi za mehko, paralelno rezano blago, toda cene so še najboljše tiste, ki jih nudi za bukove ševrone, pa tudi tu je naš zaslužek tako minimalen, da se izvoz že niti več ne izplača. Ker se za trg te bogate države zelo pehajo malone vse produkcijske države, mi najbrže v doglednem času ne bomo prišli v poštev za izvoz večjih količin mehkega lesa. Pač pa izvršujemo dokaj specialnih naročil, oziroma komisijonov.
Nemčija; Je zelo veliko pri nas pokupila, toda deviznih dovoljenj še ni izdajala za prvo četrtletje. Mnogi zaključki ne morejo biti izvršeni, ker je bil med drugim pogoj tečaja marke n. pr. ne izpod din 14.20, ali 14.10 ali 14.— ali celo din 13.90 vzrok, da je bilo naročilo sporazumno stornirano. Sicer pa je odjem še vedno velik in cene zadovoljive.
Italija: Znan je kontingent lesa za 1939 v iznosu 108 milijonov lir, od česar odpade skoro polovico na mehko rezano in tesano blago, 18 milijonov lir na bukovino in približno 30 milijonov lir na hrastovino. Licence za to četrtletje se bodo predvidoma izdajale šele začetkom februarja t. 1., par izjemnih uvoznih dovoljenj pa so nekatere uvozne velefirme že medtem prejele. Izvoz je zelo ugoden glede cen, želeti bi bilo le, da se bolj pospešita izplačevanje ter izdaja potrebnih licenc. Zaključki so zadovoljivo znatni.
Grčija: Rabi sicer precej lesa, toda nudi preveč nizke cene, zaradi Česar v to državo zadnji čas sploh ne izvažamo.
Madžarska: Izgleda, da bo kupčija s to državo čim dalje povolj-nejša. Jemlje običajno blago sfnre-kovino-jelovino v italijanskih dimenzijah (18/24 mm), paralelno rezano, večkrat s posebno dolžino, t. j. do 5 ali 6 m. Cene nam kon-venirajo, plačilni promet se še hitro izvršuje.
Egipt: Zelo povprašuje po borovih pragih (od 18 cm!) v težkih dimenzijah, tudi cene nudi primerne, toda pri nas ni zalog v tem blagu.
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
ca v vrednosti in nekako 4,500.000 ton v količini, železni in jekleni izdelki so močno padli v obeh merilih in prav tako volnene tekstilije (od 2,574.000 t na 1,918.000 t za železne in jeklene izdelke in od 40,180.000 funtov na 32,458.000 pri volni). Narastel pa je izvoz ladij od 87.000 na 195.000 kosmate ton a že.
Znaiilnosti britanske zu-nanie trgovine v i. 1938.
Uvoz vsega lanskega leta se ceni na 920,437.586 £ (funtov) ali za 107,386.842 £ manj kakor 1.1937. Uvoz živil, pijač in tobaka je naraste! za 278.192 £, a surovine so padle za 67,632.891 £ in industrijski izdelki za 41,059.875 £. Britski izvoz je padel za 50,508 005 £ na 470,883.489 £, in sicer industrijski izdelki za 39,283.875 £, surovine za 7,705.657 £ in živila, pijače in tobak za 2,863.842 £. Letni re-eksporli so bili z ,61,607.985 £ za 13,525.686 £ manjši kakor lansko leto. Ker je izvoz padel manj kakor uvoz, je vidna pasivna bilanca znatne zmanjšana: od 431 milijonov 299.263 1. 1937. na 387 milijonov 946.112 funtov 1. 1938.
Največji padec uvoza je opaziti pri surovem bombažu in bombažnih odpadkih, katerih vrednost je padla za preko 19 milijonov £ na 29,586.905£, in količina (samo surovega bombaža) od 16 na ca. 12
*.	barva,	plesira	ln
Ze v 24 urah;,:rur:
itd. Skrobi In avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monpa in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Velefon št. 22-72.
milijonov centov. Tako zaradi nižjih ceri kakor zaradi manjše količine je padla vrednost uvoza lesa za 18,800.000 £ na 42,900.021 £ in neželeznih kovinskih izdelkov od 55,713.076 £ na 40,847.707 £. Vrednost uvoza volne je padla za 9,445.604 £ na 42,693.710, medlem ko je količina uvožene ovčje in jagnječje volne narastla za skoraj 100,000.000 liber na 382 milijonov ■229.000 liber. Uvoz surovih kož in kožuhovine je padel za skoraj 7 mil. na 18,249.432 £. Uvoz železnih izdelkov je padel za nekaj več kakor 5,300.000 in količina od 2,033.103 ton 1937. lela na 1,340.735 ton 1938. leta. Uvoz strojev se je zmanjšal za 2 milijona 383.867 £ od lanskega lela, po količini pa od 147.203 ton na 124.278 ton.
V izvozu je močno padel predvsem izvoz bombažastih izdelkov, in sicer bombažnih niti na 122 milijonov 932.800 funtov, kar je najmanjši izvoz od L1918., in blaga na 1.286,460.000 kv. jardov, najmanjši od 1850. leta. Celotna vrednost bombažnega izvoza je bila 1. 1938. 49,684.368 funtov, medtem ko je bila vrednost izvoženih strojev 57,006.966 funtov nov rekord, tako da sedaj ni več bombaž, temveč so stroji na prvein mestu v vsem britskein izvozu.
Od drugih glavnih predmetov izvoza je premog kazal nekaj pad-
III. zasedanje zbora banovinskega turističnega sveta dravske banovine
bo v Ljubljani v stekleni dvorani banske palače na Bleiweisovi cesti v ponedeljek, dne 6. februarja 1939 ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red:
1. otvoritev zasedanja;
2. poslovno poročilo in načrt dela pri pospeševanju turizma;
3. računski zaključek;
4. tujsko-prometna propaganda (zaključki predhodnega referata na lanskem zasedanju);
5. prometni nedostatki in turizem;
6. ceste in turizem;
7. industrijsko onesnaževanje rek;
8. samostojni predlogi; slučajnosti.
Opozorilo:
Morebitne predloge, namenjene obravnavi na zasedanju, je po čl. 2., odstavku 3. poslovnika banovinskega turističnega sveta vložiti pismeno 8 dni prej pri kraljevski banski upravi.
Uvoz južnega sadja in ekstraktov za strojenje kože
Finančni minister je odločil, da more dajati Narodna banka domačim uvoznikom limon, pomaranč in mandarin, banan in ekstraktov ter surovin za strojenje kož potrebne zneske v svobodnih devizah po višjem tečaju. Vse zainteresirane firme naj vlože prošnje za odobritev uvoza na Narodno banko. V prošnjah morajo navesti: vrednost in po čigavi na-redbi naj se glasi ček, številko odobritve za uvoz in vrsto blaga, ki se plača po carinski tarifi. Številko tarife treba navesti. Ob predložitvi prošenj za dovolitev uvoza ko tudi za dodelitev deviz morajo uvozniki predložiti tudi dotične fakture.
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte cenik!
ze masažo
„1(1“
Samoprosisja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
Cclie
Štev. 371 /39. — P.
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v 'Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928., št. 14402/IIf, o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (»Uradni list« z dne 24. avgusta 1928., št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. oktobra 1938. do 31. decembra 1938. naslednje nove legitimacije:
342 VVatzek Aleksander, Maribor — Josip Richter, skladišče Bern-dorf, trgovina s kovinskimi in steklenimi izdelki ter gospodarskimi potrebščinami, Maribor.
343 Sirec Dragotin, Celje —- »Polzela« d. z o. z., tovarna pletenin, Polzela pri Celju.
344 Potočnik Franc, Veliki vrh 5, obč. Šmartno ob Paki — Franjo Weiss, fotografski atelje, Polzela.
345 Molan Ivan, Ljubljana — Leopold Korošec, čevljarstvo, Bohinjska Bistrica.
346 Chrištof Emil, Ljubljana — Lesjak Vekoslav, trgovina z modnim blagom, Ljubljana.
347 Lobnik Josipi na, Maribor — Franc Bela, bandažistovski in rokavičarski obrt, Maribor,
348 Bačnar Vinko, Nova vas 41 — Anton Bačnar, čevljarstvo, Ziri-Nova vas.
349 Perčič Stanislav, Ljubljana — »Depa«, Josip Črnigoj, pekarna, Ljubljana.
350 Debevc Joško, Zg. Dobrava 21 •— Jernej Bertoncelj, čevljarstvo, Dobrava,
351 Jerčič Marija, Maribor — Ivanka Zupančič, trgovska agentura, Maribor.
352 Durjava Maks, Maribor — Pavel Kunstek in drug, družba z o. z., tovarna perila in ovratnikov, Maribor.
353 Možina Franc. Radovljica — Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.
354 Štefančič Ludvik, Ljubljana — »Papiroteka« družba z o. z„ trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Ljubljana.
355 Ritošek Mici, Celje — Rudolf Cotič, kozmetični laboratorij, Ljubljana.
356 Zevnik Slavko, Ljubljana — Maks Jeras, trgovina z mešanim blagom in glavno zastopstvo tvornice čokolade Adolf Zavrtanik, Ljubljana.
357 Černe ing. Boris, Ljubljana Tusnelda Soklič, izdelovanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor.
358 Schwab Egon, Maribor »Unio« družba z o. z., tovarna kemično - tehničnih izdelkov, Maribor.
359 Andrevšek Martin, Križevci pri Ljutomeru — Ed. Suppanz, družba z o. z., trgovina z deželnimi pridelki, Pristava.
360 Krepel Vilivald, Ljubljana Anton Fazarinc, trgovina mešanim blagom, Celje.
361 Ferluga Fran, Ljubljana Društvo bombažnih predilnic kraljevine Jugoslavije, Ljub ljana.
362 Lipovšek Emil, Ljubljana — Sitar & Svetek, graverstvo, Ljubljana.
363 Bcbič Anton, Zagreb — Mihael Hribar, slamnikarstvo, Dom Žale.
364 Vrabl Ivan, Maribor — Emerik Zelinka, izdelovanje žganja ruma, vinjaka in likerjev na tovarniški način, Ljubljana
365 Domicelj Miro, Ljubljana Celjska milarna, družba z o. z. tovarna mila, Celje.
366 Vrenk Franc, Ljubljana Celjska milarna, družba z o. z. tovarna mila, Celje.
367 Lenard Josip, Vel. Kikinda -Anton Černe, graverstvo, Ljub ljana.
368 Debenjak	Albin, Celje — Milan
Strašek,	trgovska	agentura
Celje.
369 Šostar Ivan, Gaberje — Milan Strašek,	trgovska	agentura
Celje.
370 Malgaj Joško, Celje — Milan Strašek,	trgovska	agentura
Celje.
371 Grbec Stanko, Maribor — Jugo slovanska tovarna za izdelova nje Dr. Oetker-jevega pecilne ga praška, družba z o. z., iz delovanje pecilnega praška Maribor.
372 Muršič Ivan, Poljčane — Tus nelda Soklič, izdelovanje in prodaja štampiljk in v to stro ko spadajočih potrebščin, Ma ribor.
373 Kranjc Blasius, Maribor — Ivanka Zupančič, trgovska agentura, Maribor,
374 Mesarič Matija, Maribor — Thoma & Co., trgovina svilenih izdelkov, Maribor.
375 Naglič Franc, Žiri, Stara vas 17 — »Sora« družba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri.
376 Jošt Karl, Celje — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje.
377 Butor Josip, Klokočevci, srez Našice — Postolarska zadruga r. z. z o. z., čevljarstvo, Žiri.
378 Čertalič Jurij, Dev. Mar. v Polju — Bogdan Detela, trgovina s čevlji, Ljubljana.
379 žiger Ludvik, Maribor — Perko Rajmund, trgovina z mešanim blagom, Tezno pri Mariboru.
380 Poljanec Mirko, Ljubljana — Ant. Krisper, tvornica čevljev in veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
381 Šapec Konrad, Studenci — Franc Pečar, trgovina s pisarniškimi stroji in potrebščinami na drobno, Maribor.
382 Simon Oskar, Ljubljana — Narodni magazin, splošna tekstilna d. d. podružnica, trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom, Ljubljana.
383 Fatur Franc, Ljubljana — Narodni magazin, splošna tekstilna d. d., podružnica, trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom, Ljubljana.
384 Žbogar Martin, Ljubljana — Narodni magazin, splošna tekstilna d. d., podružnica, trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom, Ljubljana,
385 Koritnik Jernej, Ljubljana — Narodni magazin, splošna tekstilna d. d., podružnica, trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom, Ljubljana.
386 Pihler Josip, Maribor — Feliks Urbanc, trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Ljubljana.
387 Florjančič Stane, Ljubljana — »Peko« družba z o. ž., tovarna čevljev, Tržič.
388 Gaspari Kari, Maribor — Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tvornica, Maribor.
389 Slopernik Adolf, Ljubljana — Miran Bertok, trgovina z mešanim blagom, Ljubljana.
390 Ljubojevič Lazar, Zagreb — Jos. Reich, tovarna kemičnih izdelkov, Maribor,
391 Pukleš Ivan, Zagreb — Jos. Reich, tovarna kemičnih izdelkov, Maribor.
392 Peternel Franc, Žiri 25	— Tiskarna »Kolektor« Albin Pogačnik, akcidenčna tiskarna, Stražišče pri Kranju.
393 Goltes Adolf, Ljubljana — Ivan Savnik, tvornica rokavic in trikotaže, trgovina z mešanim blagom, Kranj.
394 Brandt Stevau, Sombor — »Še-šir« d. d. tovarna klobukov, Škofja Loka.
395 Kordeš Valentin, Ljubljana -— Josip Lindič, trgovina z galanterijskim blagom in nestrupenimi sredstvi za pokončavanje mrčesa, Ljubljana.
396 Adlerstein Herman, Senta — Jos. Reich, tovarna kemičnih izdelkov, Maribor.
397 Lakenbach Josip, Zagreb — »Aurea« d. z o. z., tvornica zlate, srebrne in briljantne robe, Celje.
398 Schonbaum Rihard, Zagreb — Doctor in drug, mehanična tkalnica in apretura, Maribor.
399 Pojavnik Ivo, Celje — Prodajno društvo proizvodov Tvornice Zlatorog družba z o- z., trgovina z milom, glicerinom, kristalno sodo in toaletnimi predmeti, Maribor.
400 Glavač Alojz, Zagreb — Anton Gantar, čevljarstvo, Žiri.
401 Murn Danijel, Beograd —- Pra-žaraa Žika družba z o. z., izdelovanje žitne kave,_ Ljubljana
402 Scherag' Franc, Ruše — »Aga-Ruše« d. d., tovarna acetilena in oksigena, Ruše pri Mariboru.
403 Perušek Benjamin, Ljubljana
— Izdelovalnice slovenskih in švicarskih vezenin, družba o z., izdelovalnice vezenin, Bled.
404 Živič Franc, Ljubljana — Anton Božič, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, Kranj-Primskovo.
405 Drev Ivan, Zagreb — M. Koki trgovina z mešanim blagom in manufakturo, Kranj
406 IValdinger Vili, Zagreb — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje.
407 Pegelan Mihael, Maribor Tvornica hranil »Mirim« d. o. z., tovarna hranil, Maribor-Košaki.
408 Markovič Peter, Jabukovac Anton Bačnar, čevljarstvo, žiri-Nova vas.
409 Hanzel Srečko, Murska Sobota
— Ludvik Šiftar, tovarna peri la. Murska Sobota.
410 Lavrič Karl, Slov. Konjice -L. Laurich, tovarna usnja, Slov. Konjioe.
411 Kerpner Marko, Zagreb — Feliks Urbanc, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
412 Andonovič Mira, Pirot — »Unio« družba z o z., tovarna kemično - tehničnih izdelkov, Maribor.
413 Grčar Franc, Ljubljana — Feliks Urbanc, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
414 Novak Mavricij, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
415 Male Tomo, Ljubljana — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
416 Sherbes Maks, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
417 Pejnovič Milan, Beograd — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
418 VVirth Josip, Slov. Konjice — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
419 Jug Avgust, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarne sveč, mila, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
420 Kunej Ferdinand, Celje — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
421 Popovič Milutin, Split — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
422 Toth Mirko, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
423 Maier Julij, Breg pri Ptuju — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
424 Rudolf Zmagoslav, Ljubljana — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
425 Griinbaum Šandor, Zagreb — »Pax« Kopač & Stele, družba z o. z., tvornica sveč, Ljubljana.
426 Pečkaj Matko, Ljubljana — Franc Ksav. Souvan, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
427 Pečar Franjo, Virje — Franc Ksav. Souvan, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
428 Konič Rudolf, Maribor — Thoma & Co., tovarna svilenih izdelkov, Maribor.
429 Cikovac Svetislav, Vukovar — »Unio« družba z o. z., tovarna kemično - tehničnih izdelkov Maribor.
Ljubljana, dne 25. januarja 1939.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik
Ivan Jelačin s. r. Dr. I. Pless s. r
Doma in pn svet«
Sklepi londonske žitne konferenco
Na žitni konferenci v Londonu katere se je sedaj udeležila tudi Argentina, ki je doslej vse takšne konference bojkotirala, se je kon statiralo, da je položaj na žitnem trgu še nadalje izredno težaven. Zato se je sklenilo, da se skliče nova konferenca, ki naj doseže uravnovešenje ponudbe in povpraševanja.
Na žitni konferenci se je raz pravljalo tudi o tem, kako bi se moglo žito v večji meri uporabljati. Med drugim se je predlagalo
1. Površina z žitom posejane ploskve s ene sme v nobenem pri meru povečati.
2. Presežek žita naj se ne utii čuje, temveč uporabi za izdelova nje umetnega alkohola.
H. V vseh državah naj se izvede sistematična propaganda za večjo potrošnjo žita kot ljudske hrane (kruh, kolači in razne testenine)
4. Žito se naj uporablja tudi kot krma. S lem bi se dosegel dvojen uspeli, ker bi se porabil presežek žita, istočasno pa bi se pospeše vala živinoreja v večjem obsegu ko tosedaj.
Konkurzi - poravnane
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega
Končano jo poravnalno postopanje v zadevi trgovca Milana Holm ječa v Vojniku.
listat, njegov	**•,	urednik	Aleksander	Zeleenikar.	tlaka	tiskarna	»Merkur«,	d.	d.,	njen	predstavnik	Otmar	Mihalek,	vsi	v	Ljubljani
Romunski zunanji minister Ga-fencu obišče še pred zasedanjem Balkanske zveze Beograd, nakar bo odpotoval še v Varšavo.
Konferenca jugoslovanskih škofov je med drugim razpravljala o nazadovanju družinskega življenja, o šolskih knjigah, ki da pogosto nasprotujejo katoliškim naukom, o nezadostnem številu katehetov ter o drugih vprašanjih, ki zanimajo kat, cerkev.
Ustanovni občni zbor Jugoslo-vanske-britanske zbornice je bil v soboto v Beogradu. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik londonske trg. zbornice William Stevans. Za predsednika zbornice je bil izvoljen g. Tihomir Panič. Izvoljenih je bilo tudi več častnih članov. V upravo so bili izvoljeni tudi zastopniki drugih zbornic. Ljubljansko Zbornico za TOI zastopa v novi zbornici njen predsednik Ivan Jelačin.
Prva seja nove zagrebške industrijske zbornice je bila v soboto. Sejo je vodil predsednik Arko, seje pa se je udeležil tudi trg. min. inž. Kahalin.
Za ravnatelja popolne gimnazije Murski Soboti je bil imenovan inž. Ivo Zobec, dosedanji ravnatelj tamkajšnje nepopolne gimnazije.
Anketa o starostnem zavarovanju obrtnikov bo jutri 31. t. m. ob 9. v dvorani Zbornice za TOI. Anketo je sklical obrtni odsek zbornice.
Pri volitvah v »Akademsko akcijo za spopolnitev ljubljanske univerze« sta dobili združeni listi nacionalnih akademikov in »Slovenske demokratske liste« 620 glasov, lista katoliških akademikov pa 505.
V Beograd je prišel italijanski futurist Marinetti, ki je znan Jugoslovanom tudi po svojih političnih nastopih na mednarodnih kongresih.
Prvi konzulat države Mandžukuo
Evropi je bil otvorjen v Hamburgu.
Novosadski veletrgovec Nikola Fanurdžič je daroval Društvu trgo-vačke omladine v Novem Sadu 50.000 din.
Mestno zastopstvo v Petrinji je sklenilo, da odstopi industrijam, ki bi se ustanovile na ozemlju mesta, brezplačno potrebno stavbišče.
Državni uradniki v Subotici so začeli akcijo, da se mesto Subotica uvrsti v prvi draginjski razred.
Železarna v Zenici je odpustila nedavno okoli 400 delavcev, zadnje dni pa zopet več sto delavcev.
Zveza združenih delavcev (ZZD) je vstopila kot samostojna strokovna organizacija v Jugoras. Za primer. da pride do prisilne enotne državne delavske organizacije, bo ta organizirana decentralistično in razčlenjena po ozemlju delavskih zbornic. V glavnem odboru Jugo rasa dobi ZZD svoje delegate, v centralnem tajništvu pa svojega referenta.
Predsednik albanske vlade je na izredni seji albanskega parlamenta sporočil, da pričakuje kraljeva družina v kratkem radosten dogodek, Čsl. zunanji minister Chvalkov-sky je poročal takoj po svojem povratku iz Nemčije o svojih razgovorih s Hitlerjem in _ v. Ribbentropom. Kakor se sedaj poroča, sta tako Hitler ko Ribbentrop izrekla Chvalkovskemu odkrito svoje nezadovoljstvo, ker se Cesko-slovaška še vedno ni prilagodila novemu položaju. Zahtevala sta, da se popolnoma priključi politiki osi Rim-Berlin ter stavljala za zgled Slovaško in Karpatsko Ukrajino.
Slovaški minister Sidor je v neki izjavi naglasil željo Slovakov, da se čim hitreje začno izkoriščati slovaška narodna bogastva. Želi pa, da bi dali denar za to pred vsem Cehi, da ne bi na Slovaškem zavladal tuji kapital. Seveda pa bi pri teh delih morali biti zaposleni predvsem Slovaki.
Čsl. vlada je sklenila, da izda prve ukrepe proti Židom. V javnih službah, v tisku in šolstvu ne bodo več smeli biti Židje.
Češka vlada pripravlja naredbo, s katero se bo dovolilo vsem Nemcem, da nosijo kljukasti kriz.
Novi proračun podkarpatske vlade predvideva 80 milijonov Kč dohodkov in 300 milijonov Kč izdatkov od katerih odpade na osebne izdatke 124 milijonov. Podkarpat-ska vlada je zato sporočila praški vladi, da bo odpustila vse češke nameščence.
Železna garda v Romuniji je organizirala novo zaroto in pripravljala celo vrsto novih atentatov. Hoteli so s peklenskimi stroji zažgati vse glavne urade v Bukarešti. Veliko število udeležencev zarote je bilo aretiranih- Glavni organizator atentatorjev poročnik
V Rimu sp bile zopet protifran-coske demonstracije dijakov. Nastale so iz manifestacij v proslava padca Barcelone. Demonstranti so ponavljali znane vzklike: Korzika, Džibuti, Tunis!
Uradno se iz Nemčije demantirajo vesti o bližnjih spremembah v nemški vladi ter zlasti vest, da postane državni kancelar maršal Go-ring.
Dopisnik pariškega »Tempsa«
pravi, da so bili republikanci premagani, ker jim je primanjkovalo orožja in druge vojne opreme. General Franco je imel devetkrat toliko topov ko republikanci.
Z odlokom generala Franca jel bilo preneseno v Barcelono centralno vodstvo vseh civilnih in vojaških uradov. Istočasno so bili razveljavljeni vsi zakoni, ki jih je izdala prejšnja republikanska vlada. Tudi katalonske avtonomije je konec in Katalonija je postala zopet navadna španska provinca.
Na tisoče ljudi se je skušalo rešiti iz Barcelone s čolni. Le rnalo-katerim pa se je to posrečilo, temveč je večina' utonila.
Predsednik španske republike Azana je prišel z letalom v Francijo.
Čete generala Franca prodirajo naprej proti severu Katalonije ter so že zavzele mesto Sabadell, ki leži 25 km severno od Barcelone. Sabadell je važno industrijsko mesto, ki šteje 45.000 prebivalcev.
Gen. Franco je sporočil francoski vladi, da se ne more zadovoljiti s tem, da ima v Burgosu le svojega trgovinskega zastopnika, temveč zahteva, da francoska vlada njegov režim prizna in da pošlje v Burgos svojega diplomatskega zastopnika.
Češkoslovaška vlada je priznala vlado generala Franca.
Predsednik Roosevelt je zahteval od kongresa kredit 50 milijonov dolarjev za nabavo 700 najmodernejših vojnih letal.
Iz Južne Amerike prihajajo vedno strahotnejše vesti o zadnji potresni katastrofi. Posebno je trpelo mesto Concepcion. Samo na ulicah so pobrali 2000 trupel ljudi, ki so bili ubiti na begu. Zelo sta trpeli tudi mesti Chillan in San Carlos. Chillan šteje 48.000 prebivalcev, od katerih je bilo 10.000 ubitih. Med drugimi poslopji se je podrlo tudi gledališče. Bila je ravno predstava, a so se od 300 gledalcev rešili samo trije. Računajo, da je bilo na vsem potresnem ozemlju ubitih 30.000 ljudi, 80.000 pa ranjenih. Sanitetne kolone ne morejo obvladati velikanskega dela. Vsemu ozemlju grozi lakota. Zaradi pomanjkanja vode pa se boje, da bodo nastale tudi epidemije.
Poročila, ki prihajajo iz potresnega ozemlja v državi Chile, so vedno bolj vznemirljiva, število ubitih je po najnovejših vesteh naraslo že na 50.000. Mrtvece ne po-kopujejo več, temveč kar zažigajo. Silno primanjkuje vode in se je zato začel širiti trebušni legar. Mednarodni Rdeči križ organizira pomožno akcijo.
Zunanja trgovina
Izvozniki v Švico morajo po pojasnilu Narodne banke odstopiti njej 25%, 20% pa morajo plačati na poseben račun pri Nar. banki, da jim ostane prostih 55% njih deviz.
V Splitu se jc ustanovil prodajni urad za vse dalmatinske cementarne. Novi urad se bo imenoval »Jugoslovenski cement eksport, d. d.«. Njegova glavna naloga bo reguliranje izvoza cementa.
RadioUnbjjana
Torek dne 31. januarja. 11.00: šolska ura: Nekatere zanimivosti Beograda — 12.00: Simf. orkester iz Filadelfije (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi—13-20: Koncert na dveh harmonikah (brata Goloba) — 14.00: Napovedi
— 18.00: Radijski orkester — 18.40: Problem malega naroda (dr. Fr. Veber j — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Plošče — 20.15: Ivo Šorli: Dve zgodbi o Tolmincih (izvajajo člani Nar. gled.i — 21.30: Radijski orkester
— 22.00:	Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda dne 1. februarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Operni napevi (plošče) — 14.00: Napovedi — Mladinska ura — 18 40: Kriza morale in človeka (dr. Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) — 20.00: Ljubljanski pevski jazz-kvartet — 20.45: Fr. Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče) — 21.15: Harmoniko igra Milan Stan-te — 22.00: Napovedi, poročila — Prenos plesne glasbe iz re- ,
_________ ____________  _	2215
Dumitrescu se je v zaporu obesil, stavracije Emona.