v LETOlAlJEtOIRUNA DEiiLliMlRTIii MAGDALENSKA i GORA - ' NOVICE IZ DELOVANJA DRUŠTVA NADALJEVANJE V RUBRIKI DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE SIV ' 'petek, 29. septembra, obJ2.uri Vasln^aše pnj|telje)vijudno vabimoprea^g^S|SSbčin^ tGrosuplie,'Taborska.cestat2, l na sloVesnOfSfobi|ak!jučku letošnjega kiparskegaSimpjOziiai BGiosuplie, .- mesto kipov 2006«. ^ =Bo'štjanP|KaVčič, Damjan .Komel ter Drago.VrRoZman iz SloVenije« » mm ii I i1 i1 > ■.bodotpjsgBomeseenem)delu.predaliis^je kipe mestu.v črajn^ -sJMlir^isSMlNMMNM Sočasnobomo v prostojih^bčine Grosuplje "odgrli:razstavo kipbvrki so|i^h naredili udellženCTdveh VELIKA NAGRADNA IGRA! 1 VAŠA ZVČSTA ZNANKA VINSKA KLtT TKOST NA OBRTNIŠKI 2 kiparskihdelavnic, kista potekalilkonec avgusta pod. gradom Boštanjl t*» W wMm> fca % Ml sodelovanju z Občino Grosuplje ter letošnjimi sponzojilmidonatorji: G JMl&^M1Proi^bjnia in marketingjSamopomoc ZagradeijffieklS'Grosuplje, ' iongo hotel)& Ga^noj^vtek, EGP - instalacije, Partner grafjjAvtojrans.pHrLtT Kastelec uuu k/v/ 'jUkAljjJA^J W -Ulit U uu UUVA/JH tU gjSvitflfeiSrastas^siktfscM ¡^gMaOS ^ti^Kii^rog i? B 1B ¿v & K^aSfei ssflssfcasv N Src^i i>obiiniUi bobi) vino iajiuo prevzem a!i ^ postopAHi* po Ustni želj». vašo rvostobo mgraluiemo. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 8-9 / avgust-september 2006 % BREZOVEM TABORU SPET VFC OGLASI Zgodbe iz pekarne \\ : ' Prekmurec, ki je vzljubil Dolenjsko Ka ko lahko vzdrzevalec peci najlažje preveri uspešno opravljeno delo? Odgovor je očiten: S preizkušanjem sveže pečenih izdelkov, jasno. o tem pa bo vedel največ povedati Darko horvat, ki je v Pekarni Grosuplje vzdrževalec opreme za peko na prodajnem mestu. Darko opravlja delo vzdrževalca zadnjih pet let »Spominjam se prvih mesecev v Pekarni Grosuplje, ko sem dnevno poskušal različne vrste kruha in peciva, kar se je na koncu poznalo tudi pri moji teži. Načelno sem sladkosned Sčasoma se človek na to navadi in predvsem obvlada,« So besede, ki jih med smehom pove Darko in potrdi našo domnevo. »Poleg najraztičnejgih popravil, ki jih opravljam, mora biti človek pri našem poklicu (udi psiholog v malem. Predvsem je pomembno, kako trgovkam na dopeki okvaro čim bolj razumljivo predstavim in jo seveda hitro odpravim. V sami proizvodnji naše pekarne sem bolj malo, na koncu pa sem seveda jaz tisti, ki vidi. kako trgovke dokončajo deio naših pekov. In iz svojih lastnih izkušenj lahko povem, da ,so izdelki resnično okusni,« na koncu še malo v šali doda Darko. Obvladovanje tehničnih spretnosti in psihološki pristop do težav na delovnem mestu sto bistveni odliki Darka Horvata Njemu samemu pa so najljubše kajzerice. Te so namreč tisti izdelek, pri katerih je navkljub njegovi večletni praksi samoobvladovanje še vedno na preizkušnji. Darko ima sina, ki je star 22 let, in hčerko, staro 8 let. V njegovem rodu šest kolen nazaj ni hilo rojene nobene punčke, taki) da je nanjo še posebno ponosen. Njegove korenine izhajajo iz prekmurskih ravnic, od koder se je s starši v šestdesetih letih preselil v Ljubljano. V Višnji Gori se jc skupaj s svojo družino naselil pred šestimi leti. V prostem času Darko najraje kolesari in z navdušenjem ureja okolico hiše. »Na Dolenjskem imamo vsi nekoliko večje parcele, ki zahtevajo skrb in nego. To navado sem kmalu vzel za svojo. Čeprav se včasih pošalim, da sem Višnjan po sili razmer, me je Dolenjska popolnoma prevzela,« na koncu pogovora še doda Darku. cPekarna Cjrosuplje Narejeno z ljubeznijo Zapeljive kajzerice so listi izdelek, pri katerih se Darko Horvat les tezam obvladuje. _avgust-september 2006 VOLITVE SE BLIŽAJO, KOMUNALA GROSUPELJSKI ODMEVI V PREDVOLILNI KAMPANJI Spoštovani občinski svetniki, župan, občanke in občani! Letos so predvidene lokalne volitve. Tako kot številna druga javna glasila v Sloveniji se bodo tudi Grosupeljski odmevi vključili v informiranje občanov v zvezi z volitvami. Vprašanja volilne kampanje političnih strank urejata Zakon o volilni kampanji (ZVK), ki je bil sprejet 27. 9. 1994, in Zakon o spremembah in dopolnitvah ZVK, ki je bil sprejet 19. 2 1997. Zakona določata pravila vodenja in izvajanja volilne kampanje za volitve na občinski in na državni ravni. V uredništvu Grosupeljskih odmevov smo se z dosedanjimi pozitivnimi izkušnjami v zvezi z objavljanjem predvolilnih vsebin posameznih političnih strank in kandidatov s podporo odločili, da tudi za te volitve omogočimo političnim strankam in kandidatom s podporo volivcev toliko časopisnega prostora, kot smo ga namenili pred štirimi leti, kar pomeni, da imajo vse stranke in kandidati, ki so sodelovali v zadnjih štirih letih v OBČINA GROSUPLJE Taborska cesta 2 1290 Grosuplje Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. l. RS, št. 62/94 in 17/ 97) in 9. člena Odloka o oglaševanju v občini Grosuplje (Ur. l. RS, št. 67/ 04 in 27/06) izdaja župan Občine Grosuplje SKLEP O NAČINU OGLAŠEVANJA NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE ZA IZVEDBO REDNIH LOKALNIH VOLITEV 2006 V skladu z razpisom rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov, ki bodo v nedeljo, 22. občinskem svetu, omogočeno enako površino, stranke in kandidati, ki doslej niso bili zastopani v občinskem svetu, pa polovico manj. 1. IZVEDBA VOLILNE PRILOGE IN VRSTNI RED PREDSTAVITEV: - Grosupeljski odmevi bodo poskrbeli za VOLILNO PRILOGO. - Priloga bo umeščena na sredino redne številke časopisa. - Čas izida bomo prilagodili tako, da bo časopis izšel v prvi polovici zadnjega tedna pred volitvami. - V »volilni številki« bodo objavljena tudi vsa pravočasno prispela sporočila Okrajne volilne komisije Grosuplje, Upravne enote Grosuplje, Občine Grosuplje in druga nujna sporočila, ki bodo povezana z volitvami. - VRSTNI RED objave sporočil političnih strank bo grafično postavljen po abecednem vrstnem redu uradnih in polnih imen političnih strank. Najprej bomo časopisni prostor v prilogi namenili sporočilom volilne komisije in drugih organov, katerih sporočila se bodo nanašala neposredno na izvedbo volitev, nato kandidatom za župane ter v nadaljevanju kandidatnim listam za občinske svetnike. oktobra 2006, (Ur. l. RS, št. 84/06), se za potrebe volilne kampanje na območju občine Grosuplje določijo naslednja oglasna mesta: A. BREZPLAČNA OGLASNA MESTA • notranja stran izložbenih oken in vrat, • oglasne deske, • drogovi javne razsvetljave, ki niso zasedeni s strani izbranega izvajalca, • začasni oglasni objekti za oglaševanje, ki jih smejo organizatorji volilne kampanje postaviti v 20-m pasu ob vseh regionalnih in lokalnih cestah na območju občine Grosuplje in ne smejo biti bližje kot 2 m od roba utrjenega cestišča. Na brezplačnih oglasnih mestih lahko organizatorji volilne kampanje pripravijo oglasne objekte sami in na 2. TEHNIČNA IZVEDBA IN OBLIKOVANJE: - Objava sporočil in slik bo izdelana na črno-belih notranjih straneh časopisa in bo možna samo z navedbo naročnika. - Po oceni urednika oziroma oblikovalca je lahko natis volilne priloge izdelan v katerikoli enoviti temnejši barvi (črna, modra, rjava ali podobno). - Besedilo za objavo bo pripravljeno na disketah ali poslano po elektronski pošti v *.doc ali *.rtf zapisu, po en logotip stranke, ki kandida-ta(e) podpirajo in fotografije, risbe, grafike ali slike. - Besedila bodo natisnjena tudi na papirju, podpisana z dodanim žigom in oddana pravočasno skupaj z drugim gradivom. - Fotografije bodo poslane na navadnem fotografskem papirju ali na diapozitivih, ostalo na materialih, ki omogočajo ploskovno skeniranje, lahko pa tudi v digitalni obliki s tehničnimi zahtevami, ki so objavljene v kolofonu. - Gradivo bo oblikovano po matrici Grosupeljskih odmevov. njih tudi oglašujejo pod naslednjima pogojema: • da zagotovijo enakopravnost vsem organizatorjem volilne kampanje, • da najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstranijo oglasne objekte, oglasna sredstva in druga volilno propagandna sporočila, sicer jih bo na njihove stroške odstranil pooblaščeni izvajalec. Za ureditev zgoraj navedenih oglasnih mest morajo organizatorji volilne kampanje pridobiti ustrezno soglasje lastnikov oziroma upravljalcev. Nameščanje oglasnih sredstev oziroma oglasnih sporočil na drogovih javne razsvetljave, s katerimi ne upravlja izbrani izvajalec, mora biti minimalno v višini 4,5 metra nad terenom. Na vsakem Ponedeljek 02. 10. 2006 Torek 03. 10. 2006 Sreda 04. 10. 2006 Četrtek 05. 10. 2006 3. VELIKOST NAMENJENEGA ČASOPISNEGA PROSTORA: a. KANDIDATOM ZA OBČINSKE SVETNIKE - Za predstavitev programa kandidatov za občinske svetnike na eni listi se omogoči največ do ene A3 časopisne strani. - Besedilo bo obsegalo največ 9000 znakov (črk). - Kandidatne liste skupin občanov ali strank, ki niso zastopane v dosedanjem občinskem svetu, so upravičene do polovičnega obsega A3 strani. b. KANDIDATOM ZA ŽUPANE - Za predstavitev programa posameznega kandidata se omogoči največ do ene A4 časopisne strani (A3 razpolovljena v ležeči A4 format). - Besedilo bo obsegalo največ 3000 znakov (črk). 4. NASLOVI IN ROKI ZA ODDAJO VOLILNEGA GRADIVA: - Propagandna gradiva pripravijo naročniki in za njihovo vsebino tudi odgovarjajo po zakonu. - Vse gradivo bo oddano na urednikov naslov, na naslov uredništva (Taborska drogu javne razsvetljave je dovoljeno le eno oglasno mesto oziroma oglasno sporočilo. Kataster drogov javne razsvetljave, ki niso oddani izbranemu izvajalcu, se nahaja na Občini. Navezovanje transparentov in lepljenje oglasnih sporočil na drevesa ni dovoljeno. II. B. ODPLAČNA OGLASNA MESTA 1. Oglasni stebri in oglasni panoji, s katerimi upravlja koncesionar Tam-Tam d.o.o., Verovškova 55b, Ljubljana (tel.: 01/ 515 65 96). 2. Oglasni panoji na drogovih javne razsvetljave, s katerimi upravlja izbran izvajalec: TRIMBIT, Simon Bučar s.p., Veliko Mlačevo 68, Grosuplje, gsm: 041/ 776-840. 2, Grosuplje) ali v PP 10 na Pošti Grosuplje najpozneje do 6. oktobra 2006. - Če posamezne stranke oziroma kandidati ne bodo (pravočasno) poskrbeli za gradivo, se časopisni prostor nameni rednim temam iz programske zasnove. - V rednem delu predvolilne številke Grosupeljskih odmevov ne bodo objavljena ostala sporočila političnih strank ali avtorski članki s političnimi vsebinami razen poročil o delu občine in občinskega sveta ter državnih organov. - Na nezapolnjenih straneh v volilni prilogi se lahko objavijo nepolitični oglasi ali drugi nepolitični prispevki. Na seji uredniškega odbora v torek, 12. septembra, smo ugotovili, da morajo biti predlagane tehnične in estetske rešitve enakovredne (ali boljše) v primerjavi z rešitvami ob volitvah v dosedanji praksi Grosupeljskih odmevov. Izvesti jih je mogoče z upoštevanjem dosedanjih tehničnih možnosti in izkušenj. Zato vse grosupeljske upravne organe in kandidate ter volilne štabe naprošamo, da upoštevajo ta navodila. Hvala! »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič Na odplačnih oglasnih mestih smeta oglaševanje izvajati samo koncesionar oz. izbrani izvajalec. Vloge za oglaševanje se naslovijo direktno na koncesionarja oz. na izbranega izvajalca. Oglaševanje, ki ni v skladu s tem sklepom, ni dovoljeno. Nadzor bo opravljala uradna oseba občinske inšpekcije, ki bo zoper kršitelje ustrezno ukrepala. III. Sklep velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na internetni strani Občine Grosuplje: www.grosuplje.si. Datum: 21. avgust 2006 Številka: 041-1/2006 OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak GROSUPELJSKI ODMEVI 3 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1 1 4 8 1 6 0 ISSN: 1 5 8 0 - 0 9 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.952 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V OKTOBRU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 6. oktobra 2006. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJ-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi žeIje uredništva, da čim večjemu številu Ijudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. LOKALNE VOLITVE »2006« KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV - JESEN 2006 Občinska volilna komisija obvešča vse občanke in občane občine Grosuplje, da bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006, potekale redne lokalne volitve župana, v občinski svet in svete krajevnih skupnosti. Skladno z rokovnikom volilnih opravil je najpomembnejši rok 27. september 2006, ko se ob 19. uri izteče rok za vložitev kandidatur. Vsi obrazci za vložitev kandidatur in ostala obvestila občinske volilne komisije bodo objavljeni na internetni strani Občine Grosuplje www.grosuplje.si, vabljeni pa tudi na internetno stran Državne volilne komisije www.gov.si/rvk. Vse dodatne informacije lahko dobite pri OBČINSKI VOLILNI KOMISIJI, ki ima sedež na OBČINI GROSUPLJE, Taborska cesta 2, telefon: (01) 7888-750 oz. 786. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Namestnik predsednika Marko Podvršnik, univ. dipl. prav. VABILO NA OTVORITEV VRTCA PASTIRČEK Občina Grosuplje in VVZ Kekec vabita občane na otvoritev novega vrtca Pastirček, ^ ki bo v četrtek, 28. 9. 2006 ob 16. urg ip/ed novim vrtcem na Mrzlih njivah « jrJtf" v £ "^'-.J— epri-OŠ Louisa .Adamiča v Grosupljem! Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza: Sreda 27. 09. 2006 KS Račna, KS Ilova Gora, KS Sp. Slivnica Četrtek 28. 09. 2006 KS Mlačevo, KS Žalna, Petek 29. 09. 2006 KS Št. Jurij, KS Škocjan Ponedeljek 02. 10. 2006 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Torek 03. 10. 2006 Grosuplje naselje - severno od Adamičeve ceste Sreda 04. 10. 2006 Grosuplje naselje - južno od Adamičeve ceste Četrtek 05. 10. 2006 KS Šmarje - Sap Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: DATUM NASELJE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA torek 10. 10. 2006 Polica Parkirišče pri družbenem domu 14.00 - 15.00 torek 10. 10. 2006 Mala vas pri Gros. Parkirišče za družbenim domom 15.30 - 17.00 torek 10. 10. 2006 Veliko Mlačevo Parkirišče pri družbenem domu 17.30 - 19.00 sreda 11. 10. 2006 Grosuplje Parkirišče pri sodišču 14.00 - 16.00 sreda 11. 10. 2006 Šmarje-Sap Parkirišče pred družbenim domom 16.30 - 18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje SKOZI ŽUPANOV OBJEKTIV, STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 4 Intervju z županom Janezom Lesjakom ŽUPANOVANJE POKLIC IN NAČIN ŽIVLJENJA s> Fl Janez Lesjak je že 8. leto župan občine Grosuplje. Ker pa ga večina pozna le po tej funkciji, ga bomo v tem kratkem članku predstavili predvsem kot osebo, ki se poleg z župa-novanja ukvarja še z marsičem drugim. V politiki ste zelo aktivni, pa vendar vam ob tem ostane nekaj prostega časa. Kako ga preživljate? Prostega časa je zmeraj manj na razpolago. Namreč županovanje, ki sem se ga lotil pred približno osmimi leti, vzame veliko časa. Že sama funkcija je taka, da te več ali manj počasi vleče vase. Je sicer odvisno od tega, koliko se še upiraš, vendar sčasoma slej ko prej preraste v neko navado z veliko obveznostmi. Tako si tudi v prostem času stalno na službenih poteh in opravljaš najrazličnejše zadeve v zvezi s funkcijo. Župan namreč ni obremenjen, če tako rečem, samo s tisto strogo službe-nostjo, ampak se mora ob vsem tem udeleževati še raznih konferenc, različnih srečanj, obletnic, medobčinskih zborovanj in posvetov... in tega je kar veliko. Spomladanski in jesenski meseci so tisti, ko o prostem času, delu ali kaki zabavi sploh ne morem razmišljati. To je predvsem težava mojih družinskih članov, saj ostane zelo malo prostega časa za skupne aktivnosti. Nekako se moraš na vse to navaditi, kljub neljubim posledicam. No, pa vendar poskušate vse urediti in uskladiti, kolikor se le da, z družino in funkcijo, ki jo opravljate in ki je del vašega življenja. Kar se tiče družine, so otroci že več ali manj samostojni, z ženo pa kljub obilici dela še najdeva kak skupen trenutek, ki pa ga največkrat preživiva doma, v kinu, manj na izletu. Ob vsem tem pa se že težko najde čas za redno rekreacijo, ki sem se je sicer v preteklosti vedno udeleževal (redno sem igral košarko in hodil v naravo), zdaj pa enostavno ni dovolj časa, oziroma se ga najde občutno manj. Želel bi se tudi več ukvarja- ti s svojimi hobiji, ki jih imam kar nekaj. Ampak, kot sem omenil, čas mi trenutno ne dopušča vsega. Edino, kar si res privoščim, je, če se le da, vsak teden, uro ali dve plavanja. Torej se nekaj malega prostega časa le najde, tako za šport kot tudi za ostale stvari? V bodoče upam, oziroma računam na to, da si bo resnično treba vzeti čas tudi za te stvari (rekreacija). Namreč v letih, ki prihajajo, hitro občutiš pomanjkanje kondicije. Pri moji funkciji pa je tako, da je dobro biti kar ves čas v kondiciji, vitalen in pa nekako od sebe zahtevati več kot normalno. Kateri pa so tisti hobiji, ki so ob funkciji župana še nekako ostali aktivni? Po očetu sem podedoval (nekoč na kmetih je bila to potreba) smisel in voljo, da se primem vsakega dela. To seveda pomeni, da, na jezo v družini, stvari nikoli niso dokončane. Zato je glavni hobi trenutno kar delo v hiši, saj več ali manj vse stvari, od polaganja parketa do raznih montažnih in inštalaterskih del, opravim sam. To nanese v starejši hiši, kot je naša, kar nekaj časa. Doma imam tudi vrt, kar za sabo potegne veliko opravil, košenje trave in obrezovanje, tudi to je bolj po sili razmer postalo moj hobi. Pred tem se je z vrtom ubadal oče, ki je bil za to bolj usposobljen. Sedaj tega ne zmore več in hočeš nočeš je to padlo na mene. Sem pa za hobi pred leti iz plastike naredil manjši katamaran lastne konstrukcije, ob katerem sem porabil in prebil veliko svojega prostega časa. Moj konjiček so tudi razne predelave. Ravno zdaj imam v delu blizu 30 let staro kamp prikolico, ki jo ta-korekoč pred vsakim dopustom raz-drem in na novo sestavim. Praviloma zamujam, zato smo vedno ob kak dan - dva že tako kratkih počitnic. Imam še dva talenta: risanje in ki-parjenje, za katera pa si žal še ne utegnem vzeti časa. Bolj iz jeze zaradi katastrofalnih razmer v naši obrambni politiki kot iz veselja ali nagnjenja k pisanju, sem začel še pisati. Napisal (in upam, da jih bom kdaj uspel izdati) sem spomine na dogajanja v času osamosvajanja ter tedanje razmere, predvsem pa na pripravljenost in usposobljenost naroda, da svoje interese branimo in zavarujemo sami. Vse to je šlo sedaj v nič. Tako da je moj prosti čas lepo zapolnjen, če se pa kje le najde še kak prosti trenutek, ga pa sploh ni nikoli problem porabiti. Gospod župan, hvala za pogovor. Sašo Jalšovec OBVESTILO O PODALJŠANJU RAZPISA ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL V mesecu juliju 2006 je bil v Grosupeljskih odmevih objavljen X. razpis za dodelitev posojil, namenjenih nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš, stanovanjski gradnji in prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom v stanovanjih ali stanovanjskih hišah. Glede na to, da sredstva še niso porabljena, rok za oddajo vlog pa je bil odprt do konca avgusta 2006, vse zainteresirane občane obveščamo, da je občina navedeni razpis podaljšala do 30. oktobra 2006. Pogoji, pod katerimi se posojila dodeljujejo: doba odplačila do največ 15 let, obrestna mera za kreditojemalca SIOM + 0 %, odplačilo posojila v mesečnih obrokih, ostali pogoji so navedeni v razpisu, ki ga zainteresirani v času uradnih ur dobijo na naslovu: Občina Grosuplje, Urad za komunalno infrastrukturo, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Na istem naslovu pa lahko dvignejo tudi razpisni obrazec. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 7888771. Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na Uradu za komunalno infrastrukturo občine Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih ur, vključno do 30. oktobra 2006. Urad za komunalno infrastrukturo občine Grosuplje Hitro so minila leta dosedanjega županovanja in pogled nazaj, na tiste dni, ko sem se na prigovarjanje moral odločiti 'ali se grem ali ne', je zanimiv. Odločitev takrat ni bila enostavna. Bil sem med bolj kritičnimi člani nekdanjega občinskega sveta in odločitev za županovanje je pomenilo narediti vse tisto, kar me je motilo in kar sem kritiziral pri aktualnem tedanjem vodstvu občine in še mnogo več. Odločil sem se in volivci so mi leta 1998 zaupali prvi mandat. Začelo se je delo. Pičla večina, s katero sem bil izvoljen, mi je pomenila dodaten izziv in spodbudo, saj je bilo očitno, da bom ves čas pod budnim in kritičnim nadzorom občanov. Prehod iz gospodarstva v sfero javne - lokalne uprave je bila velika in poučna sprememba. Kar nekaj časa potrebuješ, da dojameš in se navadiš na nove razmere, možnosti in zahteve. Najtežje se je navaditi na to, da javna sfera družbe deluje po popolnoma drugačnih zakonitostih kot gospodarstvo. Znajdeš se v birokratskem aparatu, še huje - tudi sam postaneš del tega obupno počasnega mehanizma in nekaj časa imaš občutek, da se tu ne da nič storiti ali premakniti. V gospodarstvu se moraš odločati hitro in odločitve realizirati v skladu z razmerami na tržišču. Za uspeh ali neuspeh odgovarjaš sam in nikogar ni nad teboj, na katerega bi se lahko izgovarjal. V javni sferi je vse popolnoma obratno. Poznaš problematiko, imaš zamisel in odločiš se, kako jo boš realiziral. Vendar to je tudi vse, tu je konec dinamike, hitrega ukrepanja in izvajanja, tu se vse ustavi in začne se dolgotrajna procedura skozi birokratski politični sistem. Na lastno odločanje moraš pozabiti. Sedaj gredo tvoje zamisli nekajkrat skozi birokratsko in politično sito brezštevilnih državnih institucij in za desert skozi Občinski svet, kjer zabredeš v blato domačih političnih, predvsem strankarskih ter zasebnih interesov in igric. Pri vsem tem se je najtežje navaditi na počasnost, kajti v tem sistemu se nikomur ne mudi, saj razen župana nihče ne nosi nikakršne odgovornosti. Na vse to se je potrebno navaditi in prilagoditi sistem dela. Poiskati moraš možnosti in načine, kako kljub vsemu stvari premikati. V občini Grosuplje, ki ima enkratno lego v prostoru in neverjetne razvojne potenciale, je bilo potrebno nemudoma premakniti vse vzvode za spodbuditev razvoja. Problemov in potreb v občini je bilo veliko, še več idej. Imeli smo star in neprimeren šolski prostor; pomanjkanje prostora za otroško varstvo; neprimeren in premajhen prostor za potrebe občinske knjižnice; nerealizirane gospo-darsko-obrtne in stanovanjske cone; nekaj vasi v občini še ni imelo vodovoda; divja in zanemarjena romska naselja so bila razsejana po celotni občini; primanjkovalo je prostorov in igrišč za prostočasno angažiranje občanov vseh starosti; v krajevnih skupnostih ni bilo mrliških vežic, urejenih vaških jeder, obnoviti pa je bilo potrebno tudi krajevna pokopališča. S kanalizacijskim sistemom je bil opremljen samo najbolj urbani del občine; ceste, v katere se je, tudi na mojo jezo, v predhodnem obdobju vlagalo največ občinskega denarja, so zaradi nekvalitetne in nestrokovne gradnje hitro propadale; poplavna ogroženost naselja Grosuplje in Grosupeljskega polja je bila vse večja; ni bilo urejenega finaciranja dejavnosti mladih, športa, kulture in drugih oblik društvene dejavnosti, predvsem je bilo za te namene bistveno premalo sredstev. Na področju normativnega urejanja v občini je manjkala vrsta občinskih in ostalih podzakonskih aktov; občina ni imela pripravljene nikakršne razvojne vizije. Veliko nalog in premalo denarja. Treba je bilo nekje začeti. Da bi v občinski proračun zagotovili več prihodka, smo nemudoma aktivirali in spodbuditi izgradnjo gospodarskih in stanovanjskih con. Intenzivna izgradnja in predvsem priseljevanje novih občanov je pogojevalo hitro rast prihodka občine. V začetku leta 2003 je občina že prestopila statistični prag in vstopila v klub petindvajsetih najbolj razvitih občin v Sloveniji. Tega se žal nismo mogli veseliti, saj smo bili v tistem trenutku kljub velikim potrebam in še relativno veliki nerazvitosti odrinjeni od 'državnih jasli' in vse nadaljnje investicije smo morali prevzeti na lastna občinska pleča. Ni bilo lahko, vendar umika nazaj ni bilo. Razvoj je bilo potrebno še pospešiti. Za stanovanjsko pozidavo in priselitev novih občanov smo namenili nova območja. Vmes smo izvedli enega najzahtevnejših projektov v mojem mandatu, ko smo odpravili nelegalna naselja Romov v občini in jih preselili na tri za okolje manj moteče, urejene in urbanizirane lokacije. Povečevati prebivalstvo občine ali razvijati občinsko gospodarstvo ali oboje? To je dilema, s katero se danes v svojih razvojnih naporih srečujejo vse občine, saj zakonodaja in način financiranja občin v lokalnih skupnostih spodbuja predvsem gradnjo stanovanj. Za nas ni bilo dileme. Napredek je samo v uravnoteženem razvoju gospodarstva in priseljevanja. Temu cilju sem sledil ves čas svojega mandata. Skozi močvirje in labirint problemov, nedorečene zakonodaje, nerešene denacionalizacije (nacionalne katastrofe), nedokončanih lastninskih, dednih i ostalih postopkov, izsiljevanja in špekulacij z zemljišči, političnega in strankarskega oportuniz-ma in vsem drugim balastom naše mlade države, smo peljali razvoj. Danes se lahko zadovoljno ozrem na minulo pot in delo, ki smo ga opravili. Naredili smo vse, kar je bilo načrtovano in zamišljeno, predvsem pa vse, kar je bilo v danih pogojih možno narediti. Občina Grosuplje ni več tisto, kar je bila. Grosuplje je postalo mesto, kot širša lokalna skupnost pa se uvrščamo med najuspešnejše v državi in zagotovljeni so vsi pogoji za nadaljnji uspešen razvoj. Sedaj prihaja novo obdobje. Ob tako intenzivnem razvoju prihaja do razmer in problemov, na katere v dinamiki dela in načrtovanja nisi dovolj pozoren ali nanje ni bilo možno vplivati. Intenzivno stanovanjsko in gospodarsko gradnjo bo potrebno obrzdati in zadržati v okvirih, ki jih ta prostor še pre- nese. Že sedaj se v okolju pojavljajo problemi in potrebe, ki jih predhodno nismo zaznavali. Življenjski prostor postaja tesen in neprijazen. Gostota in vsakršne potrebe prebivalstva se skokovito povečujejo. Promet intenzivno narašča, nobena cesta ni več dobra in 'pločevina' izriva človeka na vsakem koraku. Intenzivna poslovna in stanovanjska pozidava zapira še tiste posamezne proste površine, predvsem v naselju Grosuplje, ki jih kraj in krajani nujno rabijo za kulturno in prijetno počutje izven zidov bivanja in dela. Občini in naseljem je treba vrniti 'dušo'. In kako do te duše? Koncem leta bomo odprli osrednji kulturno-izob-raževalni objekt, novo moderno knjižnico. Z izgradnjo upravno-poslovnega objekta Upravne enote in drugih državnih organov, za katerega so zagotovljeni vsi pogoji za izgradnjo v Upravnem trikotniku, bo v veliki meri izveden projekt ureditve poslovno- upravnega centra Grosupljega z osrednjim parkirnim prostorom. S sklepom Občinskega sveta smo si zagotovili možnost, da v osrednjem delu Grosupljega ob železniški postaji (za Pošto) zgradimo osrednji trg in park, ki ga Grosuplje - mesto nujno potrebuje. V pripravi so projekti za 'Vodna pot' za protipoplavno ureditev potoka Grosupeljščice s sprehajalno potjo vzdolž celotnega vodotoka. Kupili smo zgradbo starega grajskega mlina v Brinju, znanega še iz časov Valvasorja in prvih mlinov take vrste na Kranjskem. Mlin bo obnovljen in kot muzej vključen v kulturno ponudbo kraja. Pred dokončnim sprejetjem je prostorska dokumentacija za izgradnjo osrednje grosupeljske tržnice z obširnim parkirnim prostorom in parkom. Za vedno večje potrebe športa in kulturnih prireditev se načrtuje nova večnamenska dvorana pri OŠ Louis Adamič. Vse to bodo v Grosupljem in širše krasili in estetsko povezovali kipi iz opusa kiparskih delavnic 'Grosuplje -mesto kipov', ki že tradicionalno poteka v občini in nam in zanamcem zapušča enkratno umetniško dediščino kamnitih skulptur domačih in tujih kiparjev. Letos bo končno stekla izgradnja vodnega zadrževalnika Bičje, ki bo končan v letu 2007. S tem bo pred poplavami zavarovan južni stanovanjski in gospodarsko poslovni del Grosupljega. Po obljubah Ministrstva za prostor bo drugi zadrževalnik Veliki potok zgrajen v letih 2008 do 2009. V letih 2007 do 2009 bo v izgradnji nova gospodarska cona JUG, skozi katero bo stekla povezovalna cesta 'notranja obvoznica', s katero bomo velik del tranzitnega prometa preusmerili iz centra mimo naselja Grosupljega. Ob tem se v prostorskih aktih že načrtuje bodoča glavna obvoznica, ki bo po izgradnji v celoti prevzela tranzitni promet skozi našo občino. Ta obvoznica je dolgoročni projekt in bo velik investicijski zalogaj, zato pri njeni izvedbi pričakujemo širšo podporo države in evropskih skladov. V letošnjem letu in letu 2007 bi morala biti zgrajena (razširitev in posodobitev) II. faza republiške ceste Cikava-Grosuplje in krožno križišče pri Kovinastroju. Žal je iz meni neznanih razlogov vlada, tik pred podpisom dogovora in pogodbe, sred- stva, kljub 'trdni' obljubi naših vladnih Grosupeljčanov in članov Občinskega sveta, umaknila iz državnega proračuna. Na mojo zahtevo bomo ta dva projekta v letošnjem letu začeli graditi z občinskimi sredstvi, naslednje leto pa bo investicijo nadaljevala država. UPAM! Glede na dogovore in obvezo bomo v letu 2008 in 2009 morali zgraditi cesto v Brezje (Sončni dvori) z mostom preko železniške proge in krožnim križiščem na cesti Cikava - Grosuplje. Ob tem močno upam, da bo država zgradila tudi pre-potrebno krožno križišče pri Hotelu Kongo, za katerega so že pripravljeni projekti, občina pa tudi načrtuje svoj del finančnih obveznosti. V obdobju 2007-2009 se bodo obnovili vsi poškodovani in propadli deli lokalnih, občinskih cest. V občini je zgrajeno vodovodno omrežje do vseh vasi in zaselkov (brez vodovoda je le nekaj vikend naselij), zato nas v bodoče čaka predvsem izgradnja kanalizacijskih sistemov in nova sodobna čistilna naprava v Grosupljem, za katero se že pripravljajo izvedbeni projekti. Zgrajena bo pretežno iz evropskih sredstev v sklopu projeta 'Čista Krka', v katerega se je občina Grosuplje že pred leti aktivno vključila. Ekologija in urejeno okolje bo v naslednjem obdobju vsekakor smer, v katero bo vloženo veliko sredstev, lastnih in evropskih, predvsem pa veliko strokovnega dela in naporov. V obdobju od 2007-2010 se bo po Načrtu razvojnih nalog občine zgradila še osnovna šola na Polici in pripravila gradnja POŠ Račna. S sprostitvijo objekta stare osnovne šole na Adamičevi cesti bo svoje prostore dobila Glasbena šola Grosuplje, ostali prostori pa bodo namenjeni raznim društvenim dejavnostim in Tretji univerzi. V ostalih krajih po občini se bo nadaljevala izgradnja manjkajočih mrliških vežic, adaptacije in gradnje kulturnih domov in domov prostovoljnih gasilskih društev, ki dobivajo vedno večji krajevni pomen in potrebo. S krajevnimi skupnostmi bomo sodelovali pri urejanju vaških centrov in, kjer bodo zagotovljeni pogoji (zemljišča), vaških igrišč za otroke. Dela v občini res ni malo. Več ali manj so v preteklem obdobju vsi omenjeni, najpomembnejši projekti že šli skozi večletne, zapletene procedure in postopke in so pripravljeni do stopnje realizacije. Zame je izvedba in končanje teh projektov naloga in izziv, ki ga bom z veseljem opravil, zato potrebujem na volitvah vaš glas za naslednji mandat. Ob tej priliki se vsem občanom zahvaljujem za dosedanjo podporo, zato upam in želim, da bomo tudi v naslednjem mandatu uspešno sodelovali v našo skupno korist. Zahvaljujem se tudi večini svetnikom v Občinskem svetu, s katerimi smo več ali manj lojalno sodelovali in ki so podpirali moja prizadevanja in predlagane projekte. Občina Grosuplje postaja vse močnejša in razvitejša, zato si bo v bodoče možno privoščiti še marsikaj. To pa so že izzivi za bodoče generacije, katerim bomo ustvarili dobre pogoje za nadaljnji vsestranski razcvet tega okolja. Župan Janez Lesjak STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 5 OD PIONIRJA DO PROFESIONALNEGA POLITIKA Dejstva naj govorijo Grosuplje, 30. avgusta - Pred začetkom vroče politične jeseni se je v Hotelu Kongo zbrala četica eminentnih gostov iz državnega in lokalnega vrha. Prisotna sta bila tudi izkušena politika, predstavnika državnega zbora, Pavle Gantar v imenu vrha stranke LDS, in Aurelio Juri v imenu SD. Namen srečanja je bila predstavitev aktualnega (neodvisnega, vendar s podporo LDS in SD) župana Janeza Lesja-ka za novo kandidaturo za lokalnega veljaka Občine Grosuplje. »Naš Janez ni samo javna osebnost, je tudi družinski človek,« ga je predstavila Zdenka Cerar. »Je oče dveh otrok in poročen z ugledno gospo, ki je fizioterapevtka v Grosupljem. Družina živi v Grosupljem skupaj z devetdesetletnima staršema Janeza Lesjaka. Morda je ravno skupno življenje z ostarelima roditeljema povzročilo, da imamo v Grosupljem soci-alo na tako visoki ravni. Danes ni problem priskrbeti pomoč na domu za ljudi v stiskah, za kar je v svojem dvojnem mandatu poskrbel ravno naš župan. Zanj niso pomembne samo besede, ampak govorijo tudi predvsem njegova dejanja. Kakšen je Janez? Janez je človek, ki poprime za vsako delo. Tudi za lopato! Je vešč v besedi in v pisavi,« je Cerarjeva zbranim predstavnikom medijev pomolila izvod Grosupeljskih odmevov, v katerih se je skorajda iz vsake strani bleščala županova podoba, ki priča o njegovi vestni udeležbi na raznovrstnih srečanjih v občini in pripravljenosti, da s svojo prisotnostjo vsakomur potrdi pomembnost dogodka. »Zna se nasmejati, ne smeje pa se, kadar gre zares in kadar misli, da je potrebno kaj narediti. Takrat je trd in neizprosen in mislim, da ga v tej vlogi najbolje poznajo občani Grosupljega, kadar potekajo seje občinskega sveta,« je županove odlike naštevala Zdenka Cerar: »Župan je navaden človek, ki ima posluh za stiske ljudi. Če ne bi bil takšen, v Grosupljem ne bi doživeli trenutka, kot se je zgodil letos, da so vsi otroci dobili mesto v vrtcu. Da so vsi, ki so potrebni socialne podpore, prejeli oskrbo na domu ali v obliki druge pomoči, da je brezposelnost v Grosupljem padla tako rekoč na nič odstotkov, po drugi strani pa se je silno povečal dotok aktivnega prebivalstva.« Župan Janez Lesjak na predstavitvi ponovne kandidature za župana v Hotelu Kongo: »Čas je,« kot je dejal župan, »da se obrnemo k človeku.« Omizje: Aurelio Juri, Zdenka Cerar, Janez Lesjak, Pavel Gantar Vse foto: Barbara Pance NIKO M1HIČINAC K.D. Ce želite svojo Besedo je zatem povzel župan Janez Lesjak, ki je podrobneje predstavil svoje preteklo politično in drugo delo. Od pionirja do profesionalnega politika je opravljal vrsto pomembnih funkcij v raznih organizacijah, bil je član občinskega sveta, opravljal je delo v turizmu, 12 let je služil v teritorialni obrambi, za deset let je presedlal v gospodarstvo in postal direktor podjetja, med osamosvojitvijo je prevzel funkcijo poveljnika pokrajinskega poveljstva ljubljanske pokrajine in sodeloval v odločilnih trenutkih slovenske osamosvojitve. Namesto da bi ostal v vojski, se je vrnil v gospodarstvo, leta 1998 pa je prestopil v kandidaturo za župana in zmagal s pičlo večino. »Postal sem župan in svoje poslanstvo vzel za življenjsko delo. Županova-nje je moj način življenja! Za to pa moraš imeti trdo kožo v službi in doma, saj funkcija zahteva celega človeka.« zase - odločitev je vaša! Janez Lesjak, župan občine Grosuplje, je s svojo vizijo o tem, naj bi se najprej poskrbelo za prihodke, da bi kasneje lahko zapravljali, zadel v polno. V Liberalni demokraciji Slovenije trdno stojimo za njegovo idejo in ga bomo pri njenem uresničevanju podpirali tudi v prihodnje. Zdravi ekonomski temelji Trdni ekonomski temelji in preudarno gospodarjenje so botrovali ustaljeni rasti prihodkov občinskega proračuna. Med letoma 1999 in 2005 so se prihodki občine skupno povečali za 56 %. Prihodki v letu 1999 so znašali 1.572 mio SIT, ob koncu leta 2005 pa so narastli že na 2.457 mio SIT. Pri tem so največjo porast zabeležili izvirni prihodki, ki so se glede na leto 1999 dvignili za kar 110 %. Dohodnina občanov in občank predstavlja večinski, dvotretjinski del prihodkov proračuna, zato lahko sklepamo, da je občina Grosuplje premožna zaradi njenih premožnih prebivalcev. Drugi največji vir prihodkov občine pa predstavljajo nedavčni prihodki, kjer s tričetrtinskim deležem prevladujejo prihodki iz naslova prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč, torej investicije v nepremičnine (gradnja stanovanj in gospodarskih objektov). Zgoraj navedeno nas pripelje do zaključka, da občina Grosuplje svoj hiter in neprekinjen razvoj dolguje predvsem svojim prebivalcem in gospodarstvu, ki tu investira. Vse to pa ne bi bilo možno brez preudarnega načrtovanja občinske uprave in investiranja v prihodnost in razvoj. Zdenka Cerar in Janez Lesjak Med ključnimi poudarki v razvoju je župan ostro obsodil slabo izkorišče-nje gospodarskih potencialov. Meni namreč, da si je država zadala usodno zanko za vrat, ko je sprejela zakon o denacionalizaciji, ki jo uničuje časovno in finančno. »Vsi projekti trajajo več let. Zato je vsak uspeh še toliko večji. Prvo, kar smo dosegli, je bilo, da smo na novo motivirali občinsko upravo, da smo ustvarili dobre pogoje dela za strokovne službe. Pokazatelj rasti investicij je tudi občinski proračun, ki kaže naše opremljanje gospodarskih con, ki so dajale sredstva za komunalni prispevek. Tu so se začeli kazati rezultati.« Sočasno z gospodarsko ekspanzijo se je občinski veljak odločil tudi za stanovanjsko gradnjo. »Občine se bogatijo predvsem z delovno sposobnimi in aktivnimi prebivalci, kajti več kot polovica proračuna se v tem trenutku polni iz dohodnine. Odločili smo se za uravnotežen razvoj, toliko gospodarstva, kolikor stanovanj. In smo uspeli, saj smo se zavedali, da če ni dobrega gospodarstva, tudi ni možnosti za razcvet športa, kulture ... Občina lahko vsem tem institucijam zagotavlja samo 40 odstotkov sredstev za dejavnost, vse drugo morajo pridobiti na tržišču.« Župan se je v svojih dveh mandatih lotil najtežjih problemov: pozidave in določitve gospodarskih con, ureditve projektov, ki so se odmikali 20 in več let (zadrževalniki), cestnih povezav in mostov preko vodotokov, vodovodno napeljavo ... »Te stvari so me jezile. Projekte sem kljub denacionali-zacijskim in birokratskim oviram pripeljal do faze realiziranja. Bil bi skrajno neodgovoren pred sabo in pred družbo, če se v tem primeru ne bi odločil za ponovno kandidaturo, da projekte v naslednjem mandatu speljem do konca.« Kljub naklonjenosti gospodarski rasti, Lesjak ni pozabil na mlade. »Zagnali smo tri enote vrtca, šolski program teče naprej - začenjamo graditi podružnično šolo, gradimo nadstandardne površine (telovadnice, igrišča), ki niso namenjene samo otrokom, temveč vsem občanom. Dobro smo pokrili socialni in družbeni del, zato nas čaka še nadgradnja: eno šolo izgraditi, drugo začeti, dograditi še kakšno enoto vrtca, izgradnja knjižnice, zgraditi kanimo večjo telovadnico, manjka nam dvorana za večje kulturne in druge prireditve. Teža se bo prenesla tudi na komunalno dejavnost, saj imamo slabe ceste in kanalizacijo. Poudariti pa moram, da bomo z mojim mandatom končali vodovod do zadnje vasi v občini, do Hude Police. Občina je vključena v projekte Čista Krka in Čista Ljubljanica, ki kažejo dober izgled za pridobitev sredstev iz evropskih skladov. Na socialnem področju pa se Grosupljemu obeta razširitev doma za ostarele, predvsem hotelski oddelek.« Janez Lesjak: »Skupaj gremo na zmago. Ne samo jaz kot župan, temveč da bi tudi levosredinske stranke pridobile toliko svetnikov, da bi enkrat žu-panoval s podporo. V dveh mandatih nisem imel sreče, da bi imel absolutno podporo v občinskem svetu. Kar pa, lahko rečem, rezultate, ki smo jih dosegli, še toliko bolj podkrepi.« V času njegovega mandata je Grosuplje postalo mesto. Doseglo je vrhunec v gospodarskem in poselitvenem valu. Čas je, kot je dejal župan, »da se obrnemo k človeku. Kaj občan potrebuje? Pozornost bomo posvetili parkom, notranjim površinam, rekreacijskim in športnim površinam ter tudi zaščiti narave. Prekrasno Radensko polje naj bi država zaščitila kot območje naravnega parka. Občina se je prijavila kot kandidatka za pridobitev muzeja krasa, kajti menim, da so tu najboljši pogoji. Vse to so pobude, ki bi razvijale tudi turizem in ljudem predstavile enkraten košček površine, ki jo pokriva naša občina, in je zelo bogata s kulturnimi, naravnimi in zgodovinskimi posebnostmi tako rekoč na pragu Ljubljane. Računamo, da bomo na podlagi, ki smo si jo ustvarili, lahko še več ustvarili v naslednjem mandatu!« O županu sta spregovorila tudi poslanca državnega zbora, ki sta o njegovi vladavini našla zgolj vzpodbudne besede. Pavel Gantar (LDS) je v svojem mandatu spoznal veliko županov, samo peščico pa je ohranil v spominu. Med njimi tudi Janeza Lesjaka. »Je energičen, razsoden in iskren! To so značajske poteze, ki so tudi elementi njegove politike v tem mestu. Prav gotovo zaradi politike, ki jo je očrtal in jo bo razvijal naprej, se je Grosuplje izognilo nevarnosti, v katero so padli nekateri drugi kraji, da bi postalo spalno naselje. To se ni zgodilo zaradi sočasnega razvoja gospodarstva, obrtnih dejavnosti, turizma. Zato lahko govorimo o Grosupljem kot o mestu v polnem pomenu besede. Če se bodo trendi nadaljevali, bomo v učbenikih kmalu zasledili, da je glavno mesto Slovenije Ljubljana pri Grosupljem.« Aurelio Juri (SD): Vsak politični kandidat lahko obljublja gradove v oblakih. Župan, ki se po dveh mandatih še enkrat odpravlja na to pot, pa si takih trikov ne more privoščiti. Preprosto zato, ker ga ljudje poznajo, vedo, kaj je naredil, koliko je sposoben. Ne gre za prazne obljube, ampak dejanske cilje, ki jih je odločen realizirati.« Barbara Pance Kdor hoče delo, ga vedno najde V času stagnacije rasti števila delovno aktivnega prebivalstva, ki dolgoročno predstavlja enega glavnih virov za ustvarjanje prihodka in s tem blaginje vseh prebivalcev Slovenije, beleži občina Grosuplje naglo rast. Od januarja 1999 do maja 2006 se je število delovno aktivnega prebivalstva v občini Grosuplje povečalo za 40,6 %, medtem ko se je v Osrednjes-lovenski regiji, ki sicer beleži največjo rast delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, v enakem časovnem obdobju le-to povečalo le za 17,1 %. Temu nadpovprečnemu porastu nedvomno botrujejo dobra starostna, izobrazbena in zaposlitvena struktura prebivalcev občine, ugodni pogoji zaposlovanja ter modra odločitev občinskega vodstva, da vlaga v razvoj in privlačnost naših krajev. Rezultati so na dlani. Nič več odklonjenih otrok Problem zagotavljanja predšolske vzgoje je v veliki večini slovenskih občin eden največjih izzivov, s katerimi se srečujejo. V občini Grosuplje smo ta problem rešili. Izgradnja novih kapacitet je bila ena od prvenstvenih nalog. Poleg izgradnje vzgojno varstvenega oddelka v POŠ Št. Jurij je Občinski svet na pobudo župana že pred leti odobril nakup (tedaj za nekatere sporne) lokacije bivše trgovine Vele z namenom, da poleg obstoječe osnovne šole uredi še nekaj dodatnih oddelkov za potrebe predšolske vzgoje. Investicija v projekt je obrodila sadove, saj smo z na novo pridobljenimi zmogljivostmi vključitev v programe predšolskega varstva in vzgoje omogočili vsem otrokom, ki tak program potrebujejo. Še lansko leto je blizu 100 otrok ostalo pred vrati, z letošnjim letom pa so težave staršev z varstvom otrok v osnovi odpravljene. Razmislite V predvolilnem času, ki se bliža, vas bo večina strank želela prepričati, da je v naši občini vse narobe. Nikar jim ne verjemite na besedo. Rajši pretehtajte dejstva, ki naj govore zase in mislite s svojo glavo! OO LDS Grosuplje Grosuplje na novi poti - Ampak kam? V julijski številki Grosupeljskih odmevov (št. 7/2006, str. 12) je bilo objavljeno poročilo s tiskovne konference kandidata za župana občine Grosuplje. Tiskovne konference se je poleg kandidata in nekaj predstavnikov medijev udeležila tudi manjša četica visokih vladnih funkcionarjev. Tam prisotni so bili tako generalni sekretar Vlade RS, eden izmed dveh njegovih namestnikov in državni sekretar na Ministrstvu za promet. Glede na dejstvo, da je namestnik generalnega sekretarja pošiljal vabila na to tiskovno konferenco iz službenega elektronskega naslova (o čemer je pisal tudi časnik Finance) in glede na dejstvo, da je bila tiskovna konferenca na delovni dan med delovnim časom organov javne uprave, se le sprašujemo, kaj vse še naši vrli novopečeni funkcionarji počnejo za blagor in razvoj njihove stranke v času, ko bi morali delati za blagor in razvoj vse države... OO LDS Grosuplje nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 6 15. tabor SLS na Ptuju: »ZAUPAJMO IZKUŠNJAM SLS ZA NAŠE SKUPNO DOBRO!« Za naš krog, za krog SLS velja, da nočemo biti prinašalci slabih novic, pač pa, da se hočemo s problemi soočiti, poiskati rešitve in jih tudi dosledno zagovarjati. In ko gre za področje kmetijstva, za položaj kmeta, so mnogi pomen naših prizadevanj dojeli šele sedaj, ko ne vodimo več kmetijskega resorja, ki ga je v tej vladi prevzela največja vladna stranka. Zagotavljam, da bomo kljub temu v prizadevanjih za dobrobit kmeta, kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije in podeželja nasploh nadaljevali, pa čeprav se je naš vpliv tukaj zmanjšal, še posebej zaradi nerazumnega neupoštevanja kompetentnih kadrov iz kroga SLS, bomo naredili prav vse, kar je v naši moči, da nova davčna zakonodaja ne bo dodatno obremenila, pač pa razbremenila ta del slovenske produkcije - torej slovenskega kmeta. ... In da sem povsem jasen: ponosen sem, da so kmetje in ljudje s podeželja zvesta volilna baza naše stranke. Predsednik SLS Janez Podobnik in predsednik organizacijskega odbora dr. Robert Čeh. Ptuj, 10. september 2006 - Na nogometnem igrišču v Športnem parku na Ptuju ob glavnem stadionu je Slovenska ljudska stranka organizirala 15. tabor, na katerem je kot osrednji gost nastopil s svojim nagovorom predsednik stranke Janez Podobnik. Že dopoldne sta v okviru tabora potekali sveti maši na Ptujski Gori in v minoritskem samostanu na Ptuju. Poleg kulturnega, glasbenega in otroškega programa, ki so ga pripravili ptujski prireditelji, so na taboru predstavili tudi županske kandidate v 30 občinah za letošnje volitve, ki izhajajo iz njihove stranke. Iz grosupeljske neposredne okolice so bili imenovani Matjaž Trontelj za občino Grosuplje, Milena Vrhovec za občino Ivančna Gorica, Anton Jakopič iz Dobrepolja in dr. Jože Jurkovič iz Škofljice, iz bližnje mestne občine Ljubljana pa dr. France Arhar, ki ga podpira poleg SLS tudi SDS in NSI oziroma Zbor za Ljubljano. Kot kandidat za župana v Mariboru s strani SLS bo nastopil Franc Kangler, v Celju pa ponovno kandidira že do zdaj uspešen Bojan Šrot. Skupina županskih kandidatov SLS, na kateri so tudi Anton Jakopič iz Dobrepolja, Milena Vrhovec iz Ivančne Gorice in Drago Stanovnik iz Brezovice. Po oceni organizatorjev se je na taboru zbralo od 9000 do 10.000 članov in simpatizerjev SLS, vključno s strankinim vodstvom, ministri, poslanci, državnimi svetniki, župani in občinskimi svetniki. Za odlično organizacijo tabora je bil zaslužen predsednik mestnega odbora SLS na Ptuju dr. Robert Čeh, rentgenolog in direktor ptujske bolnišnice, ki je Podobniku predal simbolično kurentovo masko. Med pomembnimi gosti so bili še bivši kmetijski minister mag. Franci But, nekdanji prometni minister Jakob Presečnik, nekdanji veleposlanik v Vatikanu dr. Ludvik Toplak ter ptujski župan Štefan Čelan. Družabno srečanje na Ptuju se je nato nadaljevalo z nastopom tenorista Tima Robiča iz Dupleka, člana ansambla Opere in baleta SNG Maribor, medtem ko je Darja Švajger odpela državno himno in na začetku ob spremljavi pianistke še nekaj skladb iz svojega bogatega repertoarja. V programu je nastopila tudi ptujska mestna godba, v zabavnem delu pa ansambel Ptujskih 5. V športnem parku je bila po uradnem programu tudi zanimiva športna tekma med ptujsko žensko ekipo in selekcijo kandidatov za lokalne volitve. Obiskovalci tabora so dobili brezplačen piščančji paprikaš in golaž, po zmernih cenah pa tudi drugo hrano in pijačo. Pri vhodu je bilo postavljenih nekaj stojnic, na katerih so si lahko obiskovalci kupili reklamne kape in majice, postavljenih pa je bilo tudi nekaj stojnic okoliških turističnih kmetij, ki so prodajale svoje pridelke oziroma izdelke. Pred letošnjim taborom je SLS organizirala po različnih krajih v Sloveniji 24 omizij, na katerih so udeleženci razpravljali o kakovosti življenja v mestih in na podeželju, trajnostnem razvoju, čistem okolju, kmetijski politiki in davčni reformi. Tudi tokrat je potekala humanitarna akcija za pomoč socialno ogroženim otrokom, zbrani denar pa bo stranka podarila ptujski enoti društva Zara. NEKAJ POUDARKOV IZ NAGOVORA PREDSEDNIKA STRANKE SLS JANEZA PODOBNIKA Precej besed je uvodoma Janez Podobnik namenil kmetijski politiki in razvoju podeželja. »Čutim, skupaj z vami, da je prav, da se zavestno najprej dotaknem slovenskega podeželja, njegove sedanjosti in prihodnosti. Paradoksalno, toda resnično je, da vse od ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS, v vseh teh letih SLS ostaja preveč osamljena in nerazumljena v zavzemanju za obdelano in poseljeno slovensko podeželje. Kot predsednik stranke in kot minister za okolje in prostor sem trdno prepričan, da je vprašanje vitalnosti slovenskega podeželja neposredno povezano z vitalnostjo slovenskega naroda. Negativni demografski trendi, zaskrbljujoči procesi zaraščanja nekdaj dobro obdelane krajine, razvojna zaostalost marsikaterih predelov Slovenije predstavljajo resno strateško politično vprašanje - kako naprej! Za naš krog, za krog SLS velja, da nočemo biti prinašalci slabih novic, pač pa, da se hočemo s problemi soočiti, poiskati rešitve in jih tudi dosledno zagovarjati. In ko gre za področje kmetijstva, za položaj kmeta, so mnogi pomen naših prizadevanj dojeli šele sedaj, ko ne vodimo več kmetijskega resorja, ki ga je v tej vladi prevzela največja vladna stranka. Zagotavljam pa, da bomo kljub temu v prizadevanjih za dobrobit kmeta, kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije in podeželja nasploh nadaljevali, pa čeprav se je naš vpliv tukaj zmanjšal, še posebej zaradi nerazumnega neupoštevanja kompetentnih kadrov iz kroga SLS, bomo naredili prav vse, kar je v naši moči, da nova davčna zakonodaja ne bo dodatno obremenila, pač pa razbremenila ta del slovenske produkcije - torej slovenskega kmeta. V SLS smo prepričani, da bi bila usodna napaka za prihodnost slovenskega kmetijstva in tudi obdelanega podeželja, če bo nova davčna politika v davčno osnovo vključila ukrepe skupne kmetijske politike in državne pomoči. Takemu predlogu bomo nasprotovali. In da sem povsem jasen: ponosen sem, da so kmetje in ljudje s podeželja zvesta volilna baza naše stranke. In vemo, zakaj je tako: ker smo se, se in se bomo borili za spoštovanje kmetovega dela (kot spoštujemo vsako drugo delo in tistega, ki dela), za ohranitev in utrditev družinskih kmetij in za razvoj podeželja.« Pri tem pa je dodal, da je SLS poleg stranke, ki ji zaupa podeželje, tudi stranka mest. Naslednje besede je namenil vlogi politike v najpomembnejših slovenskih gospodarskih panogah, v javnosti večkrat poimenovanih slovenski nacionalni interes. »SLS je vztrajala in vsaj zaenkrat tudi uspela v prizadevanjih, da večinski ali vsaj kontrolni deleži v najpomembnejših slovenskih gospodarskih panogah in podjetjih ostanejo v slovenski lasti. Ni bilo preprosto. Gre za velik političen uspeh našega kroga in zvestobo stoletnim prizadevanjem zgodovinske SLS. Smo za odprtost za tuje investicije, a vzvode moramo obdržati v svojih rokah, saj imamo v neposredni bližini, v sosednjih državah preveč negativnih primerov, da bi drugače razmišljali. V političnih debatah, še posebej pa pri ljudeh, so spremembe davčnih zakonov vedno deležne velike pozornosti. SLS je argumentirano nasprotovala enotni davčni stopnji in je bila pri tem uspešna. Kot vladna stranka pa podpiramo vse spremembe, ki poenostavljajo davčne postopke, še posebej postopek pri napovedi dohodnine; podpiramo tudi vse nove rešitve, ki bodo povečale konkurenčnost našega gospodarstva, ki bodo vzpodbudile vlaganja, inovacije in zaposlovanje in dale pravo veljavo tehnični inteligenci. In kot rečeno: bili smo prepričani, da enotna davčna stopnja ne bi bila korak v pravo smer, saj bi prizadela socialno ogrožene in pomenila tudi prekinitev sodelovanja socialnih partnerjev. Predsednik stranke Janez Podobnik je posebej izpostavil: »Katera druga stranka v Sloveniji tako dosledno zagovarja pravično mejo z Republiko Hrvaško, kot to velja za nas, za Slovensko ljudsko stranko! SLS bo vztrajala, da Piranski zaliv ostane slovenski, da ohranimo teritorialno prost dostop na odprto morje; ter da ostane ozemlje na levi strani Mure pri Hotizi slovensko, kot je bilo do osamosvojitve. Za našo stranko se odnos do slovenske kulture in kulturnega prostora ne sme končati na državnih mejah. Tesno sodelovanje, še posebej s Slovenci v zamejstvu, pa tudi izseljenstvu in zdomstvu ostaja pomembna zaveza vseh odgovornih ustanov slovenske države. Tu samo jasno ponavljam, da SLS odločno podpira Slovence v Avstriji in Italiji v borbi za pravice, ki jim pripadajo.« Kako deluje SLS? »SLS deluje na principu združevanja in povezovanja, ne pa ločevanja. Imamo izkušnje sodelovanja v različnih vladnih ekipah, imamo izkušnjo vodenja občin - zato smo razvili pravo držo odgovornega vladanja, kjer je interes državljanov na prvem mestu. Ob praznovanju 15-letnice samostojne Slovenije je domača in mednarodna javnost ocenjevala, da smo kot država bili uspešni, tudi v globalnem smislu. Imamo torej izkušnje pri vodenju države. In smo tudi zaslužni za tak uspeh. Če smo zelo aktualni: Slovenija ima zelo dobre kazalce gospodarske rasti. Imamo najnižjo brezposelnost v vsem poosamosvojitvenem času. To so vzpodbudne vesti in pohvala delu sedanje vladne koalicije. K takim pozitivnim trendom prispeva tudi trdna vladna koalicija. In k temu prispeva tudi SLS. Nenazadnje, smo stranka z najdaljšim vladnim stažem. Ampak zmožni smo tudi samokritike. Poleg zaslug za stabilno in uspešno delovanje državnih institucij prevzemamo tudi del odgovornosti za nekatere napake, ki jih je slovenska država naredila od osamosvojitve do danes. Take samokritike pa pogrešamo pri nekaterih drugih pomembnih akterjih v slovenski politiki. V reku, da »kdor dela, tudi greši«, ne iščemo opravičil, pač pa jasno spodbudo za še bolj zavzeto, dosledno, tudi programsko poglobljeno delovanje na različnih področjih. Tak pristop je po našem prepričanju pravi za bližnjo in nekoliko oddaljeno politično prihodnost, kajti aktualna vlada, v kateri SLS dobro vodi tri re-sorje, si je zastavila razvojne projekte, ki presegajo zgolj en mandat, zato smo v SLS prepričani, da morajo stranke te koalicije ostati zavezniki tudi po naslednjih parlamentarnih volitvah. Infrastrukturna podhranjenost Slovenije ob osamosvojitvi je bila kritična, zato je prav, da v SLS preko Ministrstva za promet, ki ga vodi, poleg izgradnje avtocest dosledno zagovarjamo program obnove državnih cest, ki so pogoj za uresničevanje skladnega regionalnega razvoja. Vse nas čaka velik zalogaj obnove železnic. V politiki ni nič samoumevnega. Zato ponovno izpostavljam, da že dejstvo, da v sedanji vladi sploh obstaja resor za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predstavlja uspeh in konkreten rezultat sodelovanja naše stranke v vladni koaliciji. Ob doslednem delu našega ministra in ekipe pa se občutno izboljšuje tudi finančni položaj slovenskih občin. Znano je, da znajo občine iz 1 SIT državnega denarja ustvariti 3 SIT, kar še posebej velja za uspešne župane iz vrst SLS. Zato bomo vztrajali v prizadevanjih za nadaljnjo finančno in statusno krepitev občin. Take dinamike investicij na področju komunalne infrastrukture, kot smo ji priča sedaj, Slovenija še ni doživljala. Številne slovenske občine so ob dobrem sodelovanju z državo ali med seboj koristile in še koristijo veliko evropskega denarja. Velik premik je tudi na področju stanovanjske gradnje. Ohraniti Slovenijo kot lepo deželo pomeni tudi podporo različnim praksam in programom izrabe obnovljivih virov energije: biomase, hidroelektrarn, bio-plina, sončne in vetrne energije ... pomeni pa tudi podporo naravnim parkom, biokmetovanju, sonaravnemu urejanju vodotokov. K temu je dodal tudi razmišljanje o sedanji neugodni demografski spodobi Slovenije. Stranka si bo prizadevala, da bi bilo v Sloveniji »več zibelk«. »Koncept občin je slovenska zgodba o uspehu - gospodarskem, infrastruk-turnem, kulturnem ... Slovenci smo občine vzeli za svoje. Ljudje imajo dober spomin in zaupajo tistim, ki so njihovo zaupanje že upravičili v preteklosti. Zato smo lahko optimisti na letošnjih lokalnih volitvah. Ljudje čutijo, da je dobro za njihovo občino, če je pri njih SLS močna in da je še posebej dobro, če jo vodi župan ali županja iz našega kroga. Zato lahko samozavestno rečemo: »Za dobrim konjem se praši.« Ko oblikujete in potrjujete liste kandidatov, vključite na liste vse potenciale SLS. Izkušnje starejših in obetavnost mladih. In ne pozabite na našo izkušnjo, da smo uspeli, kadar smo stopili skupaj,« je še dejal predsednik stranke Janez Podobnik. Jože Miklič STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 7 PRIREDITVE OB 15. TABORU SLS NA PTUJU KDAJ BODO USTANOVLJENE POKRAJINE? V Litiji so 8. septembra 2006 govorili o regionalizaciji Slovenije oz. uvedbi pokrajin. Z nedavno spremembo ustave smo v Sloveniji odprli možnost ustanavljanja pokrajin v okviru zagotovljenega sodelovanja občin. Sodelovala sta dr. Ivan Žagar ter Franci Rokavec, minister in državni sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. ENERGETSKI POTENCIAL SLOVENSKIH REK -PROJEKT CELOVITEGA UREJANJA REKE DRAVE Dravograd, 8. septembra - Območje Republike Slovenije velja kot območje z zelo gosto rečno mrežo in kot območje z razmeroma ugodno količino padavin, vendar z nekoliko manj ugodno časovno razporeditvijo. To pomeni, da vodni potencial, ki je načeloma na razpolago, ni dosegljiv preko celega leta in zato zahteva ustrezno upravljanje z vodnimi količinami in vodnim okoljem, da je učinek ekonomsko ugoden in izkoriščanje okoljsko sprejemljivo. Od razpoložljivega potenciala je izkoriščenega v Sloveniji le 3.400 GWh/leto, v gradnji pa so nove hidroelektrarne, ki bodo izkoriščale še nadaljnjih 397 GWh/leto. Ker se šteje hidroenergija kot čisti in obnovljivi vir energije, je tudi v interesu Slovenije, da se izkoriščanje hidroenergetskega potenciala poveča, pri čemer se zavedamo, da bo potrebno ustrezno upoštevati pogoje, ki jih narekuje varstvo okolja in narave. Sodelovali so predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, sekretar na Ministrstvu za promet Gregor Ficko ter Mirko Vošner, regijski koordinator SLS za Koroško ter član Sveta Slovenske ljudske stranke, ki bo tudi moderator okrogle mize. KAJ PRINAŠA TRETJA RAZVOJNA OS? Slovenj Gradec, 8. september 2006 - Razvoj območja tretje razvojne osi je s svojimi značilnostmi prvi socialni in teritorialno kohezijski projekt nove finančne perspektive. Na tem primeru uresničujemo cilj uravnoteženega razvoja prostora na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Ali bosta izbrani projekt izvajanja ter izbira prometne trase odločilno vplivala na hitrejši gospodarski razvoj? Bo izgradnja tretje razvojne osi odločilno vplivala na ekonomsko-socialni napredek in izboljšanje standarda prebivalstva? Projekt celotnega razvoja je zasnovan tako, da se ne omejuje le na umeščanje novih infrastrukturnih povezav v prostor, ampak vključuje širši razvojni vidik, vezan na nova delovna mesta, kar prispeva k zmanjševanju razlik v razvitosti med razvojno aktivnimi in demografsko ogroženimi območji. Sodelovali so predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, sekretar na Ministrstvu za promet Gregor Ficko ter Mirko Vošner, regijski koordinator SLS za Koroško ter član Sveta Slovenske ljudske stranke, ki je bil tudi moderator okrogle mize. PROMETNI, PROSTORSKI IN OKOLJSKI RAZVOJ POSOČJA V LUČI POPOTRESNE OBNOVE Tolmin, 7. september 2006 - Posočje sta v zadnjih osmih letih prizadela kar dva rušilna potresa - leta 1998 in leta 2004. Naravna katastrofa je uničila številne domove, gospodarska poslopja, šole in druge javne ustanove. Demografski razvoj je bil v teh krajih že pred obema potresoma močno ogrožen. Še toliko bolj si prebivalci teh krajev zaslužijo hitro in učinkovito obnovo svojih domov. Kaj načrtuje država in kaj si lahko torej obetajo prebivalci Posočja v bližnji prihodnosti? Sodelovali so predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, poslanec DZ Josip Bajc, sekretar na Ministrstvu za promet Gregor Ficko, državni svetnik Jurij Kavčič ter nekdanji poslanec in župan občine Tolmin Ivan Božič. Pogovor z gosti je povezoval Berti Rutar. KNEŽJI KAMEN V IDENTITETI SLOVENCEV Domžale, 7. september 2006 - Knežji kamen - od kdaj je bil v »protokolarni« uporabi, kaj se je z njim dogajalo od 15. - 19. stoletja? Kako se je v 19. stoletju izoblikoval v simbol Slovencev? Zakaj ga imamo na freski v državnem zboru, na tolarskih bankovcih - bonih? Kaj knežji kamen kot simbol sploh predstavlja? Knežji kamen danes - ali je in zakaj je lahko knežji kamen simbol Slovencev? Kakšen odnos naj imamo do njega? Knežji kamen na evru? Kako se odzvati na dogajanje na avstrijskem Koroškem v zvezi s kamnom? Ostali stari slovenski simboli in Slovenci danes: klobuk, panter, ... Dr. Jožko Šavli je po študiju gospodarstva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nadaljeval podiplomski študij na Gospodarski univerzi na Dunaju, kjer je bil leta 1975 promoviran za doktorja gospodarskih in družbenih ved. Iz njegovih takratnih raziskav slovenske zgodovine so nastale študije o simbolih in spomenikih zgodnje slovenske države Karantanije, ki prinašajo popolnoma nov pogled na kulturo in državnost Slovencev. Na pragu razglasitve samostojne Slovenije je izšla Šavlijeva zgodovinska študija v knjigi Slovenska država Karantanija. Njegova publicistična dela v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku ga postavljajo v vlogo kulturnega posrednika. Z BISTVENO POVEČANO PONUDBO DO NIŽJIH CEN STANOVANJ! V Ljubljani, 6. septembra 2006, je potekala okrogla miza o stanovanjski politiki v republiki Slovenji. »S povečano ponudbo stanovanj se bodo znižale tudi njihove cene«, je bila soglasna ugotovitev prav vseh gostov okrogle mize o stanovanjski politiki, ki je bila v okviru 15. tabora Slovenske ljudske stranke. Sodelovali so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Stanovanjskega sklada, ekonomisti in urbanisti ter številni predstavniki mladih, ki so izpostavili predvsem reševanje problema prvega stanovanja in ustvarjanja pogojev za začetek družinskega življenja. Zato je tudi večji del razprave tekel o problematiki novih stanovanj za mlade družine. Predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik je povedal, da bo ministrstvo kot pristojno v sodelovanju z občinami usklajevalo občinske in državne razvojne načrte, da bodo primerna zemljišča čimprej pripravljena za gradnjo stanovanj. Podobnik je opozoril še na letošnjo novost, t.i. državno subvencijo na družinskega člana pri reševanju prvega stanovanjskega problema za mlade družine. Poudaril je tudi koncept aktivne zemljiške politike, predvsem s stališča natančnega evidentiranja državnih zemljišč, urbaniziranja ter prenosov teh zemljišč na Stanovanjski sklad z namenom povečanja ponudbe. Primož Pirc, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, je napovedal, da bo Sklad z aktivnejšo politiko pri nakupu zemljišč in intenzivnejšem sodelovanju z občinami prispeval k povečani ponudbi zemljišč in stanovanj, a hkrati poudaril, da Sklad ne more sam rešiti stanovanjske problematike v Sloveniji. Ob tem je izpostavil pomembno vlogo občin in zasebnih investitorjev. Pirc je spomnil, da veliko povpraševanje po stanovanjih obstaja predvsem v osrednji Sloveniji in na obali, povsod drugod pa je ponudbe dovolj, in tudi cene so se že umirile. Meni tudi, da je v zadnjih dveh letih z novimi ekipami tako na Ministrstvu za okolje in prostor kot na Skladu prišlo do veliko boljše politike, ki je na- črtna in smotrna, hkrati pa omejujejo preprodajo preko Sklada kupljenih stanovanj. Še vedno ostaja problem nakupa stanovanj za namene nadaljnjega oddajanja, vendar z zadnjimi spremembami razpisnih pogojev stanovanja dobivajo družine, ki resnično iščejo dom. Minister Podobnik je ob konkretnem vprašanju povedal, da je kratkoročna rešitev za mlado družino zaenkrat najemno stanovanje, hkratno varčevanje v stanovanjski shemi in kasneje najetje hipotekarnega kredita za daljše obdobje in tako nakup lastne nepremičnine. Gospa Metka Černelč z Ministrstva za okolje in prostor je napovedala, da bo v kratkem sprejeta nova prostorska zakonodaja, s katero bo ministrstvo poskušalo zasebnim in drugim investitorjem skrajšati pot do pridobitve ustreznih dovoljenj. Hkrati pa bo možno pridobiti precejšen delež evropskih razvojnih sredstev. Dr. France Križanič s Pravne fakultete je predstavil ocene učinkov nacionalne stanovanjske sheme, o kateri meni, da je kljub višjim cenam stanovanj zagotovila povečanje investicij in gradnje ter dolgoročno varčevanje. Dr. Peter Fister s Fakultete za arhitekturo pa je poudaril prednosti obnavljanja in posodabljanja obstoječih stanovanj pred novogradnjo. Skupna ugotovitev je tudi bila, da je nujno modernizirati najemniško zakonodajo, saj bo najem stanovanja popularen le, če bo ugoden tako za najemnika kot najemodajalca. Miha Miklavčič je kot predstavnik mladih in Nove generacije SLS poudaril, da mladi prosijo vse, Sklad in ostale investitorje, naj čimprej zgradijo čimveč stanovanj, tako da bo končno prišlo do padca cen. V zaključku je minister Podobnik povedal, da je na strani mladih, da so na stanovanjskem skladu ustvarjeni pogoji za premike v pozitivno smer, ki so se že pričeli, razvojni ciklus pa žal traja več kot 5 let ter zaključil z oceno, da se državi, ki ima na stanovanjskem področju urejeno zakonodajo ter aktivno zemljiško politiko in razvojno vizijo, ni potrebno toliko bati t.i. gradbenih lobijev. Še posebej je izpostavil aktivnosti na področju prenosov zemljišč in poudaril, da se bo še naprej boril za vsako parcelo posebej. Opozoril pa je tudi na potrebo po skupnem delovanju države in občin, saj je znano, da se vsak tolar, ki ga občina ali država vloži v stanovanje, v proračun trikratno povrne. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE - NOVA ENERGETSKA PARADIGMA Cerkno, 6. september 2006 - Rast nacionalnega gospodarstva vedno sovpada s povišano porabo energije. Fosilna goriva tako zaradi omejene količine v nahajališčih, kot tudi zaradi visoke stopnje onesnaževanja okolja pri energetskem načrtovanju počasi, a vztrajno zapuščajo prizorišče. Ideja o projektih obnovljivih virov energije ni nova, vendar je kljub temu potrebno poiskati kvalitetne razvojne priložnosti. Ministrstvo za okolje in prostor se tega trenda zaveda, zato poskuša z vrsto raziskovalnih aktivnosti, kot tudi s konkretnim sofinanciranjem investicij v objekte in naprave za izkoriščanje obnovljivih virov energije stalno izpopolnjevati nivo vedenja o obnovljivih virih energije ter obseg tovrstnih objektov in naprav. Bodo posamezna področja zmogla to nalogo in kakšne možnosti imajo za uresničitev takšnega projekta? Predvsem je pomemben širši vidik in osveščenost lokalnega prebivalstva ter njihovo strinjanje o projektu obnovljivih viriov energije, ki so pravzaprav edini instrument, da bi se zmanjšala energetska odvisnost. Na okrogli mizi so sodelovali predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci ter Jurij Kavčič, državni svetnik in župan občine Cerkno. STRATEGIJA RAVNANJA Z ODPADKI - PARTNERSTVO MED DRŽAVO IN LOKALNIMI SKUPNOSTMI Naklo, 5. september 2006 - Problematika ravnanja z odpadki je velik problem, obenem pa se je potrebno zavedati, da je nujna simbioza med človekom in naravo, slednjo pa je potrebno še kako spoštovati in varovati. Ali se lahko zgodi, glede na to, da aktivnosti v zvezi z odlaganjem odpadkov občine izvajajo samostojno, da na ta način ne bo možno pridobiti sredstev iz okoljskih dajatev, še manj pa sredstev okoljskega sklada? Kakšne so možnosti, da se glede strategije ravnanja z odpadki vzpostavi zrelo partnerstvo med državo in lokalnimi skupnostmi? Pri nadaljnjem razvoju projektov je dejavnejša vloga države torej nujna, zlasti že zaradi odločitve občin. Sodelovali so predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, predsednik Državnega sveta Janez Sušnik, poslanec DZ Mihael Prevc ter Franci Rokavec, državni sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. SLOVENSKI NARAVNI PARKI - IZZIV MED OHRANJANJEM IN RAZVOJEM Dolenje jezero pri Cerknici, 5. september 2006 - V zavarovana območja usmerja Evropska unija mnoge razvojne programe iz naslova regionalnega razvoja, podpore lokalnim skupnostim, kmetijsko-okoljskih programov, turizma, usposabljanja lokalnega prebivalstva za samozaposlovanje, varstva narave, ohranjanja kulturne dediščine ipd. Priprava na naslednjo finančno perspektivo EU do leta 2013 nam daje priložnost, da območja parkov umestimo v naših razvojnih dokumentih tudi kot enega bistvenih elementov razvoja slovenskega podeželja. Sodelovali so predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, poslanec DZ Stanislav Brenčič, državni svetnik Vincenc Otoničar, direktor Notranjskega regijskega parka Cerknica Valentin Schein, župan občine Loška dolina Janez Sterle, direktor Zavoda Jezerski hram Vekoslav Kebe ter direktor Notranjsko-kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna Joško Štajer. Mo-deratorica okrogle mize je bila ga. Nada Skuk, podpredsednica SLS. PODJETNIŠTVO KOT EKONOMSKA IN SOCIALNA KATEGORIJA Jurovski dol pri Lenartu, 4. septembra 2006 - Sodelovali so predsednik Državnega sveta in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov pri SLS Janez Suš-nik, podpredsednica SLS in predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS Nada Skuk, Marta Turk, Andreja Krt iz Kmetijsko gozdarske zbornice, predsednica OO SLS Sv. Jurij in podpredsednica Slovenske ženske zveze pri SLS Mira Rotman. Iz sosednje Avstrije so se okrogle mize udeležili Katharina Zechner, deželna kmetovalka avstrijske Štajerske, in Maria Wyss, okrajna kmetovalka okraja Lip-nica. ZAKAJ JE POTREBNA RESOLUCIJA O MEJI S HRVAŠKO? Hotiza, 4. september 2006 - Na okrogli mizi so sodelovali: Josip Bajc - poslanec DZ - prvopodpisani predlagatelj resolucije o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško; Marjan Maučec - državni svetnik iz Prekmurja, dr. Peter Pavel Klasinc - prof. zgodovine in predsednik SNZ pri MO SLS Maribor, prof. Ana Kalc Hafner - soavtorica zbornika o slovensko hrvaški meji, mag. Pavel Zupančič - geodet in soavtor zbornika o slovensko hrvaški meji, Zvone Škof - eden od lastnikov slovenskih nepremičnin na levem bregu Dragonje. DAVKI V KMETIJSTVU: ZA RAZVOJ ALI UMIRANJE NA OBROKE? Gomilsko, 3. september 2006 - Sodelovali so član delovne skupine Vlade RS za davčno reformo mag. Uroš Rožič, državni svetnik Marjan Maučec in podpredsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Franc Obran. Slovensko kmetijstvo je v tem desetletju soočeno z intenzivnimi spremembami, katerih nepremišljeni in nepreverjeni ukrepi lahko povzročijo še hitrejše izumiranje podeželja. Takoj po vstopu v Evropsko unijo je država pripravila novo davčno zakonodajo, ki je poslabšala ekonomski položaj kmetov. Sedaj država pripravlja nove spremembe obdavčitve kmetijstva. Kaj bodo prinesle? Se bo ekonomski položaj kmetov poslabšal? Bodo kmetje prisiljeni postati birokrati? Se bo stopnja opuščanja kmetovanja še povečala? Ali država razume kmete in pomen pridelave hrane ter ohranjanja poseljenosti podeželja? KAKO KONČNO PRIPELJATI VODO V HALOZE? Videm pri Ptuju, 1. september 2006 - Področje oskrbe s pitno vodo je izpostavljeno področje, saj je pitna voda ena od temeljnih pravic vsakega posameznika. Prav tako pa je to področje zelo mnogostransko, saj pitno vodo uporabljamo tudi za druge potrebe. Z vstopom v EU se je Slovenija morala prilagoditi evropskemu pravnemu redu. Vsi se gotovo zavedamo, da je voda vir življenja in jo je potrebno zagotoviti v zadostnih količinah. Za izgradnjo vodovoda v Halozah bo za prvo fazo država iz vodnega sklada v letih 2006 in 2007 prispevala okoli 330.000.000 sit in prav toliko za drugo fazo, ki se bo gradila v letih 2008 in 2009. Pogodba za gradnjo prve faze je že podpisana in gradnja se je pričela. Na okrogli mizi so sodelovali predsednik Slovenske ljudske stranke in minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci ter župani haloških občin: Friderikom Bračičem, županom občine Videm pri Ptuju, dr. Darinko Fakin, županjo občine Majšperk in Antonom Butolenom, županom občine Žetale. SLS ZA OHRANITEV IN VAROVANJE DRAGOCENEGA MORJA: PLINSKI TERMINAL, MARINA, ČISTILNA NAPRAVA, Koper, 30. avgust 2006 - V okviru 15. tabora SLS je bila v Kopru okrogla miza z naslovom SLS ZA OHRANITEV IN VAROVANJE DRAGOCENEGA MORJA, na kateri sta osrednja gosta, predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za promet mag. Janez Božič predstavila aktivnosti na svojih področjih. Po pričakovanju je bilo največ govora o načrtovanju izgradnje italijanskih plinskih terminalov, razvoju Luke Koper in gradnji tretjega pomola ter izgradnji cestne infrastrukture v slovenski Istri; tako je bilo govora predvsem o okoljski in o prostorski prihodnosti slovenske Obale. Minister Podobnik je povedal, da problematika plinskih terminalov ni samo problem Obale, ampak gre za izziv na nacionalni ravni. Slovenija je tako že sprožila postopek ugotavljanja čezmejnih vplivov v primeru izgradnje plinskih terminalov, saj gre za pomembne okoljske, varnostne in prometno-varnostne vidike. »Smo na preži. Zavedamo se, da bo boj še potreben,« je povedal minister Janez Podobnik. Mag. Marko Starman, državni sekretar na MOP, pa je ta postopek podrobneje predstavil in povedal, da je MOP koordinirano z vsemi ministrstvi zbralo vse različne argumente, ki upravičujejo naš interes, da partnersko sodelujemo pri projektu t.i. plinskih terminalov. Žal italijanska stran uradno še ni odgovorila. Optimizem sicer vliva dejstvo, da je Italija prevetrila svoje energetske načrte in namerava off-shore plinske terminale umeščati v južni del svojega morja. Minister Božič je opozoril, da je umeščanje cestnih infrastrukturnih objektov v tako dragocen prostor, kot je slovenska Istra, izredno zapleteno. Podobnik pa je poudaril, »če ugotovimo, da je bil postopek v okviru zakonodaje korektno voden in potrjen s strani nadzornih organov, je potrebno tudi zaupanje javnosti, da so projekti pravilno načrtovani.« Minister Božič je poudaril, da je Luka Koper izrednega pomena, saj nanjo kot primarno luko za svoje potrebe računajo predvsem države Srednje Evrope. Promet v modernih postindustrij-skih družbah vključuje različne oblike logističnih, transportnih in servisnih dejavnosti, vključevati pa mora tudi sonaravni razvoj in širjenje. Luka Koper se dotika tako prometnega kot okoljskega ministrstva. »Leta 2009 bi lahko začeli graditi tretji pomol; potem ko bo pod streho nastajajoči državni lokacijski načrt,« je ocenil Podobnik. Leta 2009 pa bi lahko z zgrajeno obalno hitro cesto avtomobili že lahko obšli tudi Izolo, je napovedal prometni minister Janez Božič: »Čas je, da se gradnja hitre ceste začne.« Številni udeleženci, ki so sodelovali v razpravi, so opozorili, da imajo vsi veliki projekti, ki so sicer z državnega vidika strateški in razvojno pomembni, v neposrednem okolju mnogo negativnih posledic. Namen okrogle mize je bil pokazati tudi, da so predstavniki SLS, tudi na najvišjih položajih v vladi, pripravljeni se pogovarjati in odprto pristopiti h komunikaciji. Gostje so tako odgovarjali na številna vprašanja poslušalcev. Še enkrat pa se je izkazalo, da ljudi najbolj skrbijo posamezni infrastrukturni posegi v njihovo bivalno okolje in vpliv na njihovo zdravje. REGIONALIZACIJA - RAZVOJNA PRILOŽNOST ALI DROBLJENJE RAZVOJNIH POTENCIALOV? Ptuj, 29. avgust 2006 - Udeleženci okrogle mize: dr. Ivan Žagar - minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Pavel Rupar - poslanec in vodja parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo, dr. Roman Glaser -predsednik uprave poslovnega sistema Perutnina Ptuj d.d., Lojze Arko - do-nedavni direktor Splošne bolnišnice Ptuj in kandidat za župana, Alojz Sok -poslanec iz Ormoža, Robert Čeh - predsednik ptujske SLS in direktor Splošne bolnišnice Ptuj. Regionalizacija Slovenije je aktualna že od same vzpostavitve države in nekaj spodletelih poskusov priča o dolgoročni pomembnosti tega vprašanja. Z nedavno spremembo ustave smo v Sloveniji odprli možnost ustanavljanja pokrajin po sistemu »od zgoraj navzdol« namesto očitno neučinkovitega sistema »od spodaj navzgor«. Žogico imata tako v rokah vlada in parlament , katerih predstavnike tudi gostimo za okroglo mizo. SLS ZA PRAVIČNO DAVČNO REFORMO Maribor, 28. avgust 2006 - Sodelovali so poslanec DZ Franc Kangler, državni svetnik Marjan Maučec ter člani delovne skupine Vlade RS za davčno reformo: mag. Uroš Rožič, Marija Ribič in Marjeta Peterlin. V Slovenski ljudski stranki razumemo davčno politiko kot enega bistvenih elementov vzpodbujanja razvoja naše države, ki mora dajati poleg gospodarskih tudi pozitivne demografske učinke. Kaj nam prinaša nova davčna reforma? Kako bo vplivala na gospodarstvo, na razvoj občin? Kako bo obdavčeno premoženje? Koliko davčnih stopenj bomo imeli? Slovenska ljudska stranka vztraja, da se z davčnimi reformami ne sme poslabšati položaja prebivalstva, temveč so potrebne pravične in evropsko usmerjene rešitve. Pripravil: Matjaž Trontelj STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 8 GROSUPELJSKA SLS BO PODPRLA ANDREJA STRUNO ZA ŽUPANA SLS: Z IZKUŠNJAMI V SMELEJŠO PRIHODNOST! Šmarje-Sap, 15. septembra 2006 - Občinski odbor Slovenske ljudske stranke se je po daljšem razmišljanju odločil, da bo podprl na letošnjih lokalnih volitvah za župana Andreja Struno, ki ga je kot neodvisnega kandidata predlagala Slovenska demokratska stranka. Za dosedanje delo na občini pa menijo, da bi lahko steklo precej hitreje in bolj usklajeno. PODPORA ŽUPANSKEMU KANDIDATU ANDREJU STRUNI Predsednik občinskega odbora stranke Matjaž Trontelj se je na začetku zahvalil prisotnim novinarjem (radiu Zeleni val, TV Grosuplje, Dnevnik in Grosupeljski odmevi), ki redno spremljamo njihovo delo, za korektno poročanje. Takoj za tem pa je dejal: »Občinski odbor Slovenske ljudske stranke je na svoji redni seji v sredo (13. septembra) sprejel odločitev, da na letošnjih lokalnih volitvah za župana občine Grosuplje podpre kandidaturo neodvisnega kandidata gospoda Andreja Struno. Ta odločitev bo pomenila tudi neke vrste prelomni dogodek, tako da se bo prava volilna kampanja lahko začela šele na podlagi te naše odločitve.« Nadalje se je zahvalil članom svoje stranke, ki so ga v zadnjih mesecih vzpodbujali, da bi sam kandidiral za župana, ker so v grosupeljskem občinskem odboru SLS ocenili, da je na mestu županstva potrebna zamenjava. Zaradi združevanja moči so se zato odločili za Andrejo Struno in pričakujejo, da bo na podlagi te njihove odločitve kandidat dobil še kakšno podporo tudi iz drugih strank. O kandidatu Andreju Struni v stranki menijo, da je dober kandidat, da ima široko zastavljen program, da je strokovno usposobljen in da se spozna na občino. Zato mu dajejo poleg moralne tudi tehnično in organizacijsko podporo. Z njim so se že pogovarjali in ugotovili precejšno sorodnost programskih stališč, pa tudi vrednot, ki jih Andrej zagovarja. Imajo pa še nekaj dodatnih predlogov in rešitev, zato bodo v prihodnjih dneh s kandidatom sklenili dogovor o skupnem sodelovanju. Nato je spregovoril tudi nekoliko o načelni sestavi (brez imen) kandidatov SLS za občinski svet. V strukturi predlaganih bo nekaj pomladitev, predvideno pa je tudi, da bodo ženske ustrezno zastopane v tej strukturi. Kandidati za občinski svet bodo zato sestavljeni tako iz starejših (ki predstavljajo izkušnje) kot mlajših (ki nosijo nov zagon). OCENA DOSEDANJEGA DELA V OBČINI GROSUPLJE Pri oceni delovanja občine v zadnjem mandatu je spomnil, da so župana Lesjaka opozorili pred približno pol leta na krizo vodenja občine, ki se je pokazala na več projektih. Kljub temu so veseli, da se določeni projekti, kot sta na primer knjižnica in vrtec, izvajajo. V stranki pa menijo, da bi morali biti ti projekti narejeni že prej in da bi se morali graditi ali vsaj začeti graditi tudi drugi objekti. Pri vrtcu je spomnil, da je župan predlagal izločitev gradnje vrtca v nekdanji trgovini zaradi nedorečenega sofinanciranja z državne ravni. Ker 10 %-ni delež države ne pomeni bistvene obremenitve za celoten občinski proračun, Trontelj meni, da je občina tista, ki mora imeti močan interes. Če tega ni, potem »padajo« taki projekti oziroma se vedno nekaj zakomplicira kljub dobrim namenom na začetku. In takih projektov v občini Grosuplje je še kar precej. Ocenjujejo tudi, da je občina premalo v službi ljudi. To izjavo je podprl z nekaj konkretnimi primeri, kot so pridobivanje raznih lokacijskih informacij ter nasploh z urejanjem prostora, še posebej na podeželju, kjer bi morali mladi ostajati doma, da bi nadaljevali tradicijo ne samo iz kmetijskega, pač pa tudi splošnega družbenega, kulturnega in socialnega vidika. V Grosupljem je bilo vloženo veliko v gradnjo stanovanj, kar je vzpodbudno, saj zaradi priselitve novih ljudi prihaja tudi več denarja v proračun. A spomniti je treba, da občino tudi zaradi tega čakajo nerešeni problemi - poleg slabih cest, kanalizacij in čistilne naprave, pomanjkljivih energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav, še gradnja železniškega nadvoza, ki bo stal okoli 800 mio sit. Nadalje v občini Grosuplje nimamo dorečene bodoče organizacije zdravstva, sočasno pa se soočamo tudi s premajhno kapaciteto zdravstvenega doma. Kakorkoli že, ampak tudi nedokončana šmarska zgodba o radijskih in televizijskih signalih ter kabelskem sistemu je delno povezana s premajhnim angažiranjem občine, da bi se ta zadeva premikala bistveno hitreje. O PROGRAMU SLS ZA OBČINO GROSUPLJE V NASLEDNJEM MANDATU Zdravstvo - Občanom in občankam je treba zelo jasno povedati, kaj se bo zgodilo z Zdravstvenim domom Grosuplje. V tem mandatu je bilo vse v zvezi s tem dokaj medlo predstavljeno in narejena precejšnja zamuda pri možni nadaljnji organizaciji, saj so se po Sloveniji v mnogih krajih med tem časom na pobudo občin organizirali že mnogo bolje kot v Grosupljem. Grosupeljska SLS zagovarja izgradnjo dopolnilnih dejavnosti zdravstvenega doma na sedanji lokaciji. Storitve na področju zdravstva pa bi morale biti na bistveno višji ravni. V to bo nujno treba vključiti tudi koncesionarje, ki pa po njihovem ne pomenijo pri-vatiziranja zdravstva, temveč razširitev zdravstvene mreže na več izvajalcev. Lahko bi se, na primer tudi v Šmarju-Sapu, organizirala izpostava zdravstvenega doma, ki bi lahko delovala v trgovini nekdanje zadruge nekajkrat na teden. Možno bi bilo tudi organizirati prevoze za starejše z raznimi manjšimi vozili (kar v mnogih krajih v tujini počnejo že vrsto let), saj morajo zdaj njihovi domači jemati dopust, ki marsikomu lahko predstavlja pri večkratnih obiskih tudi velik problem. Za opredelitev javnih zdravstvenih dejavnosti bodo predlagali ustanovitev strokovne komisije oziroma odbora, ki bo določil prioritete. Na tem področju bi bilo potrebno ponuditi tudi več specialističnih ambulant. Za širše regionalno območje pa bi dolgoročno lahko organizirali tudi dializno postajo. Šolstvo - Že zdavnaj bi se morala graditi šola v Žalni, pa tudi na Polici, in nenazadnje tudi na Kopanju. Ta program je treba pospešiti. Izgovor o pridobivanju dovoljenj zaradi vodovoda na Polici je na trhlih nogah. Poleg tega pa smo obveščeni, da Poličani že imajo svoj vodovod vpisan v zbirni kataster javne gospodarske infrastrukture, že pred leti pa so dali izdelati strokovni instituciji tudi vse potrebne načrte in posnetke vodovoda ter so pridobili vsa potrebna dovoljenja, hkrati pa stalno skrbijo prek svojega društva Bistrina za kakovosten nadzor nad kakovostjo vode. Ob tem pa ugotavljajo, da se je večina vodovodov v preteklosti v občini gradila na črno, prav tako tudi mnoga druga infrastruktura. Nadalje pa še, da neizdelan varen dostop do novega naselja, pa zadrževalniki proti poplavam niso privatne gradnje Sončnih dvorov niso preprečili nedodelana javna gospodarska infrastruktura kot so dostopna cesta in nadvoz, niti še nezgrajeni protipo-plavni zadrževalnik. Za šolo, ki je v neposrednem javnem interesu, pa se najdejo vedno neke administrativne prepreke. Zato menijo, če bi občina imela interes, gradnja šole ne bi bila problem. Družinska politika - V bodoče bo treba storiti več za družine, še posebej za mlade družine. Predlagali bodo ustanovitev posebnega sveta in organizacijo sklada, iz katerega bi se dalo črpati za družinske potrebe, ki bi vzpodbujale na primer mlade družine za večje število otrok. Družine z več otroki naj bi ne obravnavali kot socialne probleme, temveč kot dar. Predlagali bodo tudi povečanje sredstev v občinskem proračunu, ki jih bodo prejemali starši ob rojstvu otroka. Možnosti pa je še več. Ideje je mogoče izvajati tudi s posluhom in primernim operativnim vodenjem. Vzgoja - V vrtcih naj bi se programi v vsej občini izvajali enotno. Več poudarkov je treba nameniti že v najnežnejših letih domovinski vzgoji. Kultura in turizem - Na področju kulture bi morali več vložiti v vzgojo mladih za kulturo, saj bi s to vzgojo lahko napolnili prazne kulturne dvorane. V tem mandatnem obdobju bodo pozornost namenili tudi izgradnji glasbene šole, ki jo je treba reševati na območju sedanje kinodvorane skupaj s primerno kulturno in koncertno dvorano. Na področju turizma ima občina Grosuplje še veliko neizkoriščenih možnosti, čeprav se nekaj na tem področju le premika. Za naštevanjem potencialov je Trontelj ugotavljal, da v Grosupljem na obeh področjih manjkajo programi/ ljudje, ki bi se/jih izvajali. Ker je bilo na teh področjih s strani občine in države vloženih že kar nekaj sredstev, v SLS menijo, da je treba organizirati zavod za koordinacijo in promocijo obeh dejavnosti skupaj. Kmetijstvo in podeželje - Sredstva iz tega naslova bi se morala povečevati tudi zaradi ohranjanja krajine, razvoja kmetijstva in ohranjanja poseljenosti. Infrastruktura - V OO SLS Grosuplje ugotavljajo, da se nikakor ne premaknejo dela na glavnih vpadnicah v naselje Grosuplje. Prav tako je vrsta drugih objektov v zelo slabem stanju. Kanalizacije s čistilno napravo, mnoge ostale ceste, še vedno precej problemov na vodovodu, pa tudi ostali infrastrukturi pričajo, da bo treba to področje zastaviti bolj smelo. Krizo vodenja je treba preseči z organiziranim delom, s strokovnimi nastopi pred ljudmi in v pogovorih s sodelujočimi v posameznih projektih, pa nenazadnje s sistematičnimi odkupi. Občina Grosuplje spada med bogate občine in tudi temu področju je zato treba nameniti več sredstev. Ker so cene na teh področjih kar precej visoke, je treba biti racionalen pri koriščenju javnih sredstev. Grosuplje bo moralo v kratkem za ureditev sobivanja posameznih stanovanjskih, upravnih, poslovnih in mešanih območij zgraditi tudi novo obvoznico in ob njej razviti napajalni sistem za intenzivnejše dejavnosti v sedanjih in bodočih gospodarskih conah. O tem so se že pogovarjali na Ministrstvu za promet in izgledi so obetavni, bo pa za to potrebno vložiti veliko volje, znanja in dela. Potrebna so tudi parkirišča ob upravnih in poslovnih prostorih. Slej ali prej bo treba zgraditi parkirno hišo, ki bi jo gradil privatni sektor, le-ta pa bi morala obratovati s primerno oblikovano ceno. Za kanalizacije je treba začeti s projektom, s katerim bo možno črpati evropska sredstva. Za to pa je treba imeti tudi usposobljene ljudi, ki izpolnjujejo vse predpisane reference. Nekatere občine so na tem področju bistveno bolj uspešne od občine Grosuplje. Urejanje prostora - Pri urejanju prostora ugotavljajo, da se zdaj bolj gleda na neko administrativno prostorsko zaokroževanje, kot pa na življenjske in socialne potrebe posameznih grosupeljskih družin. Zaradi tega prihaja tudi do odseljevanja mladih s podeželja in sočasnega propadanja kmetijske dejavnosti in nasploh aktivnega bivanja na podeželju. Mnoge vasi se zato vedno bolj spreminjajo v spalna ali celo v demografsko ostarela območja. Še več: čeprav se v nekaterih naseljih tudi gradijo nove hiše, še ne pomeni, da jih gradijo domačini oziroma ljudje, ki bodo živeli s krajem oziroma za podeželje, še manj pa za kmetijstvo. Varstvo občanov - Več sredstev je treba nameniti gasilcem oziroma civilni zaščiti. Poleg klasičnih ogroženosti na tem področju se vedno bolj srečujemo tudi s tehnološkim razvojem in povečanjem prometa, v katerem se pojavljajo tudi nove nevarnosti. Prav tako smo priča vedno večjim vremenskim nevšečnostim, poleg suš so vedno bolj pogosta neurja, poplave, strele in podobno. POPRAVEK ŽUPANOVE IZJAVE Predsednik občinskega odbora SLS Matjaž Trontelj je glede na nedavno županovo izjavo, da v občinskem svetu »sedi praktično pol vlade, pa ni nobene pomoči«, dejal, da se je tudi on sam angažiral na določenih področjih (zadrževalnik Bičje...) in zato računa, da bo župan nekoliko popravil svojo izjavo. O ŠMARSKEM ZBORNIKU Kot predsedniku društva Turenček, ki je organiziralo nedavno več dejavnosti ob 500-letnici šole v Šmarju, je na novinarsko vprašanje Mojce Zorko (Dnevnik) odgovoril, da bo zbornik v kratkem zagledal luč sveta. Zbornik je nastal na podlagi predhodno organiziranega simpozija, v katerem je sodelovalo okoli 30 strokovnjakov. Simpozij sta uspešno pripravila in vodila Jakob Müller in njegov žena dr. Jožica Narat, zdaj pa (bo)sta poskrbela, da bodo nekatere vsebine tudi dopolnjene. Nedvomno se bo nekoliko podaljšan rok izdaje v tem primeru pokazal predvsem v izboljšani in izpopolnjeni kvaliteti zbornika, ki bo ustrezala tudi znanstvenim kriterijem, je menil Trontelj. SLS JE STRANKA DEJANJ Trontelj je še povedal, da je SLS tudi stranka dejanj in bo zato del sredstev (100.000 sit) od volilne kampanje namenila za grosupeljski vrtec. Na tem mestu pozivajo tudi druge stranke in županske kandidate, da namenijo sredstva v ta namen. PRIČAKOVANJA STRANKE SLS pričakuje, da bodo na volitvah prejeli več glasov kot na zadnjih lokalnih volitvah in da bodo imeli več kot dva svetnika v občinskem svetu. Izkušenj in znanja iz preteklih obdobij imajo dovolj in vse to bi se moralo obrestovati, je prepričan Matjaž Trontelj. O imenih pa na tej konferenci še ni želel govoriti, saj ne bi rad prejudiciral datumov, do katerih je možno še kaj spremeniti. Jože Miklič Javno vprašanje kandidatom za župana in bodočemu občinskemu svetu: KDAJ IN KAKO NAMERAVATE REŠITI PROSTORSKI PROBLEM GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE? V imenu staršev otrok, ki hodijo v glasbeno šolo Grosuplje, želim opozoriti na zelo slabe prostorske razmere na matični šoli, kjer so prostori neprimerni, pouk v prehodni učilnici ves čas moten, dostop pa za otroke zelo nevaren. Ko smo šli letos prvi dan na razdelitev urnika, je na cesti stal velik kamion s priklopnikom, naložen z gradbenim materialom, ki so ga ravno takrat raztovarjali z viličarjem. Mimo so vozili avtomobili in kamioni v trgovino. Ker ni nobenega pločnika, smo se z otroki mukoma prebijali do glasbene šole. In to se dogaja pogosto. Zdajšnji župan, ki stanuje zraven glasbene šole in trgovine, pa kot da ne vidi nobene nevarnosti? Veliki problemi so tudi za pouk teorije in instrumentov na bližnji osnovni šoli Louis Adamič. Ko je bil urnik že narejen, se je izkazalo, da so učilnice pravzaprav zasedene zaradi podaljšanega bivanja in popoldanskega varstva osnovnošolcev. Enkrat na mesec pa bo pouk odpadel zaradi govorilnih ur in roditeljskih sestankov in to vedno istim otrokom ob istih urah. Saj to ne more biti resen pouk! Če potem še otrok ali učitelj zbolita, bo ostalo od šolskega leta bore malo. Upam, da boste svoje načrte predstavili v naslednji številki Grosupeljskih odmevov, da bomo starši, profesorji glasbene šole, pa tudi vsi, ki jim je mar glasbena kultura, še pred volitvami vedeli, kaj lahko od koga pričakujemo. Anica Smrekar, mama štirih učencev glasbene šole STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 9 SDS ZA OPTIMALEN RAZVOJ, POVEZOVANJE IN PRAVIČNOST »Slovenski demokrati se zavedamo politične, kulturne, verske in humanistične dediščine naših prednikov, ki so jo stoletja ohranjali v težkih zgodovinskih in družbenih okoliščinah ter jo znali v skladu s časom spreminjati tako, da je iz nje zrasla sodobna slovenska država. Oblikovali so nam univerzalne vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in domoljubnosti, ki so postale temelj naše demokracije, enakosti pred zakonom, človekovih pravic in pravne države Slovenije. - Trdno zasidrana v naštetih vrednotah bo SDS še naprej vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bomo vzpostavljali družbo povezanih in sodelujočih posameznikov in družbo ravnovesja.« - Janez Janša Izola, 9. septembra 2006 - Na sobotnem festivalu Slovenske demokratske stranke (SDS) na plaži v Simonovem zalivu se je zbralo več kot 17.000 članov stranke in njenih privržencev iz vse Slovenije. Prišli so od vsepovsod: eni z avtobusi, drugi z osebnimi avtomobili, nekaj vodstva stranke pa je s predsednikom vlade Janezom Janšo priplulo z manjšo turistično ladjo Portorož piranskega podjetnika Jurija Gorjana. Veselega vzdušja so se udeležili tudi županski kandidati SDS in nekaj neodvisnih, ki jih stranka podpira na bližnjih lokalnih volitvah. Še posebej so bili opaženi dr. France Arhar, kandidat za ljubljanskega župana, ki ga je podprl Zbor za Ljubljano, Gregor Pivec, ki kandidira v Mariboru, kantavtor Drago Mislej - Mef, ki kandidira v Izoli, in Boris Popovič, ki ponovno kandidira v Kopru. Iz naših krajev pa smo med temi kandidati opazili tudi grosupeljskega kandidata za župana Andreja Struno ter Toneta Košmrlja iz občine Sodražica, sicer radijskega napovedovalca na Zelenem valu in člana skupine Pop Design. Simonov zaliv so obiskali številni ministri. Tako smo videli zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, notranjega ministra Dragutina Mateja, ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, prvega moža javne uprave dr. Gregorja Viranta, kmetijsko ministrico Marijo Lukačič, ministra za zdravje dr. Andreja Bručana, šolskega ministra dr. Milana Zvera in ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka. Navzoči so bili še predsednik državnega zbora dr. France Cukjati, evropska poslanca dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Miha Brejc ter predstavnika obeh krovnih političnih strank Slovencev v Italiji in Avstriji Damjan Terpin in Vladimir Smrtnik. Navzočnost slednjega kaže, da so bile domnevne zamere med predstavniki koroških Slovencev in vlado v Ljubljani le navidezne oziroma medijsko ustvarjene. Na festivalu smo med drugimi opazili avstrijskega veleposlanika v Ljubljani, sicer pa koroškega Slovenca dr. Valentina Inzka. Dogodku v Simonovem zalivu pa so pripisali poseben pomen tudi nekateri znani obrazi športa, kulture in estrade, kot na primer Zlatko Zahovič, Miran Pavlin, Miran Rudonja in Tone Kuntner. Za Obalo je znano, da slovi kot »rdeča trdnjava«, a so dobra organizacija, lepo vreme, izbrani nastopajoči in voditelji programa prispevali, da je dogodek stranki zelo lepo uspel. Nastopala so najbolj zveneča imena, ki so zabavala množico: Anja Rupel, Natalija Verboten, Marjan Zgonc ter skupini Kingston in Čuki, govorni del pa sta vodila Tjaša Hrobat z našega radia Zeleni val in Marko Potrč. Med obiskovalce so organizatorji zastonj podelili nekaj reklamnih majic in kap, vsak obiskovalec pa je lahko dobil okusno in brezplačno istrsko mineštro ali porcijo sardel. Na festivalu smo srečali tudi kar precej domačinov iz Grosupljega in okolice, ki so se pripeljali kar z dvema avtobusoma, številni pa tudi s svojimi osebnimi avtomobili. Precej je bilo tudi poznanih obrazov iz sosednjih občin. Na festivalu je potekala tudi dobrodelna dražba osebnih predmetov znanih Slovencev »Z roko v roki. Za danes in jutri«. Med bolj zaželene licitirane predmete je gotovo sodil nogometni dres Zinedina Zidana, najvišjo ceno 200.000 tolarjev pa je dosegla žogica za golf s podpisom ameriškega predsednika Georgea W. Busha, ki jo je pred kratkim dal Janši. Zbrali so 1.650.000 tolarjev, ki so jih podarili izolski porodnišnici. Osrednji dogodek na festivalu pa je bil vsekakor nagovor predsednika stranke SDS in aktualnega predsednika Vlade Republike Slovenije, Janeza Janše. Govor povzemamo v nekaterih bistvenih poudarkih. Janša je že med govorom požel veliko aplavzov, po koncu svojega nastopa pa za aplavz lahko mirno zapišemo, da je bil še najbolj podoben navdušeni ovaciji. Jože Miklič IZ NAGOVORA PREDSEDNIKA STRANKE JANEZA JANŠE NA FESTIVALU ».Na našem festivalu v Mengšu pred štirimi leti sem dejal, da se demokracija širi, da je to neustavljiv proces, da se spremembe dogajajo in da bo do njih prišlo tudi v Sloveniji. Dve leti kasneje je do pozitivnih sprememb res prišlo. Slovenija in prenovljena Slovenska demokratska stranka z njo sta stopili na novo pot. Na pot, ki ponuja slovenskemu značaju in evropski odprtosti primerno kulturno, duhovno in materialno prihodnost in blaginjo. Prenovljena in okrepljena Slovenska demokratska stranka danes predstavlja glavni politični motor Slovenije na tej poti. Ko smo decembra leta 2004 prevzeli največjo težo odgovornosti za upravljanje z državo v parlamentu in v vladi, si nismo delali iluzij, da bo vse lahko in enostavno. Vedeli smo, da so pred nami veliki izzivi. In vedeli smo, da tega, kar se je slabega nabiralo desetletja, ni možno spremeniti čez noč. Da bo za marsikaj tudi samo nekaj let premalo. Imeli smo prav. Dediščina, ki smo jo prejeli v roke, je bila mešana. Nekaj dobre, nekaj slabe podlage. Iskreno rečeno, marsikje je bila precej slabša, kot so jo javno prikazovali. Podedovali smo nerešena in desetletje slabo reševana odprta vprašanja z nekaterimi sosednjimi državami, stotisoče sodnih zaostankov, nedokončano lastninjenje, nedokončano denacionalizacijo, nedokončan avtocestni program, popolnoma zastarelo in zadolženo železniško infrastrukturo, neusposobljene in ponekod spolitizirane institucije, ki bi morale nositi glavno težo boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, neučinkovit in korup-tiven sistem javnega naročanja, propadle javne razpise, nepregleden sistem socialnih transferjev, nestimulativen in zapleten davčni sistem, gospodarske in druge monopole, stotine nepotrebnih in dragih birokratskih ovir ter mestoma zelo neučinkovito in preobsežno državno administracijo. Z dobrim izbiranjem prioritet in realnim pristopom smo nekatere zadeve že izboljšali, ponekod pa zgolj vzpostavili prve pogoje za potrebne spremembe, vse z jasnim ciljem pred seboj. Kajti temeljni, dolgoročni strateški cilj Slovenske demokratske stranke je blaginja Slovenije, blaginja vseh, ki v njej živimo. Temelj zanjo pa je lahko le visoka gospodarska rast in visok BDP na prebivalca, ki mora postajati v prihodnjih letih vse bolj primerljiv z razvitimi državami Evropske unije. V SDS se kljub temu, da smo močni, zavedamo, da tega ne zmoremo sami in da bomo pri tem uspešni, če bomo sposobni sodelovati in če bomo povezovalni. Če bomo sodelovali vsi v partnerstvu za razvoj in vsi ljudje dobre volje, če bo vsak član družbe prispeval po svoji moči. Naše geslo na lokalnih volitvah 2002 je bilo: »Vsak človek je najpomembnejši!« To geslo je še vedno in še bolj aktualno. In želimo ga uresničiti popolnoma. Zato si prizadevamo za boljši gospodarski razvoj, spodbujanje produktivnosti dela, v slovenskem gospodarstvu želimo ustvariti inovacijsko ozračje, v državljanih pa krepiti zaupanje v partnerski odnos med njimi in državo. Poleg močnega gospodarstva potrebujemo tudi uspešno socialno, okoljsko, šolsko, kulturno in varnostno politiko, saj vse te politike skupaj zagotavljajo družbeno, regionalno in prostorsko skladen razvoj. In takšen razvoj je že danes v resnici predmet širokega političnega in družbenega soglasja. Slovenija ve, da si bomo z njim danes in v prihodnjih letih zagotovili evropsko kakovost življenja in to ne glede na to, v katerem delu države bomo živeli in ustvarjali. Z vstopom v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo sta bila izpolnjena naša dva temeljna zunanjepolitična cilja, za katera se je Slovenska demokratska stranka zavzemala vse od nastanka stranke, še posebej pa od nastanka in mednarodnega priznanja slovenske države. Gospodarski, politični in varnostni položaj slovenskega naroda v evropski in mednarodni skupnosti je najbolj trden v vsej naši zgodovini. Z vključitvijo v Evropsko unijo so padle številne meje, ki so v preteklosti delile slovenski etnični prostor. Z našimi rojaki po svetu smo povezani bolj kot kdajkoli doslej. V pogojih nove evropske stvarnosti so se okrepile vezi med matično državo in slovenskimi manjšinami v zamejstvu in drugod po svetu. Slovenija je danes najuspešnejša nova članica Evropske unije. Dosegamo eno najvišjih gospodarskih rasti v zadnjem desetletju in beležimo najnižjo brezposelnost od osamosvojitve naprej. Januarja prihodnje leto bomo prevzeli evro, v prvi polovici leta 2008 bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Sloveniji se s tem odpirajo nove možnosti in priložnosti za intenzivno uveljavljanje v mednarodni skupnosti ter za uresničevanje naših skupnih evropskih intere- sov. Slovenska demokratska stranka zato še posebej sodeluje pri iskanju rešitev za temeljne razvojne dileme evropskega integracijskega procesa in za krepitev globalne vloge Evropske unije. Dragi prijatelji, Razvojne cilje, ki so pred nami, je mogoče uresničiti le z razvojem gospodarstva ter s tesnim sodelovanjem med državnimi institucijami in lokalno samoupravo. Brez tega optimalen in hitrejši razvoj krajev, občin, mest in s tem cele države Slovenije ni možen. Potrebno je povezovanje pozitivnih ciljev in usmeritev na lokalni ravni. Na skorajšnjih volitvah županov ter mestnih in občinskih svetnikov moramo predlagati in podpreti tiste, ki za razvoj občin in mest lahko naredijo največ in ki so se pri svojem delu izkazali že doslej. Na lokalnih volitvah 2006 si kot strateški cilj postavljamo izvolitev še bolj sposobnih in razvoju predanih posameznikov. Takšnih: - ki se bodo v celoti sposobni vključiti v razvojna prizadevanja občin in države, - ki bodo sposobni sodelovati pri učinkovitem črpanju in uporabi evropskih sredstev - ta sredstva bodo v prihodnjih letih na voljo v bistveno večji meri kot kadarkoli doslej, - ki bodo sposobni s hitrim tempom zmanjševati razvojne regionalne razlike in - ki bodo sposobni v tem mandatu - ta bo s tega vidika zgodovinski - sodelovati pri regionalizaciji Slovenije. Lokalne oblasti, ki jih bomo izvolili na teh volitvah, bodo prve in edine v zgodovini slovenske države, ki bodo sodelovale pri ustanavljanju pokrajin, kar bo izjemno zahtevno delo. Zaradi vsega naštetega cilj SDS ni samo to, da na letošnjih lokalnih volitvah dosežemo dober rezultat, ampak predvsem to, da dobimo v slovenskih mestih in občinah ljudi, ki bodo znali dobro in pošteno upravljati s skupnimi zadevami. To je v našem skupnem interesu. Slovenski demokrati se namreč zavedamo politične, kulturne, verske in humanistične dediščine naših prednikov, ki so jo stoletja ohranjali v težkih zgodovinskih in družbenih okoliščinah ter jo znali v skladu s časom spreminjati tako, da je iz nje zrasla sodobna slovenska država. Oblikovali so nam univerzalne vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in domoljubnosti, ki so postale temelj naše demokracije, enakosti pred zakonom, človekovih pravic in pravne države Slovenije. Trdno zasidrana v naštetih vrednotah bo SDS še naprej vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bomo vzpostavljali družbo povezanih in sodelujočih posameznikov in družbo ravnovesja. Družbo pravičnega ravnovesja med tržno in socialno državo, družbo, v kateri imamo v dilemi ob izbiri med delom in kapitalom vedno trdno vodilo. Izberimo človeka, svobodnega in odgovornega posameznika, ki je v ospredju naših naporov za skupno dobro. Tudi Slovenske demokratske stranke danes ne bi bilo, če bi sami pri sebi ravnali drugače. Šli smo skozi dolga leta velikih preizkušenj, ko nismo imeli nič drugega kot pogum in pozitivno energijo naših članic in članov. Hvala vam za ta pogum in vloženo energijo. Splačalo se je verjeti in vztrajati. Ko smo delo leta 1993 prvič zastavili na novo, nas je bilo malo več kot tisoč. Ko so nas leto kasneje zaustavljali z grobo silo, smo narasli na deset tisoč ter se na lokalnih in državnozborskih volitvah 1994 in 1996 trdno zasidrali v slovenski politični prostor. Ko smo pred dvema letoma na splošnih volitvah prvič zmagali, nas je bilo že dvajset tisoč. Danes se bližamo številki 25.000 članstva, kar nas nesporno tudi po številu članov uvršča na prvo mesto. In to je temelj, trden in odločen, živa energija slovenskega napredka in samozavesti. Prav pa je, da pogledamo tudi naprej. Dragi prijatelji, prišel bo dan, ko bo volja volilcev lahko drugačna in bodo drugi prevzeli odgovornost za upravljanje z državo. V demokraciji je to najbolj normalna stvar, to dejstvo moramo vedno imeti pred očmi in s tem nimamo nikakršnih težav. Vendar danes še ni ta dan. Ko bo prišel, bo Slovenija precej višje. Potovanje se je komaj začelo. Danes smo šele na začetku nove poti. Danes ustvarjamo. Za jutri. Za Slovenijo. STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 10 SLOVENSKA DEMOKRATSKA MLADINA ZA BOLJŠI JUTRI U m i " Vft. * l t Predsednici NikOiaHOlli CDM V Slovenski demokratski mladini si že vrsto let prizadevamo za boljši jutri, predvsem pa so naša prizadevanja usmerjena na mlajšo populacijo, saj že star slovenski pregovor pravi: »Svet stoji na mladih.« V vseh odborih po Sloveniji smo v zadnjem času osredotočeni predvsem na prihajajoče lokalne volitve, ki bodo v oktobru. ŠOLSTVO V NAŠI OBČINI O stanju v šolstvu smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje Daretom Gabrijelom. V zadnjem štiriletnem mandatu je bilo na področju šolstva postorjenega veliko, med drugim se je za nekatere učence tudi že končala prva t.i. de-vetletka. Za projekte, kot so nova šola Brinje, prizidek v Šmarju-Sapu, šola in telovadnica v Št. Juriju, pa je zaslužna tudi občina Grosuplje, ki bo še več vlagala v še boljše pogoje za šolanje otrok v tej občini. - Kako zahteven je bil ta projekt devetletke? Šolska reforma je izredno zahteven projekt. Priprave in sama prenova, tako vsebinska kot organizacijska, potekata že več kot 10 let. Šolskega sistema se ne da spremeniti čez noč. Korak za korakom je bilo potrebno pripraviti šolsko zakonodajo in prenoviti učne načrte. V učni program so prišle nove vsebine in oblike dela, od izbirnih predmetov do različnih oblik diferenciacij, pa do dela z učenci s posebnimi potrebami. Kot pove že samo ime, pomeni devetletka tudi, da učenci in učenke obiskujejo osnovno šolo devet let, v šolo pa začnejo hoditi s šestimi leti starosti. Na ta način je v šoli še ena generacija otrok. Za izvedbo tega projekta pa na nekaterih šolah, tudi na naši (OŠ Louis Adamič), za vse učence in učenke ni bilo dovolj prostora. To je bil tudi razlog za pospešeno gradnjo novih šol. Dolžnost občine je bila zagotoviti materialne in prostorske pogoje. Dvo-izmenski pouk nikakor ni več prišel v poštev. Z izgradnjo nove šole Brinje v Grosupljem in s prizidkom v Šmarju-Sapu nam je uspelo v celotni občini pouk organizirati v eni izmeni. To sta bila dva projekta, ki sta bila nujno potrebna za izvedbo devetletke in enoizmenskega pouka. Učila in učne pripomočke za devetletni program je delno zagotovilo ministrstvo. Učbeniški sklad pa smo imeli ustvarjen, še preden je svoj delež primaknilo ministrstvo.« - Devetletni šolski program je že utečen, obenem pa še poteka zadnja generacija osemletke. Kako ste uskladili oba programa? Poskusno uvajanje devetletke se je na nekaterih šolah, ki so izpolnjevale Lahko rečem, da smo bili od kongresa, ki je bil januarja letos na Otočcu, ko je bilo izvoljeno novo vodstvo, v SDM zelo aktivni. V dneh po kongresu je bil sprejet tudi program dela za leto 2006. Pa naj omenim le nekaj projektov, ki so že bili ali pa še bodo izpeljani - na materinski dan 25. marca smo obiskali vse slovenske porodnišnice ter vsaki mamici, ki je bila ta dan nastanjena v eni izmed 14-ih slovenskih porodnišnic, podarili simbolično darilce. Ob dnevu državnosti smo na stojnicah v občinskih odborih mimoidočim delili knjižico Se spomnite 90-ih?, ki smo jo pripravili v ta namen, da se bodo mladi spomnili oziroma bodo končno zares seznanjeni s tem, kaj se je dogajalo v dnevih osamosvajanja Slovenije. V začetku oktobra nameravamo obiskati domove starejših občanov, pozabili pa nismo niti na dobrodelne projekte. Tako smo v sredini julija socialno ogroženim otrokom omogočili 7-dnevni tabor Boom mladosti, udeležili pa smo se tudi krvodajalske akcije. Kot se za počitniški čas spodobi, smo poskrbeli tudi za projekte bolj sproščene narave, katerih namen je bilo predvsem druženje mladih - v mislih imam že tradicionalni tabor dr. Jožeta Pučnika v Farovcu ter Drago mladih, ki je letos potekala v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Slovenska demokratska mladina vsa ta leta sodeluje tudi s podmladki sorodnih strank iz tujine - na podlagi tega so organizirane mednarodne izmenjave, katerih se udeležujejo naši člani iz vse Slovenije. Omenim naj tudi to, da so podmladki SDS, NSi in SLS 21. marca v Ljubljani podpisali nov Sporazum 3P, s katerim so želeli poudariti pomen sodelovanja v prizadevanjih za prihodnost Slovenije. V zadnjem času je delo v OO SDM Grosuplje torej osredotočeno predvsem na lokalne volitve. Menimo, da v zadnjih letih v prid mladih ni bilo veliko storjenega, zato si prizadevamo, da v občini Grosuplje zapiha nov veter, da dobimo novo vodstvo, ki bo seveda bolj odprto za želje in potrebe mladih. Petra Zakrajšek, predsednica OO SDM Grosuplje ustrezne pogoje, tako kadrovske kot tudi materialne, začelo že v šolskem letu 1999/2000. Prelomno leto pri uvajanju devetletnega programa pa je bilo šolsko leto 2003/2004. V tem letu so tudi na naši šoli (OŠ Louis Adamič) za šolske klopi sedli šestletni otroci, učenci, ki bi morali obiskovati 6. razred, pa so prestopili iz 5. v 7. razred, saj se je devetletni program začel izvajati tudi v zadnji triadi. Na šoli zdaj potekata dva učna programa, osemletni in devetletni in tako bo vse do leta 2008/2009. Izpeljava takšnega projekta je zelo zahtevna tudi po organizacijski plati. - Kakšno vlogo pri uresničevanju tega programa je imela občina? »Občina je imela pri uresničitvi projekta pomembno vlogo, predvsem pri zagotavljanju materialnih pogojev, kjer je bil največji finančni zalogaj na investicijah. Delno nam je finančno na pomoč priskočilo še Ministrstvo za šolstvo in šport. - Koliko je bilo v zadnjih štirih letih zgrajenega in prenovljenega v grosupeljski občini? »V tem mandatnem obdobju smo uspeli leta 2003 zgraditi novo šolo v Št. Juriju s petimi učilnicami, kjer so zdaj idealni pogoji za normalen potek pouka. Istočasno je bila zgrajena še šolska telovadnica za potrebe šole in kraja v velikosti 360 kvadratnih metrov. Pridobljena je vsa potrebna dokumentacija za izgradnjo nove šole v Žalni, ki naj bi jo začeli graditi že letošnjo jesen. Tačas bodo imeli učenci in učenke treh razredov iz Žalne pouk v stari šoli v Št. Juriju, dva razreda pa na matični šoli Louisa Adamiča na Tovarniški ulici. Občina je tudi zagotovila sredstva, da smo začasno prenovili prostore na stari šoli v Št. Juriju, obenem pa prilagodili prostore za prvi in drugi razred za učence iz Žalne v šoli na Tovarniški ulici. Seveda bo strošek občine tudi prevoz otrok iz Žalne v Št. Jurij in Grosuplje. V Grosupljem se načrtuje prizidek na OŠ Louisa Adamiča, tako se bodo učenci iz enote Adamičeva, kjer poteka razredna stopnja od prvega do petega razreda, preselili k matični šoli na Tovarniški ulici, in pa izgradnja športne dvorane za zagotovitev normalnega pouka športne vzgoje.« - Se je v zadnjih letih v grosupeljski občini povečalo število šoloobveznih otrok ali je še opazen upad? »Lahko rečemo, da se je v zadnjih letih upad otrok ustavil, stanje se v vse Ustanovljen ŽENSKI ODBOR OO SDS GROSUPLJE V torek, 6. 9. 2006, je potekala ustanovna konferenca Ženskega odbora OO SDS Grosuplje. Naš gostitelj je bil Dušan Hočevar, predsednik OO SDS Grosuplje, obiskal pa nas je tudi kandidat za župana občine Grosuplje gospod Andrej Struna. Na seji smo zbrane članice SDS spregovorile o vlogi žensk v Slovenski demokratski stranki in v slovenski družbi. Razprava je tekla tudi o pripravah žensk na jesenske lokalne volitve in aktivnostih, ki povečujejo vlogo žensk pri oblikovanju politike. Več o tem si lahko prebetete na spletni stani http://www.zo.sds.si/tool.php/image/display?path=/organisation/zo sds/zen-ski odbor sds. Tudi v Slovenski demokratski stranki so ženske vse aktivnejše. To se kaže z rednim ustanavljanjem novih ženskih odborov, ki pripravljajo tudi razna izobraževanja, projekte in dogodke, kar prispeva k še večji motivaciji žensk za delo v politiki. Predsednica Ženskega odbora SDS je dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v evropskem parlamentu, ki je prepričana, da je zelo pomembno, da so ženske vključene v politiko. V Sloveniji so se doslej ženske malo vključevale, zato potrebujejo izkušnje in izzive. Lokalne volitve so vsekakor tak izziv in priložnost, da se ženske predstavijo. V OO SDS Grosuplje je bila za predsednico ženskega odbora izvoljena Andrejka Grlic, v izvršilni odbor Ženskega odbora pa so bile izvoljene Urša Predalič, Nataša Perme, Valentina Vehovec in Marina Rački. Novoustanovljeni Ženski odbor SDS v Grosupljem bo deloval v skladu s programom SDS in v skladu s programom ŽO SDS. Namen ustanovitve ženskega odbora je večje vključevanje žensk v javno življenje predvsem na nivoju naše občine. S tem namenom pozivamo vse Grosupeljčanke, da se nam pridružijo, da bomo skupaj pripomogle k boljšemu jutri. Andrejka Grlic, predsednica Ženskega odbora OO SDS Grosuplje POTRJEN NOVI ČLAN OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE 43. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje - sreda, 20. septembra 2006 Namesto dosedanje članice občinske volilne komisije Barbare Godec (1979) z Brinja v Grosupljem - LDS, ki kandidira za občinskega svetnika, so svetniki soglasno in brez razprave potrdili za novega člana z iste stranke predlaganega Joška Tominca (1964), stanujočega na Ulici Ane Galeto-ve 2 v Grosupljem. Predlog je predhodno potrdil tudi KVIAZ. Jože Miklič Vsakdo se lahko ujezi - to res ni težko. Toda težko se je ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi način. Aristotel, Nikomahova etika večji meri obrača na bolje, k temu pa botruje povečano priseljevanje mladih družin v grosupeljsko občino.« - Koliko se je v teh letih povečala kvaliteta šolstva v Grosupljem? »Z boljšimi pogoji se je tudi kvaliteta šolstva dvignila na višjo raven in k temu bomo stremeli tudi v prihodnje. Učenkam in učencem, pa tudi njihovim učiteljem želimo ponuditi čim boljše pogoje.« Sašo Jalšovec VABILO NA SOOČENJE KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE GROSUPLJE V ŠTUDENTSKEM KLUBU GROŠ Študentski klub Groš organizira v nedeljo, 15. oktobra 2006 ob 18. uri sooče- RESNICA O DOKONČANJU CESTE CIKAVA -GROSUPLJE IN KROŽIŠČA PRI KOVINASTROJU. Izgradnja in vzdrževanje cestne infrastrukture je za večino slovenskih občin veliko breme, ki ga župani glede na svojo spretnost bolj ali manj uspešno rešujejo. Ker je interes občin, da se gradi in obnavlja regionalno cestno infrastrukturo na njihovem območju, se župani na različne načine trudijo, da bi bila njihova občina čim višje na prednostni listi. Ob tem nekateri kažejo veliko iznajdljivost in dobro voljo. Tako na primer občinske službe pridobijo vsa potrebna soglasja, na lastne stroške pripravijo projekte, mnoge občine celo podarijo svoja zemljišča z željo, da bi se gradilo infrastrukturo v njihovi občini. V občini Grosuplje sta v tem času odprta dva projekta na državnih cestah, in sicer ureditev regionalne ceste R3 646, odsek Cikava - Grosuplje ter krožišče Kovinastroj, ravno tako na regionalni cesti R3 646. V državnem proračunu je za oba omenjena odseka v proračunu za leto 2006 namenjenih nekaj manj kot 81 milijonov tolarjev. Projekt modernizacije odseka ceste Cikava - Grosuplje je razdeljen v tri etape. Prva etapa gradbenih del pri priključku za Mercator je končana. Za drugo etapo (od Cikave v dolžini 640 metrov) je bil izveden javni razpis ter izbran najugodnejši izvajalec del. Za nadaljevanje tretje etape pa se nadaljuje z odkupi zemljišč. Kako pa je glede omenjenih aktivnosti v naši občini, ki glede na vedno bolj katastrofalno stanje cestišč pomoč oz. vložek države v regionalne ceste nujno potrebuje? Če poslušamo izjave župana, sta on in občinska uprava naredila več kot dovolj za to, da bi država v občini lahko gradila, vendar ta »grda vlada« nagaja njemu in občanom in v občini noče graditi. Župan je na seji Občinskega sveta na vprašanje mag. Boža Predaliča, kako je z omenjenima projektoma, odgovoril, da je občina zemljišča že odtujila, da naj bi bile pogodbe podpisane in da za samo izgradnjo zadržkov ni več. Žal je resnica drugačna od tiste, ki jo govori župan, ki očitno zavaja svetnike, novinarje in ostalo javnost. Vlada je zato, ker je župan špekuliral in močno dvigal ceno zemljišč, morala celo poseči po tako drastičnih ukrepih, kot je sklep o ugo- tovitvi javne koristi, ki v nadaljevanju omogoča razlastitev občinskih zemljišč (proti odškodnini) le zato, da bi lahko končala rekonstrukcijo ceste Cikava - Grosuplje in zgradila krožišče »pri Kovinastroju«. Ko je resnica o tem, da je vlada za to, da bi z državnim proračunom zgradila krožišče in dokončala rekonstrukcijo ceste Cikava - Grosuplje prisiljena poseči celo po takem posegu, kot je razlastitev občine, pa se je župan izgovarjal na to, da se obnaša kot dober gospodar in da želi za občinsko zemljo iztržiti čim več denarja. Takšno županovo ravnanje je nerazumljivo in negospodarno, kajti poleg tega, da zavira začetek gradnje, bi lahko v skrajnem primeru povzročil celo zaustavitev že predvidenega projekta. V primeru, pa da bi uspel in bi država občini plačala nekoliko višjo ceno zato, da bi v tej isti občini lahko iz državnega proračuna rekonstruirala cesto oz. zgradila prepotrebno krožišče, bi to ceno posredno preko davkov zopet plačali občani. Medtem ko je pogajalska pozicija zasebnikov še razumljiva, pa je toliko bolj nerazumljiv pogajalski odnos župana pri prodaji občinskih (javnih) zemljišč za izgradnjo javnega križišča, ki je v javnem interesu vseh občank in občanov ter seveda vseh uporabnikov cest. Vztrajanje pri visoki odkupni ceni zvodeni ob dejstvu, da se je s takšnim ravnanjem rok za pričetek izgradnje križišča po nepotrebnem odmaknil v leto 2007 ali kasneje. Županovo ravnanje je namesto pospešitve projekt izgradnje križišča skoraj popolnoma zaustavilo. Vlada je v izogib nadaljnjim zapletom in zato, da bi se postopek izgradnje križišča čimprej pričel, posegla v ravnanje občine in na predlog Ministrstva za promet sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi za razlastitev zemljišč. Vlada je s sklepom zaščitila dolgoročni javni interes in ravnala kot dober gospodar. Izjave, da je za počasno gradnjo kriva država, torej ne držijo. Dr. Peter Verlič OBČINSKI SVET IN ODBORI avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 11 ZAZIDALNI NAČRT POSLOVNO-STANOVANJSKI KOMPLEKS GOSPODARSKE CONE NASPROTI NOVEGA MERCATORJA PONOVNO NA MIZI Sklep o javni razgrnitvi občinskega lokacijskega načrta za obrtno storitveno območje Spodnje Brvace - 43. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje - sreda, 20. septembra 2006 Sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu GOSPODARSKA CONA SEVER. -43. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje - sreda, 20. septembra 2006 Na pobudo investitorja firme Grozd d.o.o. iz Ljubljane, ki zastopa skupino fizičnih oseb, in Franca Potokarja ter naknadno pobudo Občine Grosuplje so svetniki na mizo ponovno dobili spremenjen in dopolnjen osnutek v naslovu navedenega zazidalnega načrta, ki se je začel izvajati že leta 1999. Območje, veliko 4,28 ha, na katerega se nanašajo najnovejše spremembe, se nahaja ob Kadunčevi cesti pred naseljem Brezje. 1. objekt se spreminja v poslovno-stanovanjskega, v 2. se bo ob obstoječem stanovanjskem objektu dogradil prizidek, 3. sprememba se nanaša na ureditev ob poslovnem objektu Peugeot, 4. v novo stanovanjsko hišo, 5. je spet prizidek k stanovanjski hiši, 6. sprememba se dotika povišanja objekta in prizidka k obstoječi stanovanjski hiši, 7. poslovno-športnega in stanovanjskega objekta in 8. zelenih površin. Že leta 1999 je bilo to območje opredeljeno za obrtno in storitveno dejavnost, v letu 2002 pa so ga spremenili v pretežno stanovanjsko območje z že izgrajeno stanovanjsko sosesko Sončni dvori, poslovnim objektom Peugeot in novejšim stanovanjskim objektom. V območju se nahajata tudi dva obstoječi približno trideset let stari stanovanjski zgradbi. Junija letos je bila opravljena javna razgrnitev, na katero pa ni bilo nobenih dodatnih pripomb, zato so do konca avgusta na občini zbrali vsa mnenja nosilcev urejanja prostora. Jože Šircelj (NKG) je pri tej točki vprašal, ali so v prostorih v pritličju lahko tudi poslovni prostori, saj se s tem bistveno spremeni namenska raba posameznih objektov, pa tudi posamezne male stanovanjske enote so izredno drage. Projektantov odgovor je bil odprt - se pravi, da dopušča praktično od mirnih pisarn ter drugih poslovnih prostorov do stanovanj, zato je Šircelj vztrajal, da se omeji število stanovanj. Predlog so svetniki podprli. Janez Kozlevčar (NSI) je vprašal glede nadaljnjega postopka, saj zadrževalnik še ni narejen, pa so mu obljubili, da je zadrževalnik tik pred začetkom gradnje. Svetniki so nato odlok sprejeli v osnutku in ga nato prekategorizirali in sprejeli s 16 glasovi. Jože Miklič ZAZIDALNI NAČRT V ŠMARJU-SAPU Sklep o javni razgrnitvi občinskega lokacijskega načrta (OLN) Šmarje-Sap - 43. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje -sreda, 20. septembra 2006 Območje leži ob križišču poti v Šmarju-Sapu pri odcepu za Zgornjo Slivnico do železniške proge. Pobudo za pripravo občinskega lokacijskega načrta so dali lastniki zemljišč v tem območju. Na njem naj bi zgradili 11 dvojčkov in 3 enostanovanjske objekte. Celotno območje naj bi bilo enotno oblikovano, z enotnimi strešinami in oblikovanjem pergol. V postopku je bila pridobljena odločba MOP, da ni potrebno izvesti postopka CPVO, objavljen je bil program priprave v juniju 2006, izvedeni sta bili dve prostorski konferenci v juniju in avgustu 2006. Območje je v prostorskih planskih aktih namenjeno za stanovanjske, poslovne in proizvodne objekte. Zagotovi naj se povezanost tega OLN z ostalim delom naselja, izgradnja parkovnih površin v osrednjem delu naselja, ozelenitev zelenega pasu ob železniški progi, ureditev komunalne in prometne infrastrukture. S ceste, ki vodi na Lipoglav, se odcepi vzporedna cesta pred železniško progo v območje zazidalnega načrta. Na odboru za prostor so dali pripombo, naj se preveri navedba v 6. členu, ki govori o kanalizacijah. Menili so, da je treba v vseh novih zazidalnih načrtih ločeno graditi kanalizacije za fekalne in meteorne vode. Fekalne pa morajo biti tudi ustrezno vodotesne. Prav tako so imeli pripombo na javno razsvetljavo. Pojasnilo s strani strokovnih služb in župana pa je bilo, da je predlog rešitve podalo Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki je strokovno usposobljena institucija v občini, a predsednik odbora Franc Štibernik (LDS) s tem odgovorom ni bil najbolj zadovoljen. Nekaj svetnikov, še posebej iz šmarske krajevne skupnosti, pa je nato dalo še nekaj dodatnih pripomb na lokacijski načrt, ki jih bodo po zagotovilu župana upoštevali v sklopu drugih pripomb v javni razgrnitvi. Svetniki so nato sklep o javni razgrnitvi potrdili. Jože Miklič Pobudo za občinski lokacijski načrt je dal Lado Kastelec - lastnik zemljišč v tem območju. Območje občinskega lokacijskega načrta Spodnje Brvace je v prostorskih planskih aktih opredeljeno za obrtno-storitvene centralne dejavnosti, ureditev komunalne in prometne infrastrukture in ureditev zelenega pasu ob železniški progi. Za obvezna izhodišča pa je pri tem treba upoštevati naravno dediščino, ukrepe varstva okolja in zagotoviti povezanost območja obstoječega in novega naselja. Predlog za javno razgrnitev vse te cilje upošteva. Območje leži med železniško progo in glavno državno cesto nasproti trgovskega centa Mercator oziroma Stare pošte do Hermanovega grabna (mostiček s kamnito ograjo na glavni cesti v ovinku na koncu delno dograjene državne ceste). V delu območja so predvideni poslovno-stanovanjski objekti ob regionalni cesti, v ozadju, gledano proti železniški progi, pa parkir- na hiša, ob glavni cesti pa bo ozelenjeno parkirišče z večjim zelenim pasom ob cesti. Od leta 2004 sta bili organizirani dve prostorski konferenci ter pridobljena odločba MOP, da celovite presoje vplivov na okolje ni potrebno izvesti. Odbor za prostor je imel podobno pripombo kot pri sprejemanju odloka o zazidalnem načrtu »EUROTRANS«, Jože Šircelj (NKG) pa je želel, da bi bil lokacijski načrt bolj podrobno razdelan ali pa naj se o njem odloča šele novi občinski svet po volitvah in naj se zato javna razprava podaljša do sredine letošnjega decembra. Svetniki so sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta z dopolnjenim Šir-cljevim predlogom o podaljšanju javne razprave potrdili. Jože Miklič SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA EUROTRANS (OBMOČJE JE ZDAJ V LASTI PODJETNIKA LADA KASTELCA) Tudi odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje EUROTRANS v Grosupljem je sprejet. - 43. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje - sreda, 20. septembra 2006 Občina Grosuplje je začela postopek Sprememb in dopolnitev ZN Eurotrans na pobudo investitorja. V veljavnem ZN je območje opredeljeno za bencinski servis, blagovno transportno dejavnost in za drobno gospodarstvo. Območje je delno nepozidano. Zaradi spremembe poslovanja investitorja so se v preteklem obdobju dogradili nekateri objekti, katere je potrebno legalizirati ter jim določiti potrebne prilagodljive pogoje za novogradnje v prihodnje. Spremembe zajemajo tudi željo investitorja in lastnika parcel Lada Kastelca, ki želi urediti bencinsko črpalko za javne potrebe in hkrati za potrebe investitorja, legalizirati objekta avtomehanične delavnice in servisa, nadalje pa je treba predvideti tudi gradnjo poslovnih, storitvenih in obrtno-proizvodnih objektov ter ureditev zelenih površin. Ostale površine bodo namenjene parkiranju tovornih in osebnih vozil. Franc Štibernik (LDS) je v imenu odbora za prostor povedal, da so na odboru imeli vprašanje glede javne infrastrukture in želeli pojasnilo o delitvi del glede vodovoda, hidrantnega omrežja, javne razsvetljave in oskrbe s plinom. Člani odbora so menili, da se znotraj ograje na privatnem zemljišču oziroma dvorišču ne more graditi taka infrastruktura. Izjema so le glavni vodi, za katere pa mora biti skle- njen dogovor. Zato naj se ustrezno popravi tudi odlok. Janez Kozlevčar (NSI) je spraševal, če se meja tega zazidalnega območja kaj spreminja, ali je gradnja druge faze državne ceste že upoštevana, kako je z umestitvijo predvidene obvoznice, zakaj se opušča avtobusno postajališče. Zanimalo ga je tudi, kako je poskrbljeno za odvoz posebnih oziroma nevarnih odpadkov raznih čistil in olj. Odgovor: Avtobusno postajališče ostane, za take odpadke je vsak sam dolžan poskrbeti, javna razsvetljava je mišljena samo le kot izraz, na delu ob javni cesti pa služi tudi kot javna razsvetljava. Jože Šircelj (NKG) je vprašal, če je s tem zazidalnim načrtom predvidena tudi izgradnja še enega trgovskega središča. Janeza Pintarja (SDS) je zanimalo, kako bo potekal promet, ki naj bi bil tudi javnega značaja. Odgovor: Zavijanje z bencinske črpalke bo možno zgolj na desno. Dopolnjen osnutek z »ločevanjem« javne razsvetljave in da mora investitor spremeniti hidrantno mrežo na svoje stroške, so nato svetniki potrdili v osnutku in ga nato prekategoriziranega potrdili s 15 glasovi. Jože Miklič NEKATERE CESTE V OBČINI SO PREKATEGORIZIRANE Sprejetje odloka o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Grosuplje - 43. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje - sreda, 20. septembra 2006. Občinski svet Občine Grosuplje je leta 2001 sprejel Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Grosuplje. Do danes pa je bilo ugotovljenih nekaj nepravilnosti, nekaj zgrajenih novih občinskih cest in nekaj z rekonstrukcijo spremenjenih potekov nekaterih občinskih cest. Tiste, ki pa jih ne rabijo več, se ukinjajo. Svetniki so brez posebne razprave odlok podprli v osnutku, ga prekatego rizirali v predlog in ga nato tudi potrdili z 19 glasovi. Jože Miklič PRETRESLJIVO NAKLJUČJE 11. septembra leta 2001 je Al Kaida s terorističnim napadom porušila dve zgradbi svetovnega trgovinskega centra na Manhattnu v New Yorku. 11. septembra leta 1867 je v Hamburgu izšel prvi zvezek Kapitala nemškega materialističnega filozofa Karla Marxa. Za posledicami te ideologije je bilo po svetu v manj kot stoletju in pol pobitih na milijone ljudi. AKTUALNO, OBČINSKI SVET IN ODBORI avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 12 OBISK VLADE V OSREDNJI SLOVENIJI Vlada je s srečanjem županov, gospodarstvenikov, poslancev in državnih svetnikov iz 31 občin v Ljubljani 20. septembra zaključila dvodnevni v osredjesloven-ski regiji, razen ministra za promet Janeza Božiča, ki je bil takrat na obisku v Rusiji in bo regijo (Kočevje in Ribnico) obiskal v torek, 26. septembra. Med 150 različnih srečanj v različnih podjetjih in javnih ustanovah se je v hotelu Lev srečala z župani, gospodarstveniki, poslanci in svetniki iz te regije. Statistično je po številnih kazalcih regija krepko nad slovenskim in evropskim povprečjem. Od hitrosti razvoja te regije je v veliki meri odvisna tudi hitrost razvoja celotne države, je ugotavljal predsednik vlade Janez Janša. Kljub temu Janša opozarja, da statistika ne pove vsega. Tudi znotraj osrednjeslovenske regije so namreč »zelo velike razlike«. Ljubljana je težko dostopna za prebivalce iz drugih delov regije, zasičene so vpadnice iz gorenjske smeri in navezava na kočevsko-ribni-ško smer, železniška infrastruktura je zastarela. Po besedah predsednika vlade so se dogovorili, da bodo roke čim bolj skrajšali in tudi spremenili določene predpise. Rešitev problemov pa vidi v delitvi na pokrajine, ki naj bi jih bilo 14. Ta členitev Slovenije pa pride na vrsto že v letu 2008. Nekateri člani vlade so obisk v osrednji Sloveniji začeli že v torek popoldne. Med njimi tudi sam premier Janša, ki je z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo Lukačič obiskal Pekarno Blatnik v Podgorici v občini Dobrepolje, zvečer pa z Vizjakom še podjetji Ristro in Motoman Robotec v Ribnici. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar pa je bil na delovnem srečanju z županom Občine Dobrepolje. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa je imel pogovore na občinah Škofljica, Ig in Sodražica. c« II 'J, PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA NA RADIU ZELENI VAL Predsednik vlade Janez Janša si je za osrednji del obiska naših krajev izbral Radio Zeleni val, na katerem je nato z voditeljico in moderatorko Tjašo Hrobat v živo odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so bila pretežno namenjena lokalni problematiki. Z vprašanji sta se pomudila predvsem na območju Občine Grosuplje, nekaj časa pa sta v odgovorih namenila tudi občinam, s katerim radio tesneje sodeluje že več let - Dobrepolje, Ig, Ivančna Gorica, Škofljica in Velike Lašče. Za začetek sta se ustavila na slabi cestni in železniški infrastrukturi, nato ob vprašanju, ali povečanje števila prebivalcev pomeni tudi izboljšano kakovost življenja, pa potem izgradnjam vodovodov v posameznih okoliških občinah ter izgradnji osnovne šole Žalna, kamor je Janez Janša hodil v prve štiri razrede osnovne šole. Nekaj besed sta namenila tudi večletnim obljubam državne pomoči pri izgradnji protipoplavnih vodnih zadrževalnikov ter zdravstvu, kjer občani v Grosupljem še ne vedo, kako bo v prihodnje. Na koncu pa sta pozornost namenila tudi možnostim za razvoj turizma. O cestni infratsrukturi Predsednik vlade Janša je o cestah posebej izpostavil, da so nasploh državne ceste v državi resen problem, ki je bil v preteklosti precej zanemarjen in ni bil niti pravilno investiran. Velikanski del javnih sredstev se je vlagal v avtocestni križ, ostale državne ceste pa so ostale nerešene. Tu je bila storjena napaka, ampak za nazaj ni možno stvari popravljati. Pravi, da bi morali avtoceste graditi s pomočjo koncesij. Na tem področju bo nekaj sredstev sproščenih s pomočjo zakona o jav-no-zasebnem partnerstvu. Kljub temu so že v letošnjem letu namenili skoraj še enkrat toliko denarja za državne ceste kot v prejšnjih letih. Samo za občino Grosuplje so izračunali, da bi za te ceste potrebovali skoraj 2 milijardi tolarjev. V letošnjem letu je za cesto Cikava - Grosuplje namenjenih 70 mio sit, v naslednjih dveh letih pa še po 90 mio sit. O povečanju števila prebivalstva in kakovosti življenja O povečanju prebivalstva Janša meni, da je običajno v interesu občin takšno povečanje, ki prinaša več sredstev z dohodninami v proračun. Hitra rast prebivalstva pa za Grosuplje pomeni manj solidarnostnih sredstev za izravnavo s strani države. Problemi, ki se ob tem pojavljajo, bi morali biti rešeni na učinkovit način, tako s strani države kot z izboljšanjem poslovnega okolja za razvoj gospodarstva. Pri mnogih zadevah pa mora občina sama reševati posledično vse nastajajoče probleme. O prioritetah pa se odločajo občinski svetniki in župan. »Za Grosuplje vidimo, da se je marsikaj v zadnjih letih že uredilo, da pa marsikaj še stoji,« je dejal Janša, in kar velja precej podobno tudi za druge bližnje občine. O železnici proti Dobrepolju Na vprašanje o železniški povezavi proti Dobrepolju in Kočevju zaradi preusmeritve težkega tovornega prometa za prevoz peskov in drobljencev iz tamkajšnjega kamnoloma je dejal, da je načrt rekonstrukcije proge narejen, a zahteva skoraj 12 milijard tolarjev vlaganj, kar pa pomeni, da obnova še ne bo končana do leta 2009, kot je bilo sprva načrtovano, čeprav so do Dobrepolja izgledi nekoliko boljši prav zaradi kamnoloma in posledične rentabilnosti. Kljub temu pa se Slovenija modernizacije železnic vseeno loteva tudi zaradi vključevanja v evropske prometne koridorje. Deloma bo možno vključiti evropska sredstva, nekaj iz vlaganj partnerjev iz tujine. O sofinanciranju družbene in gospodarske infrastrukture - šola Žalna Pri sofinanciranju družbene infrastrukture nekatere manj razvite občine prejemajo do 50 % delež. Ker pa je občina Grosuplje prišla s proračunom, ki znaša več kot 2 milijardi sit, med bogate občine, dobi samo še do 10 % teh sredstev. To bo veljalo tudi za šolo Žalna, ki jo nameravajo začeti graditi v kratkem. Na podlagi sprejetega solidarnostnega ključa, ki je bil narejen že v preteklosti pod nekdanjo vlado, se program izgradnje šol tudi izvaja. Pri tem pa so upoštevani tudi standardi. (Kar pomeni, če občina želi graditi nadstandardno telovadnico, je to izključno njen strošek. - o.p.) Ker je Slovenija trenutno v temeljiti davčni reformi, bo pri- šlo tudi do sprememb sofinanciranja občin in posledično tudi do sprememb tega programa, a upa da se solidarnostni princip ne bo poslabšal. O protipoplavnih zadrževalnikih Zadrževalniki v občini so velik in nekateri med njimi že dolgoletni problem. V letošnjem letu je bilo predvidenih za to 30 mio sit (tudi za načrte), naslednje leto pa 50 mio sit. Celotna investicija vseh treh zadrževalnikov znaša skoraj 700 mio sit, sredstva pa bo treba »zložiti skupaj z državne in občinske blagajne«. Širše v Sloveniji se s podobnimi problemi ukvarja precej večjih mest z nekaj 100.000 prebivalci, denar pa se je začel zbirati namensko v sklad šele pred nekaj leti. O zdravstvu v Grosupljem V zdravstvu je potrebna učinkovita kombinacija, v katerem bo javno zdravstvo še vedno prevladujoče. Za mnoge zdravstvene storitve je mnogo bolje podeliti koncesije, kar pa ne pomeni privatizacije, temveč privatni sektor izvaja pod javnim nadzorom javne programe zdravstva. Vse to pa se izvaja tudi prek zavarovalnic oziroma zavoda za zdravstveno varstvo. Zdravstveni domovi so v občinski pristojnosti in na občinah je, da se odloči, kako bo reševala to področje na svojem območju. Kljub temu država sofinancira tudi te objekte v deležu, ki ga dosega občina glede na že omenjeni solidarnostni ključ. »Vendar pa ni razlogov, da tudi za Zdravstveni dom v proračunu Ministrstva za zdravje se ne bi našlo nekaj sredstev,« je o morebitni gradnji doma oziroma prizidka dejal predsednik vlade. O možnostih razvoja grosupeljskega turizma Od turizma bo tudi občina Grosuplje (in širše območje, še posebej Ivančna Gorica) imela več. Slovenija z vstopom v Evropo postaja novo odkrita dežela za tuje turiste. Z vstopom v schengen in s prevzemom eura pa se bo to povpraševanje tudi s pomočjo nizkocenovnih letalskih prevoznikov še povečalo. Županova jama ima po predsednikovih besedah bistveno večje možnosti za povečanje turističnega dotoka kot pa ga ima zdaj. Razvijati je potrebno pokrajini primerne nočitvene kapacitete s uvajanjem turističnih kmetij in manjših penzionov. Premier je prepričan, da iščejo sodobni turisti predvsem to domačnost in je zato nesmiselno gra-ditti neke sodobne betonske komplekse. Ni pa treba pričakovati, da bo znaten del sredstev možno zaslužiti samo od turizma. K turizmu spada še cela vrsta drugi posrednih dejavnosti in nenazadnje urejenost krajev in čistost okolja. Od turizma v občini pa se bo neposreden prihodek lahko podvojil ali celo potrojil v dokaj kratkem času. »Lepa okolica nam je bila podarjena, razvoj pa smo si gradili sami.« Za konec pogovora je dodal, da smo odraščali v lepi okolici, saj jo vedno bolj spoznavajo tudi drugi, ki se priseljujejo v Grosuplje ali ga z njegovo okolico vred le občasno obiščejo. V napredku, ki je bil narejen v zadnjih desetletjih, pa lahko vidimo tudi »glavo in roke naše generacije« ali povedano z drugimi besedami - razvoj Grosupljega in okolice smo gradili sami s svojo pametjo in sredstvi. Predsednik vlade Janez Janša se je nato zadržal še v krajšem pogovoru tudi z direktorjem radia Borisom Peterko in nekaterimi sodelavci radi, a so ga zunaj že čakali v avtomobilu, da so se odpeljali na druge predvidene pogovore v sklopu obiskov vlade v osrednji slovenski regiji. Jože Miklič VVZ KEKEC GROSUPLJE Ob letu kulture vabiva otroke, stare od 3 - 6 let, ki niso vključeni v vrtec, da se nam pridružijo k OTROŠKI RINGARAJI v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15, vsak prvi četrtek v mesecu od 17. do 18. ure. Igrali se bomo gibalno - rajalne igre in s tem prispevali svoj delež k ohranjanju ljudske kulturne dediščine. Vabita Lea in Marija! KLJUB POMISLEKOM ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 2005 SPREJET 42 in 43. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje 5. julija in 20. septembra 2006 sreda, Občinski svet občine Grosuplje (OS) je na svoji 42. redni seji, ki je bila sklicana v sredo, 5. julija 2006, obravnaval med drugimi točkami tudi osnutek zaključnega računa proračuna občine Grosuplje za leto 2005. Svetniki SDS so že na tej seji želeli dodatna pojasnila, saj so imeli nekaj vprašanj, ki so jih namenili predvsem nadzornemu svetu (NO). Ker na 42. seji OS ni bil prisoten noben član NO, so se s svojimi in vprašanji obrnili na NO pisno. Po več kot dveh mesecih in pol so nato ponovno obravnavali to točko na 43. redni seji OS v sredo, 20. septembra, a vprašanja, ki jih je pretežno postavila svetniška skupina SDS, tudi to pot niso dobila odgovorov. Naj nekatera med njimi izpostavimo: Zanimalo jih je: - ali se je nadzorni odbor dotaknil izplačil preko študentskih napotnic (servisov) z računa Občine Grosuplje oziroma z računov javnih zavodov, katerih (so)ustanovitelj je Občina Grosuplje, za kakšne zneske naj bi šlo ter če pri tem izstopa kakšen posameznik oziroma javni zavod? - Naslednje vprašanje so namenili naročilom za oddajanje naročil majhnih vrednosti do višine 5 mio sit. Predvsem jih je zanimalo, s katerimi podjetji v lastništvu ali solastništvu posameznikov so bila oddana taka naročila, kateri so kandidirali na lokalnih volitvah leta 2002 na listah strank v iztekajočem se mandatu in so te stranke zastopane v Občinskem svetu občine Grosuplje. - Nadalje! Ali je nadzorni odbor pregledal poslovanje katere izmed krajevnih skupnosti? Če je, jih je zanimal predvsem obseg in pogostnost poslovanja KS z bližnjimi sorodniki članov svetov. - Zanimala jih je tudi zasedenost počitniških objektov, ki so v lasti Občine Grosuplje v letu 2005. Zaradi namigovanj o neracionalni izkoriščenosti le-teh ter zaradi ponavljajočih se namigovanj o privilegiranju zaposlenih v občinski upravi pri razporejanju počitnic v občinskih počitniških objektih, so želeli mnenje o ustreznosti kriterijev za dodeljevanje terminov ter cenik, vsaj na vpogled pa so želeli dobiti tudi poimenski seznam zasedenosti občinskih počitniških kapacitet. Na nobeno od navedenih vprašanj svetniki odgovorov nato na 43. seji Občinskega sveta niso dobili, pač pa je NO predlagal, naj bi bila sestava NO sveta v bodoče taka, da bo v njem tudi nekdo, ki bo strokovno obvladal to dokaj zahtevno in težavno strokovno področje. Zato je Dušan Hočevar (SDS) v imenu njihove svetniške skupine z grenkim spoznanjem ugotavljal, da jim ne preostane drugega kot da zaključni račun sprejmejo kljub pomislekom, ki so jih izpostavili. Tako je nato storila tudi ostala prisotna večina svetnikov, ki nad prihodki in odhodki lanskoletnega proračuna ni imela pripomb, le Jože Intihar (LDS) je bil izrazito z njim zadovoljen. Jože Miklič INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV 43. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje - sreda, 20. septembra 2006 INFORMACIJE DRŽAVNIH ORGANOV Svetniki so v gradivu za to sejo dobili v informacijo tudi različna poročila državnih organov za preteklo leto, ki delujejo na območju občine Grosuplje. Med njimi je bilo poročilo Upravne enote Grosuplje, Urada za delo Grosuplje, Centra za socialno delo, Doma starejših občanov Grosuplje, Policijske postaje Grosuplje, Kmetijsko svetovalne službe in Zavoda za gozdove. Poročevalcev na seji ni bilo, pa tudi svetniki se niso prav posebej ustavljali ob tem gradivu. PREHOD ZA PEŠCE NA STRANSKI POTI Mag. Breda Škerjanec (LDS) je povedala, da se je nanjo obrnilo več občanov, ki so jo spraševali, kako je z opuščenim prehodom za pešce na Stranski poti. Direktor občinske uprave Marko Pod-vršnik je odgovoril, da bodo preverili in ga poskušali urediti. ZLORABA POMOČI? Janez Kozlevčar (NSI) se je ustavil ob podatku Centra za socialno delo, da se 137 tistih, ki jim nudijo pomoč, ni želelo predstaviti. Meni, da je pomembno, komu gre pomoč, in se boji, da pri tem prihaja do zlorabe pomoči. V odgovor mu je Podvršnik pojasnil, da na Centru nedvomno vedo, komu so dali pomoč, a gre pri pisanju javnih poročil tudi za varstvo osebnih podatkov. Bodo pa naknadno še preverili. OGRAJA NA AVTOCESTNEM NADVOZU Jože Intihar (LDS) je opozoril na močno poškodovano ograjo na mostu čez avtocesto na cesti proti Polici oziroma Perovemu, ki je v lasti države. Za občane je poškodovana ograja tako nevarna, da bi lahko kdo od številnih pešcev in sprehajalcev padel na avtocesto. Tudi v tem primeru bo občina opozorila lastnika, naj ukrepa, je dejal Pod-vršnik. GRADNJA KNJIŽNICE SE JE (PO PREDHODNEM PREDVIDEVANJU SDS) PODRAŽILA Dušan Hočevar (SDS) je ugotavljal, da je pri knjižnici prišlo do podražitev za več kot 20 %, kar pomeni, da se je celoten znesek že približal 800 mio sit. SDS je vseskozi opozarjala, da je ta projekt na tej lokaciji predrag. Če pa pogledamo na prve izračune, pa se je ta knjižnica od samega začetka v letu 2003 podražila že za 100 %. Podvršnik pravi, da je pri takih javnih investicijah »zgodba zapletena «. Začne se z investicijskim načrtom, od katerega pa preteče kar nekaj časa. Občina je razvita, sofinanciranja z državne ravni je malo. Knjižnica pa je tik pred koncem, manjka še oprema. Pravega odgovora o podražitvi pa Podvršnik ni pojasnil. V odgovor o podražitvi knjižnice se je vključila tudi Jelka Kogovškova, ki je dejala, da so se s prvim (idejnim) projektom javili za sofinanciranje že leta 2003, a je bil precej nedodelan. Med tem časom se je spremenil tudi zakon. Hočevar z odgovorom ni bil zadovoljen. Po Sloveniji je trenutno sedem knjižnic v izgradnji in le v Grosupljem je prišlo do podražitve. RAZLASTITVE OBČINSKIH ZEMLJIŠČ V JAVNEM INTERESU ZA GRADNJO DRŽAVNIH CEST IN KROŽIŠČ Nadalje je Hočevar (SDS) povedal, da je morala država začeti postopek razlastitve zemljišč v lasti Občine Grosuplje za cesto od Brvac do Cikave in za območje predvidene izgradnje krožišča pri Kovinastroju, ker se cenitve enakih zemljišč med občino in državo razlikujejo za osemkrat. Ker župana v tem delu ni bilo na seji Občinskega sveta (župan je odšel na srečanje županov z vlado, sejo pa je zato vodil podžupan Dare Gabrijel), želi do naslednje seje podrobno pisno poročilo. Podvršnik je pojasnil, da je nasproti DARSU za omenjene ceste z Občine Grosuplje glavni pogajalec prav on in da vztraja na ceni, ki jo je določila občina ter da je proti tako nizki ceni, kot jo ponuja država. Izgovarjal se je tudi na neprimerne izvajalce del, ki so gradili zelo »šlampasto«. Navedbe zneskov, ki naj bi jih bila država dolžna za cesto, smo na DARS-u že preverili in trdijo, da je z njihove strani vse poravnano. Za pločnike in kolesarske steze pa mora od zemljišč do končne izgradnje plačati občina. Če bodo zemljišča za cesto podarili državi, bo potrebno to potrditi na občinskem svetu. »Občinska cenitev« zemljišč na krožišču Kovinastroj znaša 46 mio sit, država pa ponuja 4,5 mio sit (kar je po Podvršnikovih navedbah več kot desetkrat premalo za Občino!). Podvršnik dodatno še zatrjuje, da država nima sposobnih pogajalcev za odkupe zemljišč. Kdo bo rešil ta gordijski vozel, se sprašujemo? PROMETNA VARNOST V RAČNI Lojze Verbajs (SDS) je spomnil na prometno varnost v Račni in dograditev pločnika. MOST NA GASILSKI CESTI Anton Perme (SLS) je vprašal, kako je z gradnjo mostu na Gasilski cesti in s samo gradnjo ceste, ki časovno precej zamuja. Ali bo vse po predpisih in tudi narejeno pravočasno? Za to delo je občina dobila nepovratna sredstva, izvajalec pa bo kljub težavam, ki jih je imel na začetku zaradi pi-lotiranja, moral dela končati do konca oktobra, sicer bo moral plačevati zamudne obresti. JANEZ MERVIČ, ki je prejel letošnjo občinsko NAGRADO Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE, nam je naknadno sporočil, da je nagrado v celoti odstopil Društvu za zaščito živali v Ljubljani. Jože Miklič PODJETNIŠTVO, DOBRODELNOST, MED LJUDMI v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 13 PODJETNIŠKI INKUBATOR GROSUPLJE Z laserjem do manj bolečin pri zobozdravniku Besedo zobozdravnik vsi podzavestno povezujemo s slabimi izkušnjami iz otroštva, z vrtanjem po zobeh, neprijetnim zvokom zobozdravniškega stroja in bolečino, ki jo je pogosto potrebno omiliti z aplikacijo anestetika - pa smo zopet pri neprijetnem vbodu igle in injiciranju anestetika. Razvoj laserske tehnologije je prodrl tudi v zobne ambulante in dal terapevtom nove možnosti pristopa k zdravljenju zob in obzobnih tkiv, hkrati pa so posegi ob uporabi laserja za pacienta prijaznejši, predvsem manj boleči - Američani ta dosežek celo imenujejo »no pain dentistry«. Laser je naprava, ki generira svetlobo in jo transformira v močan, ozek in enobarven snop svetlobe in pri tem ustvari visoko energijsko gostoto. Uporaba laserja je tudi v medicini že kar nekaj let poznana, razvoj visokoenerget-skih pulznih laserjev pa je omogočil njihovo uporabo tudi v stomatologiji. Znanih je več vrst laserjev, nekateri so namenjeni za posege na mehkih tkivih, drugi, visokoenergetski pa so uporabni tudi za posege na trdih tkivih. Nastale mi-kroeksplozije molekul vode, ki jih povzroči laserska energija, omogočajo »rezanje« celo najtrših tkiv, kot sta vsekakor zobna sklenina, dentin in kosti. Ker pri tem postopku ni vibracij in segrevanja, s čemer se srečamo pri uporabi svedra pri klasičnih stomatoloških strojih, tudi bolečine ni zaznati ali je le ta zmanjšana na minimum. Uporaba visokoenergetskih laserjev v zobozdravstvenih ambulantah v našem prostoru še ni razširjena, saj lahko na prste ene roke naštejemo tiste ordinacije v Sloveniji, ki so opremljene s to najsodobnejšo tehnologijo. Ko se na hitro sprehodimo po spletnih straneh, lahko ugotovimo, da je uporaba teh laserjev v Ameriki, Avstraliji pa tudi v Nemčiji sicer nekaj prestižnega, toda dokaj običajnega (www.waterlase.com). Zobozdravnica dr. Andreja Hribar Hostnik je pred dobrimi enajstimi leti prva v občini Grosuplje pričela ordinirati v uradno registrirani zasebni zobozdravstveni ordinaciji. Nekaj let je delala kot koncesionarka, zadnja leta pa opravlja le sa-moplačniške storitve, ker so ji bili, kot pravi, storitveno naravnani delovni normativi zavarovalnice ovira pri kvaliteti opravljenega dela. V ordinaciji je na voljo nadstandardna oprema, poleg klasičnega zobozdravniškega stola s spremljajočo opremo ima na voljo tudi lasten rentgenski aparat z računalniško podprtim programom za analizo slike, intraoralno mikro kamero*, ki omogoča pregled ustne votline in predstavitev težav na ekranu, laser za mehka tkiva, detektor kariesa, aparat za strojno širjenje zobnih kanalov pa tudi ozonator** Hea-lOzone. Letos se je odločila investirati v visokoenergetski pulzni laser ameriškega proizvajalca Biolase, katerega prednost je široka uporaba; tako v terapiji bolezni obzobnih tkiv kot pri zdravljenju zob. Z njim je mogoče odstranjevati karies, zdraviti zobne kanale ter izvajati kirurške posege obzobnih tkiv, toda z njim ni mogoče rezati kovine ali odstranjevati starih amalgamskih plomb, tako da strah vzbujajoči klasičen sveder še vedno ostaja kot nepogrešljiv del zobozdravstva. Ker se pri delu z laserjem zobozdravnik ne dotika zoba in ni vibracij, je bolečina po podatkih iz literature zmanjšana za 90 do 100 odstotkov. Prav tako so neboleči tudi kirurški posegi na obzobnih tkivih, predvsem pa je pomembno, da ne sprožijo krvavitev. Bolečine na zobozdravniškem stolu nedvoumno povzročajo vibracije in pregrevanje, ki nastane pri uporabi svedra, ob preparaciji zoba z uporabo laserja teh vibracij in pregrevanja ni, zato tudi uporaba anestezije ni potrebna. Ameriški zobozdravniki zatrjujejo, da kar 98 % pacientov ob uporabi laserja Waterlase ne toži za bolečino, tako da smemo upati, da bo pesem ansambla Čukov »Jutr' mam pa zobarja« ostala le v opomin poznim rodovom. * intraoralna kamera - mikro kamera za snemanje zob in ustne votline. ** ozonator - aparat, s katerim je Visokoenergetski pulzni laser - mogoče zdraviti karies in razkuževati laser z visoko energijsko močjo. odprt zob z uporabo ozona Območna obrtna zbornica Grosuplje in podjetje Agora iz Ljubljane sta ustanovili podjetniški inkubator - Interesenti lahko postanejo uporabniki storitev ali kandidati, redni člani oziroma do-natorji - V zagonu tudi inovatorski krožek za otroke, mladino in odrasle. Podjetniški inkubator Grosuplje sta za razvoj inovativnega in podjetniškega okolja ustanovili Območna obrtna zbornica Grosuplje in podjetje Agora iz Ljubljane. Vizijo podjetniškega inkubatorja je predstavil Janko Lah, predstavnik podjetja Agora: »Podjetniški inkubator je osnovni cilj enega izmed inštrumentov vzpodbujanja, ki mu sledi tudi ministrstvo za gospodarstvo za podjetnike začetnike. Naše izhodišče je, da mora podjetniški inkubator biti neodvisen od subvencij države in EU. Naše osnovno vodilo mora biti, da na podlagi osebnega vložka pridobimo več sredstev. Da bomo temu lahko sledili, moramo imeti na eni strani široko podporo idej, inovacij, strukturo firm, ki so pripravljene sodelovati, in te stvari plesti. Naš namen je čim več ljudi vpeti v podjetniško miselnost, da bo baza čim bolj široka, zato moramo programe prilagoditi za ciljne skupine.« Aktivnosti se izvajajo pri naročniku ali v Obrtnem domu Grosuplje. Zainteresirani pa se lahko vključi kot uporabnik storitev ali postane član Podjetniškega inkubatorja Grosuplje kot kandidat, redni član ali donator. »Kandidat je tisti, ki ima neko podjetniško zamisel in jo želi razviti samostojno za prodajo ali za delo, da bo odprl svojo dejavnost. Kandidatska doba traja do enega leta, v tem času mu nudimo storitve pomoči pri izdelavi, preveritvi podjetniške zamisli, da jo lahko tržno pripravi za svojo dejavnost ali prodajo. Najkasneje v dvanajstih mesecih se pričakuje, da bo nekaj naredil iz svoje zamisli in po tem obdobju postane redni član do največ štirih let. Redne člane delimo na začetnike, ki jih država dodatno stimulira ali sofinancira, in tiste, ki so v podjetništvu že dlje časa. Redni člani imajo ugodnosti, da uporabljajo prostor v podjetniškem inkubatorju, računalniške pripomočke in programe, informacije in svetovanja. Vsako leto je deležen malo manj subvencij in malo več plača, ker je pričakovati, da ekonomsko raste. Potem pa so še donatorji, lahko so tudi fizične osebe, občina ali druge organizacije, ki želijo investirati v podjetništvo, v inova-tivnost. Podjetniški inkubator z doniranimi sredstvi spodbuja inoviranje, zbiranje idej, spodbujanje kandidatov, da svojo zamisel razvijejo do podjetnosti, s čimer se odpre tudi več delovnih mest in več dodane vrednosti. Donator ima dostop do vseh idej, ki se ustvarjajo v podjetniškem inkubatorju in prednost pri izboru določenih podjetniških zamisli.« Podjetniški inkubator se bo torej ukvarjal predvsem z vzpodbujanjem novih storitev, idej, produktov. Njegove cilje je podprl tudi Jože Intihar, predsednik OOZG: »Inkubator mora biti sposoben živeti sam. Kot tak je dovolj interesanten in pomembno je, da ga imamo. Če je odvisen od proračuna, ni najbolj zdravo. Mislim pa, da smo v Grosupljem na pravi poti.« Podjetniki so s podpisom že pričeli aktivnosti za prve razpise v septembru. Barbara Pance Dodatne informacije: Janko LAH in Maja GUBENŠEK (telefon 2801 624, mobitel 031 603 395 ali 031 603 396, interna 624, e- naslov maja.gubensek@agora.si) 0 Grosuplje - hitro razvijajoče se mesto v osrednji Sloveniji in njegovi okoliški kraji - je tudi mesto, kjer, na pobudo Rotary kluba Grosuplje, živijo in kjer so se spoznali ter se združujejo mladi, povezani v Rotaract klub Grosuplje. Njihov namen je slediti rotarijskim idejam in ciljem. Rotaract klub je organizacija mladih fantov in deklet, starih od 18 do 29 let, katere namen je zagotoviti možnost mladim ljudem, da širijo svoje obzorje, znanje, sposobnosti in izkušnje, ki jim bodo pomagale pri osebnem razvoju, da se posvečajo fizičnim in socialnim potrebam svojih lokalnih skupnosti in se vključujejo v pospeševanje boljših odnosov med ljudmi po vsem svetu s pomočjo navezanih prijateljstev in uslug. Namen kluba je: a) razviti poklicne in vodstvene sposobnosti, b) poudarjati spoštovanje pravic drugih, grajeno na priznanju vrednosti vsakega posameznika, c) priznati dostojanstvo in vrednost vseh uporabnih poklicev kot priložnosti za služenje, d) priznati, vaditi in zagovarjati etična načela kot standarde vodstvene kakovosti in poklicne odgovornosti, SLIKI ZGORAJ: Grosupeljski podjetniki pri sklepanju o podjetniškem inkubatorju. SLIKA LEVO: Janko Lah, predstavnik podjetja AGORA. Vse foto Barbara Pance e) razvijati poznavanje in razumevanje potreb, težav in priložnosti v lokalni skupnosti in na celem svetu, f) zagotoviti priložnost osebne in skupinske dejavnosti za služenje skupnosti in zagovarjati mednarodno razumevanje in dobro voljo med ljudmi. Trenutno sedemčlanski klub lahko izpostavi nekatere uspešne projekte, npr.: vključitev v krvodajalsko akcijo, ki je potekala po celem svetu; otroške velikonočne delavnice in predaja velikonočne košarice socialno ogroženi 3-članski družini v sodelovanju z Radiem Zeleni val; licitacija otroških risb, spust s kajakom po Krki v sodelovanju z Rotary klubom Grosuplje. Tik pred poletjem pa je klub tudi odpeljal otroke številčnih družin iz Grosupljega in okolice na morje na slovensko obalo, kar bo otrokom posebej ostalo v spominu, kajti prvič so videli morje. Izlet na morje so omogočile Slovenske železnice in Pekarna Grosuplje ob podpori Rotary kluba Grosuplje. Člani kluba želijo nesebično pomagati v svojem okolju, hkrati pa se že mednarodno povezujejo z drugimi klubi in polni elana pričenjajo z novimi projekti. Pridružite se nam. Stanka Parkelj Rozina ROTARACT CLUB GROSUPLJE V USTANAVLJANJU Z NAMENOM SLEDITI ROTARIJSKI IDEJI PIKNIK Vaščani Jerove vasi smo se končno »zbudili« in letos septembra organizirali piknik za vse vaščane. Zbrali smo se kar sredi vasi, saj je bilo to prvo srečanje vseh nas. Že ko smo raznašali vabila, je bil odziv velik in smo bili prijetno presenečeni, da so skoraj vsi potrdili udeležbo. Na pikniku se nas je tako zbralo 44. Z veseljem sta se našemu vabilu odzvali tudi najstarejši »mami« naše vasi, gospa Adamičeva in gospa Drob-ničeva. Namen tega srečanja pa je bil preprost: spoznati se med seboj, se poveseliti in se dogovoriti tudi za nadaljnja srečanja, saj bi si želeli, da taka srečanja postanejo tradicionalna. Možje in fantje so bili zadolženi za kuho in peko, žene in dekleta pa za ostale zadeve. Bilo je zelo prijetno in razšli smo se v zgodnjih jutranjih urah z željo, da se kmalu spet srečamo. V imenu vaščanov Jerove vasi Vesna Mohar ROTARY KLUB GROSUPLJE za šolsko leto 2006/07 objavlja RAZPIS za podelitev mesečne štipendije za enega dijaka ali študenta iz občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Velike Lašče. Štipendija znaša 20.000 SIT mesečno in zanjo lahko kandidirajo dijaki in študentje, ki imajo stalno prebivališče v zgoraj navedenih občinah. Podeljena bo enemu kandidatu iz vsake občine. Svoji prijavi naj priložijo: - kratek življenjepis z opisom svojih materialnih razmer, - fotokopijo zadnjega spričevala, - potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2006/07, - potrdilo stalnem prebivališču, - potrdilo o prihodkih staršev (plača, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost), - izjavo, da ne prejema druge štipendije. Kriteriji za pridobitev štipendije: - smer izobraževanja (prednost imajo deficitarni poklici), - socialni položaj, - učni uspeh. Rok za oddajo vloge je 10. november 2006. Vlogo naslovite na naslov: Zdenka Cerar, predsednica RCG Stritarjeva 5, 1290 Grosuplje Grosuplje, dne 6. 9. 2006 Predsednica RC Grosuplje Zdenka Cerar SKAVTI avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 14 ¡S g riosu^eliskižupa^JgnežiLefjaK' delovanja v Grosupljem Pa smo jo dočakali, 15-letnico našega delovanja! Skavtinje in skavti iz Grosupljega smo se 1. in 2. 9. zbrali pred OŠ Louis Adamič in pripravili praznovanje obletnice ustanovitve našega stega Topoli. V petek smo se spominjali naših začetkov in prespali v velikih šotorih, v soboto pa so se nam pridružili tudi obiskovalci, želni igre, športa ali ustvarjanja. Na voljo so imeli več delavnic, hkrati pa se je odvijal še tradicionalni športni turnir Žogažur. Najbolj obiskani delavnici sta bili streljanje z zračno puško in slaščičarska (le zakaj J). Poskrbeli smo tudi za kosilo -pravi bograč. Sicer pafotografije povejo največ! Se vidimo ob 20-letnici! Steg Grosuplje 1 je bil ustanovljen novembra 1991. Sprva se je na srečanjih zbiralo le nekaj voditeljev in klanovcev, to so naši najstarejši člani (1721 let). Jeseni 1992 smo dobili četo, to so izvidniki in vodnice (stari od 11 do 16 let). Eden od vodov je bil zaradi prevelikega števila deklet mešan, torej fantje in dekleta v istem vodu Bobrov. Volčiče, gre za naše najmlajše člane (8-10 let), smo ustanovili po predhodnem izobraževanju dveh takrat še klanovcev, Jane in Luka, ki sta hodila na volčja srečanja v krdelo LJ 1, voditeljica Nataša pa na Brezovico. Steg se je razvijal in ko gledamo nazaj, lahko upravičeno rečemo, da smo se skavti v Grosupljem v petnajstih letih iz skupinice nekaj oseb razvili v močan steg z nekaj manj kot sto člani, ki delujemo v občini ter župnijah in preko igre, dela, skavtske metode in raznih skavtskih aktivnosti postajamo odgovorni državljani, krajani in dobri kristjani. Voditelji se udejstvujejo tudi na regijski in državni ravni ZSKSS. Pripravili in udeležili smo se že mnogih zimovanj in taborov, med njimi tudi v tujini - Francija, Češka, Slovaška. Smo steg, odprt za sodelovanje z drugimi stegi in društvi, študentskimi društvi, taborniki itd. Steg se imenuje Topoli - po drevesu, ki hitro raste in se vzpenja proti višavam. Naš simbol je ogenjček, katerega plamen je sestavljen iz barv rutke in je postavljen na topolov list. Rutka je na desni strani oranžna, na levi pa rumena. Simbolizira sonce: od vzhoda, čez dan, do zahoda. V zadnjih letih za otroke in mladino iz Grosupljega in okolice organiziramo športni turnir Žogažur, na katerega so povabljeni tudi skavtinje in skavti iz drugih stegov Slovenije. Tudi letošnjo 15. obletnico smo zaznamovali v tem duhu in k praznovanju povabili širšo javnost. Naj skavtstvo živi, danes in jutri. OGLAS avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 15 Grill D o br o te i zpravega žara Q N udimo vam jedi iz a pravega žara (dobrote srbske kuhinje) Vsak dan vam nudimo 6 različnih vrstttialic Nedeljska kosila Vsak petek po 12. uri sveže pečeno jagnje Vsako soboto po 12. uri sveže pečen odojek Po prednaročilu vam pripravimo meso iz pod peke (teletina, jagnjetina ali po vaši izbiri) Vse jedi vam lahko pripravimo tako, da si jih odnesete s seboj Nudimo vam prostor za sprejem skupin ali zaključenih družb do 50 oseb za praznovanja obletnic, rojstnih dnevov, krstov, obhajil, birm, poslovnih kosil ali večerje, da v krogu sorodnikov, prijateljev, znancev ali poslovnih partnerjev proslavite Vaš jubilej v Ze zdaj, pa Vas vabimo, da si pravočasno rezervirate prostor za prednovoletne zabave za podjetja in posameznike. Za vas so na voljo posebni meniji ! Ko restavracija pride k vam! Zakaj bi sami vlagali napore v pripravo pogostitvz, poroke,, sprejema ali piknika Catering pogostitve za podjetja in ustanove. V našem podj etj u Makso ku linari ka vam bomo pripravili vse kar potrebujete za uresničitev vaših zamisli. Drugače povedano pripravimo vam vse, da se boste vi in vaši gostje najbolj prijetno počutili. Makso kulinarika d.0.0., Grosuplje Tel.: 051/624-219 Prisrčno vabljeni v Cesarjevo peč, kjer se bodo ob srečanju prijetnega domačega ambienta, prijazne postrežbe ter dobre družbe, Vaši spomini na dogodek venomer vračali. Pričakujemo vas vsak dan od 9.00 do 23.00 ure. Rezervacije sprejemamo na tel.: 031/863-353. KULTURA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 16 Lazarist Tone Zrnec o Frideriku Ireneju Baragi: »TAKE SLAVE V AMERIKI IN KANADI NI DOŽIVEL ŠE NOBEN SLOVENEC.« Škocjan, 17. septembra 2006 - Kot že nekaj let po vrsti si je tudi tokrat naše kraje za počitnice izbral v Torontu živeči in delujoči misijonar lazarist Tone Zrnec. Na pobudo Kulturnega društva Škocjan pa je imel tudi tokrat v tamkajšnjem gasilskem domu ob diapozitivih spet zanimivo predavanje - to pot o svetniškemu kandidatu Frideriku Ireneju Baragi, ki je večino svojega življenja v 19. stoletju deloval med Indijanci Očipvejci na ozemlju Velikih jezer v ZDA in Kanadi. NEKAJ O LAZARISTU TONETU ZRNCU Gospod Tone je rojen v Laporjah, ki civilno-upravno spadajo pod občino Velike Lašče, cerkveno-upravno pa pod župnijo Škocjan. Star je že petino-semdeset let, a je še vedno poln energije, pa tudi pristne in prikupne razigranosti s kančkom hudomušnosti. Zdaj živi v Torontu, v Kanadi, kjer še vedno aktivno deluje. Poleg svojega dušnega pastirstva in drugih talentov zelo rad potuje in s fotoaparatom odkriva znamenitosti različnih kultur. K temu naj povemo, da je g. Tone brat (Grosupeljčanom zdaj že dobro znanega tudi po zaslugi Grosupeljskih odmevov) Štefana Zrnca, ljubiteljskega gledališkega igralca Kulturnega društva Škocjan, ki poleg drugih vlog že nekaj let redno upodablja tudi najznamenitejšega škocjanskega rojaka Primoža Trubarja. Tone pa ima še dve sestri. Pri svojem delu se je g. Tone med drugim poglobil tudi v osebnost in delo Friderika Barage in že leta 1969 izdal knjigo Po Baragovi deželi. Nato je po njegovi zasnovi in s sodelovanjem pisatelja Alojza Rebule v letu 1982 TV Slovenija posnela dokumentarni film Sledovi, ki je bil narejen tudi v angleški različici. Pozneje je TV Slovenija snemala z Zrnčevim vodenjem tudi le-1 ta 1995, v ekipi pa sta sodelovala tudi dr. Drago Klemenčič, ki je na TV vodil verske oddaje in primorski pisatelj Alojz Rebula, ki je na obisku pri Zrn-cu že leta 1975 napisal knjigo o Baragi in krajih njegovih delovanja z naslovom Duh velikih jezer. Marquetski škof Salatka pa je Zrnca leta 1970 imenoval za vicepostulatorja v Kanadi za Baragovo razglasitev za svetnika. O Frideriku Baragi je posnel okoli 2400 diapozitovov, to pot pa jih je Škocjancem in tistim, ki jih je to predavanje pritegnilo, v dobri uri in pol dolgemu predavanju prikazal okoli 150. NEKAJ IZ ŽIVLJENJEPISA VELIKEGA MISIJONARJA IN JEZIKOSLOVCA FIDERIKA IRENEJA BARAGE Friderik Irenej Baraga se je rodil 29. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču. Mladost je preživel na graščini Trebnje, ki je bila last njegovega očeta. Friderik se je nato šolal v Ljubljani, potem pa na univerzi na Dunaju in tam diplomiral iz prava. V Ljubljani je študiral še teologijo in bil 21. septembra 1823 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je bil najprej v cekrvi sv. Martina v Stražišču pri Kranju in nato še v Metliki. Slovel je po izrednih in gorečih pridigah. Med ljudmi je bil zelo priljubljen. Kot kaplan v Metliki je že leta 1830 izdal molitvenik »Dušna paša za kristjane, kateri žele v duhu in resnici Boga moliti«. Tudi molitvenik se je med ljudmi zelo priljubil, zato so ga natisnili kar enajstkrat, nazadnje leta 1911. Napisal pa je še več drugih knjig, za katere celo raziskovalci še niso popolnoma prepričani, koliko jih je. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih), - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča. O ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČ STA NO VA NJS KJ HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše, - za vpis etažne lastnine. NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Ena od lesenih cerkvic, v kateri je deloval Baraga. Stolnica v Marquettu, kjer je bil Baraga 1868 pokopan. Indijanci so ob prihodu misijonarja Barage živeli še v šotorih. Zadnji dan leta 1830 se je izkrcal na ameriški celini. Odšel je v Arbre Croche, Harbour Spring ob Michigan-skem jezeru. Svoj drugi misijon je Baraga začel v Grand Riverju, na območju, ki je mejilo z indijanskim ozemljem. Indijance je navajal na ustaljen način življenja, jih učil brati in pisati ter jim omogočil, da so se izučili različnih obrti. Tako so se kulturno in gospodarsko razvili. Odvračal jih je od alkohola in se za zgled sam zaobljubil k abstinenci. Zaradi svojega delovanja je prišel navzkriž z oblastmi, želni-mi indijanskih ozemelj, zato se je preselil v La Pointe ob Gornjem jezeru. Papež Pij IX. je Barago leta 1852 imenoval za škofa, posvetil pa ga je nadškof Purcell 1. novembra 1853 v Cincinnatiju v Ohaiu. Sedež njegove škofije je bilo mestece Sault Sainte Marie. A tudi v škofovski opravi Baraga ni spremenil svojega načina življenja in delovanja: poleti se je vozil s kanujem, pozimi pa je hodil peš, tudi na krpljah. Družil se je z Indijanci na njihovem velikanskem ozemlju. Tako si je prislužil vzdevek »The Snowshoe Priest«, kar bi v slovenščini pomenilo duhovnik s krplja-mi. Zanje je bil vse: kaplan, župnik, ka-tehet in škof. Njegovo delovanje je bilo neprisiljeno. Indijance je učil in jim pomagal tudi gmotno. Zato se jih je za katoliško vero odločilo veliko. Da bi dobil pomoč za svoje varovance in za graditev cerkva, je dvakrat obiskal Evropo in prišel tudi v Ljubljano, vendar je na domačih tleh ostal le nekaj tednov. Ob drugem obisku leta 1853 je obiskal škofa Slomška v Št. Andražu. Leta 1866 je Baraga preselil sedež svoje škofije iz Sault Sainte Marie v Marquette, kjer je nato že 19. januarja 1868 ves izčrpan pri 71 letih starosti po predhodni kapi umrl. Od začetka je pridigal in poučeval v francoskem jeziku ob pomoči indijanskega prevajalca. Kmalu pa se je naučil jezika plemen Otava in Očipve (Čipe-va) ter začel oznanjati vero v jeziku ljudstva, med katerim je živel. Za Indijance je napisal šest knjig. Najpomembnejši sta molitvenik v čipvejskem jeziku (1836) in »Katolik enamiad« (1850), povzetek celotnega katoliškega nauka. Sestavil je slovar in slovnico očipvejščine, najprej v francoščini, pozneje pa je oboje pripravil za tisk v angleščini (A theoretical and practical grammar of the Ot-chipwe language, ki je izšel leta 1850 in Dictoionary of the Otchipwe language, explained in English, ki je izšel leta 1853). Med bivanjem v La Pointu je napisal knjigo »Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche der nordamerikanischen Indier«, ki je prava etnološka monografija in prva knjiga slovenskega Slovar očipvejskega jezika, eno od pomembnejših del med številnimi drugimi, ki jih je Baraga opravil na svoji misijonarski poti. avtorja, ki opisuje neko tuje ljudstvo. Iz te knjige so Evropejci spoznali tudi zgodbo o indijanski princesti Pokahontas. Knjiga je izšla v izvirniku in v slovenski priredbi leta 1837 v Ljubljani z naslovom »Popis navad in zaderžanja Indijanov Polnočne Amerike«. V francoskem prevodu je to delo izšlo leta 1837 in 1845, v celoti pa je bilo v slovenski jezik prevedeno leta 1970. Ob svojem obisku v Ljubljani je Baraga Kranjskemu deželnemu muzeju (današnjemu Narodnemu muzeju) podaril prvo neevropsko etnološko zbirko. V njej je 47 predmetov, ki jih je Baraga zbral med Indijanci Očipva ob Gornjem in Michiganskem jezeru. Zdaj jih hrani Slovenski etnografski muzej. ŠE NEKAJ POUDARKOV IZ ZRNČEVEGA PREDAVANJA Baraga je deloval na tako velikem območju kot je bila nekdanja cela Jugoslavija. Zato je bil tudi zelo vesel, ko so zgradili železnico, a se ji je vseeno čudil, da lahko razdalje, ki jih je nekoč prehodil peš cele dneve, zdaj prepotuje v nekaj urah. Nadalje g. Tone pravi, da do zdaj ni še nobeden Slovenec v Ameriki tako zaslovel kakor Baraga. Zato so po njem v zvezni državi ZDA Michigan poimenovani tudi Okrožje (County) Baraga, Mestno občino (Township) Baraga v tem okrožju in še vas (village) Baraga v tej mestni občini. Po njem pa je poimenovanih tudi več raznih ulic in avenij ter nacionalnih in drugih parkov. Nanj spominjajo poleg knjig tudi razni kipi in napisi, izdali pa so tudi več poštnih znamk. Dinamično pripoved g. Tone vedno podkrepi tudi s kakšno zgodbico. Taka je bila tudi pripoved o Baragovem brodolomu na Velikem jezeru. Ko je nekoč z indijanskim kanujem in enim Indijancem potoval čez jezero, ju je skoraj sredi jezera zalotil vihar. Valovi so bili tako veliki, da ju je odpihnilo proti obali, kjer se je čoln razbil, njima pa se ni nič zgodilo. Baraga je verjel, da je bil to čudež. Dal je postaviti lesen križ, na tem mestu pa so pozneje postavili križ iz belega marmorja, ki stoji še danes. V predavanju smo lahko spoznali tudi nekaj obrisov indijanske kulture, kakršna je bila v času, ko je svoje misijonsko poslanstvo opravljal Baraga, pa tudi iz novejšega časa, ki pa je vedno bolj narejena, »plastična« - bolj paša za oči turistov kot resnična, ki bi prikazovala njihovo nekdanje življenje in kulturo. Zato tudi njihove tav-vau (prireditve na prostem, veselice s poudarjenimi ritualnimi plesi) niso več tako pristne. Kljub temu pa mora turist dobiti ustno dovoljenje od poglavarja, da si lahko tako prireditev ogleda. Poleg podobnih zanimivih navedb je g. Tone Zrnec prikazal še celo vrsto drugih detajlov tako o misijonarju Baragi kot tudi Slovencih, ki živijo v teh krajih. Med drugim smo lahko spoznali, da se način življenja v teh krajih prav tako spreminja, a ni vedno rečeno, da na bolje, saj je kar z nekaj primeri pokazal, kako tudi tam vandali brez osnovnega spoštovanja do zgodovine in kulture uničujejo in kradejo razne predmete. Kljub temu pa Baraga še vedno ostaja »pionir« na področju mi-sijonarstva v teh krajih, katerega se bodo Američani in Kanadčani, še posebej pa potomci tamkajšnjih Indijancev, še dolgo spominjali. O knjižnih delih v slovenščini g. Tone pravi, da Baraga »še ni bil Sloven'c, temveč Kranj'c«, saj takratna slovenska zavest še ni bila razvita (pospešeno se je začela šele po letu 1848), monarhija pa je nacionalno domoljubje bolj zavirala kot ne. Slovenski jezik v Baragovih knjigah pa je že zelo dober, celo boljši, kot ga je v tistem času uporabljal Prešeren. »Morda je Baraga imel kakšnega dobrega lektorja,« se pošali. Sicer pa je kar precej knjig, ki jih je napisal v misijonih, natisnil znameniti tiskar Jožef Blaznik, pa tudi drugi tiskarji v Ljubljani. Precej njegovih knjig hranijo frančiškani v Ljubljani, nekaj pa tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. . ^ra-Untl & l- K« prf lWp t ri) i■ r»irr-J y "_ ipc ■eb iTV _ Podpis razrednika Krische Antona z dne 28. junija 1941 (že med vojno) v spriševalu 6. razreda Štefke Jeršin - moje mame. Križ ob jezeru, ki spominja na Baragov brodolom. ZA ZAKLJUČEK IZ IN ZA ŠKOCJAN Kot že nekaj let po vrsti se predavanja lazarista Toneta Zrnca udeležijo tudi nekateri domačini, ki so se sicer pred leti izselili iz škocjanskih krajev, a se ob takih priložnostih radi vračajo med domačine. Naj pa omenimo še posebno gostjo, ki je na predavanje prišla celo iz Salzburga. To je hčerka priljubljenih škocjanskih učiteljev Krische, po rodu Kočevskih Nemcev, ki so med drugo svetovno vojno zaradi takratne nasilne nemške in italijanske politike morali zapustiti te lepe kraje. Ga. Inge je na predavanju bila že pred dvema letoma, zdaj pa se je ponovno oglasila. Škocjanci so se g. Tonetu Zrncu zahvalili s priložnostnim darilom in srebrnikom, ki je bil narejen v Sloveniji v spomin na 400-letnico bitke pri Sisku, ko so Andrej Turjaški in njegovi soborci v združeni kranjski krščanski vojski močno porazili brezbožno turško vojsko, s čimer so Škocjanci nedvomno zgodovinsko močno povezani. Na koncu predavanja pa so organizatorji projekta Stati inu obstati ter gasilci, ki so v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Škocjan zaslužni za to in tudi druga srečanja, pripravili družabno srečanje. Hkrati smo izvedeli tudi, da bodo že v soboto, 23. septembra pripravili novo prireditev ob odkritju spomenika pred cerkvijo, ki govori o pomembnih dogodkih iz zgodovine tega kraja, pa tudi, da tamkajšnji župnik dr. Edo Škulj pripravlja objavo knjige, v spomin na 100. obletnico prihoda župnika Janeza Jereba. Vsebina se bo pretežno naslanjala na Jerebovo kroniko iz prve svetovne vojne. Knjiga bo predvidoma izšla še letos koncem oktobra. K temu dodajmo, da se približuje tudi okrogla 500 letnica krsta Primoža Trubarja v škocjanski cerkvi in prav bi bilo, da bi se cerkev, še posebej pa stara gotska kapela, kjer je bil Trubar krščen, čim prej razglasila tudi kot spomenik nacionalnega pomena in primerno obnovila. Pri tem pa bi morali poleg krajanov in vernikov iz teh krajev v okviru svojih pristojnosti in možnosti svoj del dodati tudi občina in država. Jože Miklič IZ ŽUPNIJ, KULTURA v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 17 Koncert pihalnega kvinteta Savitra v cerkvi nadangela Mihaela v Grosupljem V sredo, 30. avgusta, je bil v grosupeljski cerkvi dobrodelni koncert Pihalnega kvinteta Savitra. V »Mozartovem letu« je bil seveda na prvem mestu Wolfgang Amadeus Mozart in njegov Andante v F-duru, KV 616, Adagio in Allegro v f-mollu, KV 594. Ostali del koncerta pa so sestavljale skladbe naslednjih avtorjev: Gustav Holst: As-dur, op. 14: Allegro Moderato (un poco rubato), Adagio, Minuet in canon, Air and variations, Elliott Carter, Woodwind quintet: Allegretto, Allegro giocoso in L. v. Beethoven: Quintett, op. 4, Allegro con brio, Andante, Minuetto piu allegro ter Finale - Presto. Misijonar Jože Adamič se vrača na Madagaskar VEM, DA ME ČAKA TEŽKO DELO - VENDAR ODHAJAM, DA OZNANIM BLAGOVEST UBOGIM... Izvajalci: Matej Grahek, solo flavtist Slovenske filharmonije in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Andrej Žust, solo hornist Slovenske filharmonije, Arpad Balazs -Piri, fagotist orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana, Tadej Kenig, solo klarinetist orkestra SNG Opere in baleta v Ljubljani in Matjaž Rebolj, solo oboist Slovenske filharmonije ter še dveh komornih orkestrov v Sloveniji in Avstriji, so pokazali mojstrsko obvladovanje instrumentov in občuteno izvajanje skladb tako različnih avtorjev. Komorni orkester Savitra je v jeseni 1999 ustanovil Matjaž Rebolj, ki je tudi predsednik kulturnega društva Savitra. To društvo je bilo ustanovljeno za podporo orkestra in koncertne dejavnosti. Župnija Grosuplje POVEJ NAPREJ: Oratorij prvič tudi na Polici! Si predstavljate življenje brez elektrike, daleč stran od sodobne civilizacije? Življenje, kjer si obkrožen z veliko revščino, kjer nemočno spremljaš in, kolikor je v tvojih močeh (če imaš zdravila, ki jih lahko daš bolnim), pomagaš obolelim za tuberkulozo, malarijo, gobavostjo ... To je daleč od sodobnega sveta, daleč od civilizacije, porečete, kajneda?! Daleč, toda v pogovoru z misijonarjem JOŽETOM ADAMIČEM tako blizu, da začutiš daljni Madagaskar in vse težke boje, ki jih tam že 19. leto bije naš rojak misijonar Jože Adamič. 4. junija 2006 je po treh letih prišel na zasluženi dopust, za katerega pravi, da ga je prav težko pričakoval, saj ga je delo utrudilo, izčrpalo. Kljub temu pa so njegove misli in skrbi ostale v MANAKARI, v mestu njegovega misijona. »Lepi si bili junijski občutki, ko sem prišel med svoje domače, toda ne morem, četudi v času dopusta, pretrgati niti, ki me povezujejo z mojimi Malgaši. Na misijonu sta ostali dve malgaški medicinski sestri, da urejata nujne stvari, delata v dispanzerju in skrbita tudi za pastoralo. Vsako nedeljo imajo molitev, 1-krat na mesec pa pride starejši duhovnik, ki daruje sv. mašo. Enkrat na teden se pogovorimo preko mobilnega telefona, ki nam je edina možna povezava. Kajti ne morem jih pustiti kar tri mesece brez pomoči, svetovanja. Moram vedeti, kaj se na misijonu dogaja,« je pripovedoval, kot bi hotel reči: Moje srce je ostalo na Madagaskarju. Saj niti ne more biti drugače: Jože živi z njimi, z njimi trpi in se z njimi veseli. ZDRAVSTVO OSTAJA VEČNI PROBLEM - Kaj se je v času tvojega delovanja v Manakari in njeni okolici spremenilo, ko si v tem delu Madagaskarja začel svoje misijonarsko delo? - sem namenila uvod v bilanco njegovega misijonarstva, pa se je izkazalo, da je le to sam pri sebi naredil že premnogokrat, saj je nadaljeval pogovor, ne da bi moral razmišljati: »Ko sem prišel na Madagaskar, je imel 12 milijonov prebivalcev, danes jih ima 18 milijonov; povprečna starost je 45 let, saj je umrljivost zelo velika, kar pomeni, da je to relativno mlado prebivalstvo. Z nekakšnim olajšanjem sam pri sebi pa le ugotavljam, da smo z vzgojo mater predvsem glede prehrane, zdravstva in higiene zmanjšali umrljivost otrok. Kljub »prihodu civilizacije« tudi v ta delček nerazvitega sveta, pa še vedno ostajajo številčne družine, saj imajo v povprečju od 5 do 10 otrok. Čeprav v revščini, znajo Malgaši živeti srečno življenje. V ta del njihove intime civilizacija pravzaprav ne more. Kajti zanje je sreča in tisto pravo življenje v podarjanju rojstev. Z Malgaši moraš živeti, da jih spoznaš in potem jih moreš in moraš tudi razumeti! Malgaški človek je preprost, zna se veseliti malenkosti. Preživlja se z bornim kmetijstvom, ki je na zelo nizki razvojni stopnji. Večji del pa k revščini in lakoti prispevajo naravne katastrofe.« Poleg duhovnika in »zdravnika« je misijonar Jože tudi njihov učitelj. Predvsem učitelj za življenje - kako preživeti. Trgovec, gradbenik, ko gradi cerkve in vse, kar potrebujejo. Da bi jim z vzgledom pokazal, kako se tudi sam spopada s pridelavo hrane - goji kokoši, je vesten čebelar, njega dni je gojil tudi zajce. S tem pa istočasno skrbi tudi za svoje preživetje. Kajti njegov delavnik ni osem ur, dvakrat toliko, ali celo več. Vedno v fizičnem gibanju, veliko na poti, saj so razdalje, ki jih mora prevoziti, ogromne. Ob tem pa tudi ves čas v psihični kondiciji, ki jo zahteva njegovo misijonarsko delo. »Treba si je pomagati s tem, kar imaš!« kratko zaključi pripoved iz življenja malgaških dni. Na pobudo Anice Smrekar smo pod vodstvom Anje Rajter 18. avgusta na Polici pričeli s prvim oratorijem za osnovnošolske otroke. Od devetih zjutraj do treh popoldne nas je devet neizkušenih animatorjev, v povprečju starih 17 let, z nekaj priprave, predvsem pa z veliko dobre volje, pod svoje okrilje sprejelo 25 razigranih in nadebudnih otrok. V petek in soboto so si otroci najprej ogledali prizore o sv. Frančišku Ksa-verju, ki smo jih odigrali vsestranski animatorji, potem pa so sodelovali pri pogovoru in igri v katehezah, izdelovali twisterje, lepili in oblikovali umetnine iz makaronov ter na prav poseben način okraševali steklene vazice in kozarčke. Skupaj smo veliko peli, se igrali razne skupinske igre, tekmovali pri štafetah in zelo uživali pri vodnih igrah, kjer smo bili najbolj mokri prav animatorji. V nedeljo, 20. avgusta, smo ob koncu oratorija v cerkvi razstavili vse izdelke, ki so jih naredili otroci, pri slovesni sveti maši pa smo vsi tudi navdušeno sodelovali. Hvala vsem, ki ste nam pri pripravi oratorija kakorkoli pomagali. Prvi poliški oratorij smo uspešno zaključili s spustom zastave in našo letošnjo himno: »Svetel plamen naj gori v tvoji mladi duši ...« Animatorji upamo, da bo res tako in da se prihodnje leto v še večjem številu spet zberemo. Lavra Hanov Tudi fantje so zelo ustvarjalni. ■Misijonarjoze^Adamič in' grosupeljski- zupnik-JJafiez-Šket-iprij -■'••■■■■ i • • i 4. -i ■ ... • ■spmasevanju>v ' cerkviGbsv.-JanezaiKr.stniKai-nä; GatimsSaffi®! S - ' i.'-..- - V pogovoru pa se vrnem k njihovemu zdravstvu. Sezidal je dispanzer, kjer je našel tudi skromen prostor zase. »Od 50 do 60 ljudi se k nam zateče po pomoč vsak dan. Veliko si pomagamo z zdravilnimi zelišči in domačimi recepti, saj je pomanjkanje zdravil največji problem, ki nas ogroža. Zdravila dobimo predvsem iz Francije, nekaj iz Švice preko meddržavne organizacije O.N.G. Seveda pa je to za množične bolezni, kot so malarija, tuberkuloza, gobavost veliko premalo,« zaključi zamišljeno, kot da se mu pred očmi nizajo dogodki, ki ga spremljajo dolgih devetnajst let. Tako ali drugače tragični, za malgaškega človeka pa le vsakdanjik. VSE DELO LE S POMOČJO DAROV Trije meseci, v katerih naj bi si odpočil in nabral novih moči za začrtano delo, so minili. Njegovim domačim bojda prehitro. Njemu? - . »Kar sem v treh mesecih izgubil, bo treba nadomestiti! Preden sem odšel, sem 25. maja blagoslovil podružnično cerkev, ki sem jo zgradil. Zdaj je pred menoj gradnja nove župnijske cerkve, v kateri bo prostora za približno 800 ljudi, in župnišča, ki ga sedaj nimamo. Čakajo me moji Malgaši! Vedo, kdo je njihov duhovnik, kje vedno lahko dobijo pomoč. Ob vsej njihovi skromnosti in revščini pa znajo izraziti tisto nenarejeno iskreno hvaležnost, s katero ti poplačajo ves trud in tudi težke trenutke,« zaključi in ob teh besedah mu iz oči šine goreč plamen - je to pokorščina, ljubezen do uboštva na drugem koncu sveta . JOŽE JE POSTAL NAŠ Tako nekako iskreno čutimo vsi krajani Spodnjega Blata, Praproč in Ga-tine in prav gotovo tudi vsi tisti, s katerimi se je v treh mesecih svojega dopusta doma srečeval. Navadili smo se na njegova srečanja, na njegove sočne pripovedi iz misijonskih dni, ko je tudi takrat, ko je bilo iz njih zaznati tragiko človeškega življenja, izžareval vero, upanje, ljubezen. In tudi nas na ta način učil. Če si hotel prisluhniti njegovim besedam, so te duhovno obogatile. Toda, ker vsi prijetni trenutki minejo prehitro, je za vse nas prehitro prišlo tudi slovo. Ganljivo je bilo slovo v ponedeljek, 4. septembra, v cerkvici sv. Janeza Krstnika na Gatini, kjer je Jože vse tri mesece skoraj vsak dan daroval sv. mašo. Zapustil je domače, znance in prijatelje, vedoč, da bi bila njegova misijonarska pot doma gotovo manj stresna, lažja. Ostale pa so njegove besede, odgovor na moje vprašanje, ali nikoli ne pomisli, da bi ostal doma: »Dokler mi bo zdravje služilo, je moje poslanstvo v misijonih. Tam me potrebujejo!« Vrnil se je k svojim Malgašem v velikem pričakovanju, novim izzivom in težkemu delu naproti, nam pa pustil svetle zglede. Položil nam je v srca -prisluhnimo . Alenka Adamič "Za vse je svet dovolj bogat, če kruh delil bi z bratom brat." Simon Gregorčič "Na svetu je dovolj dobrin za potrebe vseh ljudi, ni pa dovolj dobrin za pohlep ljudi." Gandhi Obisk škofa dr. Antona Jamnika v Grosupljem: Škof dr. Anton Jamnik bo v petek, 29. septembra, na god nadangela Mihaela, obiskal Grosuplje. Ob 19. uri bo blagoslovil obnovljene veroučne prostore, nato bo slovesna sveta maša s pridigo. Ob 20.30 pa bo imel še predavanje: Cerkev pred novimi izzivi sodobne Evrope. Vabljeni! avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 18 ^^.liMlLZDI^^^A-SMEflJHPtll.ZlJRAVJA-S^EHJFPflT^DR.^ MLZnRAVJA-SlVlRI]JEPOLZnRj\VJA-SME]lJ]i]>0[^D]KWJA-SMEJI JHPOLZU^^^ LZUH AVjAj;^, i P 0 LZ O tf A » vi, t lit' ."/¿tli Poletne počitnice smo si člani Big Banda Grosuplje nedvomno zelo zaslužili, saj smo v letošnjem letu pripravili nekaj zelo odmevnih koncertov in sodelovanj. Že takoj v začetku leta je Big band s pevsko gostjo Kristino Oberžan nastopil na dobrodelnem gala Lions plesu v ljubljanskem Cankarjevem domu, sledil je nastop na gala plesu Alumni združenja MBA Radovljica v portoroškem hotelu Bernardin; ob Big bandu sta nastopila Jadranka Juras in Jurij Zrnec. Letošnji prvi samostojni koncert smo pripravili junija v dvorani kulturnega doma v Grosupljem. Osrednji gost večera je bil legendarni, svetovno uveljavljeni in priznani hrvaški vibrafonist Boško Petrovič, ki je za presenečenje večera s seboj pripeljal mladega tolkalca Vida Jamnika. S svojo sproščenostjo in izjemno muzikalnostjo sta navdušila tako publiko kot tudi nastopajoče. Koncert z isto zasedbo smo ponovili in posneli še v Studiu 14 Radia Slovenija. Nato je prišlo povabilo iz hrvaškega mesta Bjelovar, da kot gostujoči orke- ster nastopimo na njihovi big band reviji. Povabilu smo se z veseljem odzvali in glasbeni kritik, prof. Vojislav Kranželič, je o našem nastopu takole zapisal: »Posebno glasbeno doživetje so nam pripravili gostje iz Slovenije. Čeprav Big Band Grosuplje deluje šele osmo leto, je za njim niz uspešnih nastopov z mnogimi znanimi solisti. Njihov sedanji dirigent in umetniški vodja Igor Lunder odlično zaposluje vse sekcije big banda. Solisti so se izkazali z izrazito tehnično in kreativno močjo, še posebej je navdušila impresivna izvedba Coltraino-ve »Naime«. Tudi ostali del repertoarja: od skladb Counta Basiea, Ricka Stitzla do Beatlesov in avtorskih skladb Igorja Lundra je bil brezkompromisno in izvirno odigran, zato so bili gostje iz Slovenije zasluženo nagrajeni z dolgim aplavzom bjelovarske publike. To je bila smetana na torti te uspešno organizirane revije big bandov.« Kulturno društvo Big Band Grosuplje si aktivno prizadeva ponuditi mladim čimveč možnosti udejstvovanja na glasbenem področju. Pomemben element so glasbene delavnice in seminarji. Letos je bila ponudba resnično pestra. Najprej je bila organizirana glasbena delavnica z vibrafonistom Boškom Petrovičem. Sledila je glasbena delavnica s priznano ameriško skupino Western Jazz Quartet, katere vodja kontrabasist Tom Knific (njegovi predniki so slovenskega rodu in so v tridesetih letih prejšnjega stoletja emigrirali v Ameriko) je tudi predsednik Svetovnega združenja jazzovskih kontrabasistov, vsi člani kvarteta pa so profesorji na Akademiji za jazz glasbo, ki deluje v sklopu Michigan University, ZDA. Tradicionalni enotedenski poletni seminar, ki vsako leto v prvih dneh julija poteka v Kranjski Gori, pa sta letos vodila Igor Lunder in eden največjih evropskih poznavalcev ustroja jazzovskih orkestrov, profesor na graški Akademiji za jazz glasbo Sigi Feigl. Udeleženci poletnega seminarja smo svoje izpopolnjene glasbene veščine predstavili na koncertu v Bovcu. Izvrsten mladinski sestav Big Band Grosuplje dobiva tudi svoj podmladek. Nastop mladinskega ansambla BiBa lahko pričakujete še pred koncem letošnjega leta. Vsi uspehi: nastopi na največjih prireditvah, organizacije odmevnih izobraževalnih dogodkov, vlaganje v tehnično opremljenost ... pričajo, da postaja Big Band Grosuplje pomembna kulturna in- stitucija. Selitev v nove prostore nam daje še večji zagon, da nadaljujemo uspešno glasbeno tradicijo. Mladosti, energičnosti in predanosti glasbi nam ne manjka, zato obljubljamo, da se bo o nas še veliko slišalo. Več o našem delu si lahko ogledate na naši spletni strani www.bigband-grosuplje.com. Za podporo pri naših letošnjih prizadevanjih se zahvaljujemo: Občini Grosuplje, Zvezi kulturnih društev Grosuplje, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, Radiu Zeleni val, Krajevni skupnosti Spodnja Slivnica, Glasbeni šoli Grosuplje in Ameriškemu veleposlaništvu. Rok Godec VELIK USPEH ORKESTRA GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE »Bili smo zelo veseli, in 2. mesto je bilo za nas odlično, saj tega še v sanjah nismo pričakovali - no malo že, zato smo se odpravili na tekmovanje.« Vse skupaj se je začelo ko sta se dirigent Boštjan Dimnik in ravnatelj glasbene šole Grosuplje, g. profesor Franc Korbar okvirno dogovorila, da se bo orkester udeležil evropskega tekmovanja v Avstriji. Dirigent Boštjan Dimnik nas je vprašal, če bi radi nastopili na evropskem tekmovanju. Seveda smo vsi privolili. Dirigent nam je rekel, da bomo morali pošteno vaditi in prihajati redno na dogovorjene vaje. Začeli smo zelo pridno vaditi. Ko so se začele približevati počitnice, smo nekateri člani orkestra hoteli oditi na morje, vendar nas je vodja spomnil, da do 16. 7. ne bo počitnic za nikogar. Med vajami se je dirigent dostikrat jezil na nas, ker nismo bili usklajeni in nam ni šlo ravno od rok. Tako smo preigravali in preigravali izbrane pesmi Tricondo in Morning Aleuias. Tudi ko smo imeli različne nastope, smo najprej zaigrali skladbi, pripravljeni za evropsko prvenstvo, potem šele ostale iz našega bogatega repertoarja. Teden pred dogodkom smo podvojili vaje. Prišel je dan odhoda v Avstrijo. Odpeljali smo se z avtobusom v Schladming. Ko smo prispeli, nam je vodja oddal ključe naših sob. Prosti smo bili do četrte ure popoldan, tako da smo razpakirali in se ogledali po hotelu in malo spočili od vožnje, nato pa smo se odpeljali v drug hotel, kjer smo imeli vaje. Sledilo je kosilo. Člani orkestra so si lahko po mili volji ogledali nastope drugih tekmujočih orkestrov. Ugotovili smo, da je konkurenca odlična. Odšli smo nazaj v sobe in se odpočili. Zbudili smo se ob 6.00. Ko smo se uredili, smo odšli na našo generalko. Igrali smo dobro, nato smo se urno odpravili na tekmovanje. Nastopili smo za Kitajci. Po nekaj minutah smo bili pripravljeni skupaj z dirigentom. Počakali smo 5-člansko komisijo, da oddajo znak in nato smo začeli. Pri igranju smo bili odlični, tudi dirigent je bil z nami zadovoljen. Po končanem nastopu smo malo počakali, nato pa smo se vrnili v hotel, kjer smo imeli zajtrk. Takoj za tem smo pohiteli na razglasitev rezultatov. Ko sta ostali na voljo le še 2 mesti, nam je dirigent rekel, da bomo najbrž drugi. Tako je tudi bilo, saj so bili Avstrijci po mnenju žirije boljši. Bili smo zelo veseli in 2. mesto je bilo za nas odlično, saj tega še v sanjah nismo pričakovali - no malo že, zato smo se odpravili na tekmovanje. Srečni smo odšli domov. V Glasbeni šoli smo odložili instrumente. Kasneje smo odšli domov ali pa še naprej proslavljali. Evropsko prvenstvo nam bo ostalo v najlepšem spominu, zahvaliti pa se moramo predvsem dirigentu Boštjanu Dimniku in ravnatelju glasbene šole Grosuplje, gospodu Francu Korbarju, da sta nas vzpodbujala in nam omogočila tako lepo doživetje. Dejan Vunjak - 13 let (tolkala-timpani) Vrata. Lahko so zaprta. Lahko odprta, mogoče rahlo priprta. In vedno, ko jih zagledamo, nas zanima, kaj je za njimi. Tudi ljudje smo taki. Ko se vidimo, nas zanima, kaj je v nas in za nami. Podajamo si roke in odpiramo vrata. Lahko z besedo, lahko s pesmijo, mogoče z barvo ali linijo, z gibom roke, noge, lahko samo s po-mežikom očesa. Zveza kulturnih društev Vas vabi na kreativno preživljanje prostega časa. Želimo vstopiti. Naprej, z Vami. INFO: 01/786 40 28 e-pošta: zkdgros@volja.net FESTIVAL GROSUPLJE - prireditev, ki je naš kraj (še) nima... Argonavtski dnevi (Noč na Vrhniki), Zbiljska noč, Festival piva in cvetja, pa Poletni festival v Ljubljani in nenazadnje Festival Krka... Vse to so eno ali večdnevne prireditve, ki mesto, v katerem se odvijajo, za tistih par dni spremenijo v polno množico rajajo-čih in veselih, več ali manj poletno razposajenih ljudi. V prvi vrsti predstavljajo poživitev poletnega dogajanja, vsaj če se omejimo na poletje, ki je kot skupek toplih mesecev najbolj primerno predvsem za zunanje dogajanje. Obenem pa nudijo izvrstno priložnost za malce drugačno obliko medsebojnega druženja (najlažje je pač sedeti v senci najbližjega lokala in nič početi) ter širjenja obzorij. In o čem pravzaprav teče beseda? Vrhnika je imela letos že 14. argo-navtske dneve - Noč na Vrhniki 2006. To je 4-dnevno dogajanje na različnih lokacijah, kjer se najde za vsakogar nekaj. Od lutkovnih predstav, gledaliških uprizoritev, recitalov, zborovskih in glasbenih nastopov, razstav, posameznih sejmov, do koncertov in divjega nočnega dogajanja. Pod svoje okrilje vzamejo študentski klub in vrtce in razna druga društva, da so le čimbolj povezani in imajo pestro, z vseh vetrov nabrano druščino, ki je pripravljena na kakršenkoli način doprinesti k programu ar-gonavtskih dni in na nek način tudi k reklami samega kraja. Vrhnika se tako vsak junij spremeni v čarovnijo mladosti, prijateljstva, veselja, druženja, zabave in kulture! Boste zdaj rekli, da Grosuplje nima vrtca? Da nima študentskega kluba, glasbenikov in malo morje drugih športnih in kulturnih društev? Ne boste verjeli, imamo vse to in še več. Pa si zamislimo morda (ne)po-tencialen, za začetek enodneven Festival Grosuplje: za otvoritev pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje (je čedalje boljši, udeležuje se tekmovanj in gostovanj), čez dan športne igre v povezavi s športnimi sekcijami, zvezami in društvi (v obilici društev se bo pa menda že kaj našlo za vsak okus), vmes za popestritev gledališka predstava ali dve (imamo 3 gledališke skupine, od katerih zagotovo najbolj izstopa tista pod vodstvom Simone Zorc-Ramovš), za vrtčevske in osnovnošolske otroke bi bile organizirane različne delavnice (poučne - sodelovanje s skavti, taborniki, policijo, gasilci, ... in zabavne - sodelovanje z lokalnimi umetniki/obrtniki, ki bi lahko nudili pomoč pri slikanju, kiparjenju, lončarstvu ... ), za starejše bi lahko naredili sejem starin, ob vsem tem dali možnost predstavitve tudi manj poznanim društvom, za konec pa zadevo v slogu zaključili z glasbo - zborovskim petjem, ki je v naši občini zelo močno, in mega koncertom za mlade (sodelovanje s študentskim klubom). Da ne omenjamo zabaviščnega parka, ki je na takih zadevah skorajda nujen, pa raznih drugih stojnic (z domačo hrano in pijačo). V pičlih dveh stavkih ste lahko prebrali preprost recept za organizacijsko (ne pa tudi finančno) popolnoma izvedljivo zadevo. Zakaj ne bi tudi mi pokazali, kaj vse imamo in znamo narediti iz svojih lokalnih znamenitosti . Smo zelo hitro rastoče naselje in želje krajanov bodo postajale vse večje, apetiti po nečem novem pa tudi ne bodo kar tako skopneli. Lahko da bo ta članek že jutri pozabljena zgodba, vendar verjemite, da predvsem mladi pogrešamo nekaj malega pestrosti, občutek, da smo del nečesa velikega - pa če je to pri organizaciji ali udeležbi. Verjamem, da ni nič drugače pri starejših krajanih, ki so besedne zveze »spalno naselje« tako vajeni, da bi jih bilo že težko prepričati v nasprotno - namreč da se v Grosupljem lahko tudi kaj dogaja. Menda nam ja ne bo treba še dolgo hoditi po glasbene užitke in kulturne dogodivščine drugam? Petra Lukavečki KULTURA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 22 GROSUPLJE - MESTO KIPOV: FOTOREPORTAŽA Z LETOŠNJEGA KIPARSKEGA SIMPOZIJA KULTURA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 23 MAGDALENSKA GORA - NOVICE IZ DELOVANJA DRUŠTVA NOVO LETO 2006 Kot zadnjih nekaj let delovanja društva smo se tudi letos za novo leto zbrali na Magdalenski gori in skupaj preživeli najdaljšo noč v letu. TD Magdalenska gora je silvestrovanje organizirala že petič zaporedoma in kljub slabemu vremenu so se ljudje zbrali na vrhu Magdalenske gore in se veselili ob kapljici šampanjca in božanskem ognjemetu, ki so si ga pripravili sami obiskovalci. Ni potrebno veliko, da si ustvarimo čarobno vzdušje. Potrebno je le malce dobre volje, iskren nasmeh in biti na tak dan z ljudmi, ki jih imamo najraje, pa naj bodo to naši starši, otroci, prijatelji ali pa popolni neznanci, ki jih srečamo na našem potovanju in se nam vtisnejo v srce zato, ker so v našem življenju pustili poseben pečat. Na silvestrovo je bilo veliko snega, člani so morali odmetati sneg za obiskovalce, ob polnoči je pa še deževalo, vendar vse to ni skalilo dobrega razpoloženja vseh udeleženih. Turistično društvo je prispevalo topel čaj in kuhano vino za vsakega, ki je prišel na vrh. SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA Člani TD Magdalenska gora so se tudi letos aprila zbrali na vsakoletni čistil- ni akciji in očistili okolico Magdalenske gore. Bila je cela gora smeti, ki jih obiskovalci puščajo po gozdnih poteh in po gozdu samem, kljub nameščenim smetnjakom okrog cerkve in velikem smetnjaku ob cesti. Še vedno se najdejo tisti, ki papirček raje pustijo par centimetrov od smetnjaka, namesto da bi ga pospravili, kjer mu je mesto. Člani so se potrudili in uredili okolico, s finančno pomočjo KS Šmarje-Sap so uredili in popravili tudi potko na Magdalensko goro. Nasuli so pesek in potko tudi utrdili. Na žalost pa naravi ne moremo kljubovati in je obilno deževje uničilo veliko truda. FLORJANOVA MAŠA Šmarski gasilci so se letos odločili, da se bodo sv. Florjanu priporočili na Magdalenski gori. Organizirali so slovesno sv. mašo, kjer je prepeval Mešani pevski zbor Šmarje-Sap, po maši pa so Turistično društvo Magdalenska gora prosili za pomoč pri družabnem srečanju. Tako je TD po maši pripravil pravo zabavo v naravi na Magdalenski gori, na kateri je ostalo veliko ljudi, ki so se veselili do poznih popoldanskih ur. Prvič so se člani TD odločili za kuhanje golaža, ki je uspelo v vseh pogledih. Golaž so namreč kuhali v litoželeznem kotlu na prostem na odprtem ognju. Golaž je bil odličen, tako da velja vsa pohvala kuharjem: Frenku, Stanki, Lučki - naši želodčki se priporočajo za naslednjič. MESEC MAJ- PEVSKI ZBORI Maj je bil mesec, kjer so nastopali pevski zbori, in sicer vsako nedeljo ob 15. uri. Petje je bilo namenjeno naključnim obiskovalcem. Naj povem, da so pevski zbori prišli na Magdalensko goro prostovoljno, seveda s povabilom našega društva. Namen tega je bil pripraviti nekaj malega za čas, ko ni na Magdalenski gori nobene prireditve, ki bi bila planirana že na začetku leta, obenem pa je to presenečenje za naključne obiskovalce. Peli so MPZ Češnje iz Lavrice in Ženski pevski zbor Magdalena, ki se jim TD še enkrat zahvaljuje za pomoč pri izvedbi njihovega načrta in jih vabi še kdaj na Magdalensko goro. KRESOVANJE Na Magdalenski gori je tudi letos gorel kres 23. 6. ob 21. uri. Kres so postavili člani TD Magdalenska gora sami, in sicer tako, da so očistili okoliške gozdove vejevja in podrtega drevja. Kres je imel hkrati dva dobra namena: prvi, da so proslavili dan državnosti, drugi pa je bil ohranjanje tradicije, saj se že približno tri generacije kuri kres na Magdalenski gori. Zbralo se je lepo število ljudi, ki so se tudi zadržali ob gorenju kresa, jedeh z žara in pijači. ŽEGNANJE NA MAGDALENSKI GORI 23. 6. 2006 je bilo na Magdalenski gori žegnanje. Godovala je zavetnica cerkvice, sv. Magdalena. Bila je Jezusova spremljevalka, umrla je v 1. stoletju. Sv. Marija Magdalena je zavetnica magdalenk, žena spokornic, učencev in študentov, jetnikov, zapeljanih, frizerjev, vrtnarjev, vinogradnikov, livarjev svinca, so-darjev, tkalcev volne, izdelovalcev rokavic, parfumov in pudra, priprošnjica otrok, ki se težko naučijo hoditi, proti očesnim težavam, slabemu vremenu, proti mrčesu. Čaščenje Marije Magdalene je v Nemčiji v 13. stoletju razvilo red magdalenk, namenjen spokornicam in spreobrnjenkam. VELIKI ŠMAREN Veliki Šmaren je dan, ko na Magdalenski gori prosimo za domovino. To je drugače Marijin praznik in hkrati državni praznik. Mašo je daroval Stane Kerin. Med mašo nam je prepeval Moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne. Kot je že v navadi, je bila po maši družabna prireditev, na kateri ni manjkalo dobre glasbe, hrane in pijače. Za dobro glasbo in predvsem živahno vzdušje so skrbeli Šrangarji, za hrano in pijačo je poskrbelo TD. Letos so postavili več miz, pri mizah pa so gostom postregle prijazne natakarice. TD je letošnje leto izdalo tudi novo zgibanko, ki jo je bilo mogoče dobiti na sami prireditvi ali pa v cerkvi pri darovanju. Prireditev se je zaključila s padcem sonca za obzorje. Ponovno je bil tu še en uspešno zaključen rojstni dan društva, že šesti zaporedoma. OBNOVA CERKVE V letošnjem letu se je pričela obnova cerkve na Magdalenski gori.Obnavljati so začeli zvonik, streha in fasadni del sta že obnovljena, manjka še obnova lin, ki so v teku izdelave. Sledi celotna zunanja obnova cerkve, zato ob tej priliki posredujemo tudi transakcijski račun župnije Šmarje-Sap, številka 02022-0253130966, za morebitne prostovoljne prispevke. KAJ SE BO LETOS ŠE DOGAJALO V mesecu septembru bodo vsako nedeljo ob 15. uri pevski zbori za naključne obiskovalce, vendar prireditev v primeru slabega vremena odpade. Enako velja tudi, če pevci tik pred zdajci odpovejo, kot se je to zgodilo prvo nedeljo v septembru. Drugo nedeljo v septembru smo imeli v gosteh moški pevski zbor Samo-rastnik iz Žalne. Za čudovito prepevanje se jim naše društvo iskreno zahvaljuje in jim želi še veliko prepevanja, tudi na Magdalenski gori. Zadnjo nedeljo v septembru gostuje na Magdalenski gori cerkveni pevski zbor župnije Sv. Jakob iz Vavte vasi pod vodstvom g.Aleša Makovca. Pridružil se jim bo tudi mešani cerkveni pevski zbor iz župnije Škofljica pod vodstvom gospe Martine Dolinšek, za tretji povabljeni zbor pa še nimamo potrditve s strani pevcev, zato ga sedaj ne bomo omenjali. Prav tako ta trenutek nimamo potrditve s strani pevcev za tretjo nedeljo v septembru, zato se v primeru odpovedi turistično društvo obiskovalcem opravičuje. V mesecu oktobru pripravljamo dva kostanjeva piknika, odvisno od vremenske napovedi (verjetno 8. 10. in 15. 10.). Prvo soboto v decembru je predviden pohod z baklami z železniške postaje Šmarje-Sap in izpred hotela Kongo v Grosupljem. Na silvestrovo pa, kot je že v navadi, pripravljamo silvestrovanje na prostem. Za nami je pestro leto in ga še ni konec. Hvala vsem, ki se udeležujete naših prireditev in z nami delite del svojega prostega časa. Lepo povabljeni tudi naprej na naše prireditve na Magdalensko goro. Predsednik TD Magdalenska gora Marko Janežič Poliški gasilci slavnostno prevzeli moštveno vozilo 15. julij 2006 je bil za poliške gasilce poseben dan. Slavnostno so namreč prevzeli novo moštveno vozilo »Renault Master«, katerega nakup so načrtovali že kar nekaj časa. Staro moštveno vozilo je popolnoma odslužilo svojemu namenu, denarja za nakup novega pa nikoli ni bilo dovolj. Z načrtnim namenskim zbiranjem sredstev in s pomočjo donatorjev jim je letos to uspelo. Svečanosti ob prevzemu novega vozila so se udeležili gasilci iz sosednjih gasilskih društev in društev Gasilske zveze Grosuplje, krajani in gostje, med katerimi so bili Božo Knez, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, Andrej Ferjan, predsednik KS Polica, Marko Podvršnik, direktor občinske uprave Grosuplje, Janez Brodnik, poveljnik GZ Grosuplje, Damjan Verbančič, direktor podjetja Premier Adria, Peter Bernik, samostojni podjetnik, predstavnik podjetja Travnik, župnika g. Jože Mrvar s Police in g. Jože Petek s Prežga-nja in predstavniki pobratenega PGD Prežganje. Svečanost se je začela s slavnostno povorko gasilskih praporov in posameznih formacij, ki jim je poveljeval poveljnik PGD Polica Alojz Zupančič. Formacije so sestavljali pionirji in mladinci pod vodstvom podpoveljnika Staneta Kozlevčarja; članice domačega PGD in gasilskih društev GZ Grosuplje pod vodstvom Danijele Makše in formacija poliških gasilcev in gasilcev iz GZ Grosuplje ter sosednjih gasilskih društev Lipoglav, Sostro, Prežganje, Hudo -Ivančna Gorica, Višnja Gora in Vrh nad Višnjo Goro pod vodstvom Jožeta Ka-stelica. Povorko je spremljala »Domžalska godba«. Slavnostni govor ob prevzemu vozila je imel predsednik PGD Polica Franc Vrhovec, ki je med drugim dejal: »Vesel sem, da se Prostovoljnemu asilske-mu društvu Polica vedno radi odzovete v lepem številu, čeprav smo imeli v zadnjem obdobju kar nekaj proslav. Vse so odražale nove pridobitve v društvu, na kar smo ponosni, ne samo gasilci, pač pa tudi krajevna organizacija, krajani, naša GZ, občina Grosuplje in tudi prijateljska sosednja društva. Tehnična opremljenost našega društva je bila vedno zelo boleča točka. Pa vendar smo zopet uspeli s skupnimi močmi. Uspeli smo s pomočjo Gasilske zveze Grosuplje, Krajevne skupnosti Polica, Občine Grosuplje ter z nesebično pomočjo krajanov in prebivalcev ter podjetij tega, ne tako majhnega območja, kjer bomo odslej bolje usposobljeni nuditi pomoč.« V pozdravnih nagovorih so Božo Knez, član predsedstva GZS, Andrej Fer-jan, predsednik KD Polica in Marko Podvršnik, direktor občinske uprave Grosuplje, izrekli vzpodbudne besede za dosedanje in prihodnje delo društva. Z ubranim petjem je program v posameznih delih prijetno popestril »Poli-ški oktet«. Izročitev ključa moštvenega vozila je svečano opravil poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik in ga izročil poveljniku PGD Polica Alojzu Zupančiču, takoj nato pa je sledila blagoslovitev vozila, ki sta jo opravila župnika gospod Jože Mrvar s Police in g. Jože Petek s Prežganja. V zaključni besedi se je predsednik društva Franc Vrhovec še enkrat iskreno zahvalil vsem, ki so društvu finančno pomagali pri nabavi vozila in nabavi dodatne opreme za to vozilo. V znak posebne zahvale za ta namen je predsednik društva podelil priznanja Janezu Lesjaku - županu občine Grosuplje, Andreju Bahovcu - predsedniku GZ Grosuplje, Božu Knezu - članu predsedstva GZS, Janezu Brodniku - poveljniku GZ Grosuplje, Andreju Ferjanu - predsedniku KS Polica, Petru Berniku s.p, Damjanu Verbančiču, direktorju podjetja Premier Adria, podjetju Travnik in župnikoma gospodu Jožetu Mrvarju in gospodu Antonu Pahuljetu. Spominsko plaketo PGD Polica so prejeli še naslednji donatorji: Gasilska zveza Grosuplje, Krajevna skupnost Polica, Društvo za varstvo voda Polica »Bistrina«, Lesnina - trgovina, Alojz Mrhar s.p., Komunalne gradnje d.o.o., Instalacije Grosuplje d.d., Martin Metelko, Drago in Anica Andročec in Avto-transporti Kastelec. Triindvajsetim gasilskim društvom, katerih gasilci so se udeležili te svečanosti, pa so bila podeljena posebna pisna priznanja. Z vrtno veselico, na kateri so se udeleženci lahko zabavali, pa tudi zavrteli ob zvokih ansambla »Rubin«, so poliški gasilci zaključili zares poseben dan. Ivica Potisek ALI STE VEDELI, da je bilo v Republiki Sloveniji v ponedeljek, 18. septembra 2006 25 oseb z imenom Janez Lesjak, Ivan Lavrič 24, Jože Miklič 23, Janez Drnovšek 21, Martin Tomažin 17, Janez Janša 12, Andrej Struna pa 6? Vir: Zavod za statistiko R Slovenije STATISTIKA - ZA HEC: Če se malo »poigramo« s temi imeni, bi Janez Lesjak lahko županoval 25 občinam, dr. Ivan Lavrič bi lahko sam predstavljal grosupeljski občinski svet, Jože Miklič bi moral na mesec narediti 23 časopisov, kar pomeni, da bi Grosupeljski odmevi postali iz mesečnika dnevnik, Martin Tomažin bi dobival 17 sejnin, Janez Janša pa bi vodil skoraj pol Evrope. - No, za Janeza Janšo celo velja, da bo Slovenija v kratkem predsedovala vsej Evropi. Sicer nisem popolnoma prepričan, kako se bosta zmenila z Janezom D. Med temi imeni pa lahko ugotovimo, da ima kar nekaj »možnosti« ... tudi Andrej Struna. O statistiki pa vemo, kako je!? Morda bi bilo dobro poiskati za nekatere omenjene v tem trenutku kakšno vedeževalko. »Na ankete pa do volitev ne odgovarjam, imam raje volilni molk« je skoraj neslišno rekel - j0ežek Zagraški KULTURA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 24 GLEDALIŠČE GGNeNi - VROČI ULOV üUTa Ujeti zajca - skor' ga ni še nikol' in smo ga ujeli in posneli. Mimogrede -odlično je odigral svojo vlogo. Pravzaprav smo se ves čas lovili; igralci režiserja, režiser snemalca, snemalec igralce, včasih do onemoglosti. Tek zbuja hormon smeha in kamera neprestano teče - za in pred njo - dobro smo se ujeli! Larisa Daugul Gledališka skupina GGNeNi pod vodstvom Simone Zorc Ramovš je to poletje snemala kratkometražni igrani film z naslovom Ujeti zajca po scenariju Luke Gluviča, ki je film tudi re-žiral. Poleg igralcev Jana Pirnata, La-rise Daugul, Maše Tiselj, Katarine Oblak, Gorana Gluviča in Luke Puša se nam je pridružil Gregor Zorc, ki je s svojimi profesionalnimi izkušnjami pomagal pri realizaciji filma. Sodelovala sta tudi kamerman Luka Bogo-včič in tonski mojster Klemen Mer-har. Film je trenutno v postprodukci-ji. Projekcija je predvidena nekje ob koncu leta. P.M. Iz dela ŽPZ Lastovke Ženski pevski zbor upokojenk »Lastovke« deluje polnih 9 let. Zbor je včlanjen v KD Teater, ta pa v Zvezo kulturnih društev občine Grosuplje. ŽPZ Lastovke nastopa ob različnih priložnostih v matičnem in sosednjih društvih upokojencev, Domu starejših občanov, na krajevnih in občinskih proslavah in srečanjih, ob razstavah kmečkih dobrot Društva podeželskih žena »Sončnica«. Doslej je bil 3-krat izbran za nastop na državnem srečanju upokojenskih pevskih zborov. Zdaj že redka posebnost zbora je ohranjanje ljubezenske partizanske pesmi - rojene v petletnem boju v času II. svetovne vojne - v letih 1940/45. V programu so ljudske, umetne in klasične pesmi - prirejene za ženske zbore. Zbor vodi glasbena pedagoginja, gospa Mojca Intihar. V oktobru so predvideni tile nastopi: • Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo 4. in 5. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, bodo Lastovke nastopile na odprtem odru s temle programom: Po Koroškem, po Kranjskem - priredil Janez Gre-gorc, Slaviček (belokranjska) - priredil Slavko Mihečič, Cerkvica - dr. Gustav Ipavec, Šivala je deklica zvezdo (po narodnem besedilu) priredil Radovan Gobec, Ropoče mlin - Stanko Prek / priredila Mojca Intihar, Roža na vrtu - priredil V. Mihelčič, Lastovke - tekst in glasba Mojca Intihar. Nastop bo povezovala predsednica KD Teater in tajnica ZKD Grosuplje Tadeja Anžlovar,univ. dipl. novinarka. • Zbor bo letos četrtič nastopil na državnem srečanju upokojenskih pevskih zborov v Lendavi, v petek, 13. oktobra. Med 12 izbranimi zbori od vseh slovenskih upokojenskih zborov bo zastopal osrednjo slovensko regijo. V skladu s pravili izbrani zbori zapojejo po 3 pesmi. • 23. oktobra bo zbor »Lastovke« pel v OŠ L. Adamiča na zdaj že tradicionalnem srečanju starejših članov DU nad 80 let, pevke bodo vmes starejšim so-krajanom tudi stregle. • 28. oktobra bodo »Lastovke« nastopile na reviji odraslih zborov sosednjih treh občin v Vidmu-Dobre-polju. • Ob spominskih srečanjih, ki jih organizira ZB NOV ob spomenikih padlih borcev in talcev ali na pokopališčih, bo zbor »Lastovke« s po tremi pesmimi nastopil koncem oktobra in v začetku novembra: na Debelem hribu, na Ilovi Gori, na Korinju, na partizanskem pokopališču v Grosupljem in pri spomeniku na Spodnji Slivnici. Marta Hrovatin Ustvarjalnost in skupno delovanje sta vrednoti, ki ju skrbno negujemo. Združujemo generacije. Mlado in staro pa tudi tisto, ki je vmes. Pri tem uporabljamo: glasbo - vokalno in instrumentalno, gledališče - za otroke in odrasle, ples in gib, barve in linije, filmsko podobo. Povezuje nas 13 društev v 31 umetniških ansamblih. Zveza kulturnih društev Grosuplje. Vsi, ki želite tisto več, lepo povabljeni med nas. INFO: 01/786 40 28 e pošta: zkdgos@cultos.net GIBALNO - PLESNA SKUPINA KD TEATER KD Teater, društvo z največ dejavnostmi (vokalna, glasbena, gledališka, filmska, likovna), se v sezoni 2006/2007 uresničuje še v plesu. Mlade plesalke gibalno - plesne skupine, izbrane na avdiciji 7. septembra 2006 v Kulturnem domu Grosuplje, imajo za seboj že prve ure male baletne šole. Vaje imajo enkrat tedensko. Cilji, h katerim jih bo vodila mlada baletna učiteljica Špela Repar, so prilagojeni začetku učenja: razvijali bodo občutek za koordinacijo v prostoru, občutek za ritmiko in glasbo. V prvi vrsti se bodo naučili temelja vsakega gibanja: pravilne drže telesa, s poudarkom na hrbtenici, stopa-ih, rokah in glavi. Potem bodo začeli z osnovnimi baletnimi koraki, ki jih bodo povezali z bolj sodobnimi, lah-kotnejšimi gibi. Mali plesalci se bodo prvo leto urili kar na odru kulturnega doma. Želimo jim polno vztrajnosti in delovne vneme in kanček zdrave nagajivosti. Špela Repar: »Z baletom sem se pričela ljubiteljsko ukvarjati pri petih letih v Kočevju. Zelo močna volja do plesa, še posebej do klasičnega baleta, me je vodila v Ljubljano, kjer sem se vpisala na nižjo baletno šolo in po opravljenih štirih razredih dalje na Srednjo baletno šolo Ljubljana. V vseh teh letih sem se poleg klasičnega baleta posvečala tudi sodobnim plesnim tehnikam in od preteklega šolskega leta tudi poučujem klasični balet na Glasbeni šoli Kočevje.« Špela Repar Pripovedi iz Grosupljega in okolice -26 Gospa Mihaela Jarc - Zajc je konec šestdesetih let začela kot zbiralka ljudskega izročila sodelovati s SAZU. Za Glasbeno-narodopisni inštitut je poiskala pevce in pripovedovalce za arhivsko snemanje v Višnji Gori, za Inštitut za slovensko narodopisje pa je sodelovala pri anketi o ženitvovanju in bila informa-torka dr. Nika Kureta za višenjske šege. V sodelovanju z dr. Marijo Stanonikovo pa je izdala zbrane zapise v knjigi Du-han iz Višnje Gore. Pripovedovalci so s svojimi zgodbami posegli tudi na področje občine Grosuplje. Pripovedi so zapisane v dolenjskem narečju. Svetíje Večkat so prej ldje panoč vidli, ka-ku sa svetije letele, akrogle svetlobe sa ble, ki sa hitele nad gozdovi, dalinami 90 plodnih let pesnice, pisateljiceinkulturnedelavke MIHAELE JARC - ZAJC Naj sem samo roka, ki vas druži, naj sem samo roka, ki vam služi, vzgib sem le, ki vžge svetilko, vzdih sem le, ki nad opilki časa kroži. (Moto k pesniški zbirki Vrba nad tolmunom) Gospa Mihaela Jarc - Zajc je avgusta letos praznovala visok življenjski jubilej - 90-letnico življenja in delovanja. Rodila se je 12. avgusta 1916 v Ljubljani kot četrti otrok. Po gimnaziji se je morala zaposliti. V družinskem stanovanju v Ljubljani so se zbirali umetniki in kulturniki, med njimi: Vida Tauferjeva, Lily Novy, Asta Žnidaršič, Severin Šali, France Gorše, Jože Kastelic in še kdo. Po drugi svetovni vojni se je preselila na prazno dedovo domačijo v Višnji Gori in si ustvarila družino. Nadaljevala je s kulturnim delom, ki ga je začela že v Ljubljani. Ob vsakdanjih delih in skrbi za dom in družino je zbirala etnološko izročilo in posredovala etnološke informacije na Narodopisni inštitut in Glasbeno-narodopisni inštitut SAZU. Pisati je začela za otroke: lutkovno igrico Gašper Hopsasa in lirično prozo Pomladna vila in studenček. Zbrane pripovedi iz višnjanske doline je zbrala v knjigi Duhan iz Višnje Gore, ki jo je izdal Kmečki glas v zbirki Glasovi. Organizirala je radijsko oddajo iz serije Slovenska zemlja v pesmi in besedi ''Višjanje, kam ste svojega polža djali?". Pisala je pesmi, pripovedne in razpoloženjske. Ob 500-letnici mestnih pravic je izdala knjižico pesmi Šopek iz Višnje Gore, v kateri opisuje Višnjo Goro z okolico in njene prebivalce. Nato je izšla zbirka zgodb Višenjski zimzelen in leta 1996 še pesniška zbirka Vrba nad tolmunom. V zbirki Luna čiča pa je zbrala pesmice, ki govorijo o otroškem dojemanju sveta, predvsem pa o otroštvu hčerke Metke. Svoje članke s področja etnologije in memoaristike je objavljala v občinskem glasilu Naša skupnost (pred delitvijo občin), pa v novih lokalnih glasilih Klasju, Višnjanu in Grosupeljskih odmevih, koledarju Mohorjeve družbe, Družinski pra-tiki, Zborniku občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Predstavljala je vi-šenjske posebneže ter znance, ki so jih poznali ljudje od blizu in daleč. V Knjižnici Grosuplje je pod naslovom ''Kar s teboj potuje, ljubi'' predstavila skupino višnjanskih ustvarjalcev, ki se jih ne bi sramovalo večje mesto. Tako je v prejšnji enotni občini pa tudi v sedanjih sosednjih pletla vezi med ljudmi in kraji. Gospa Mihaela Jarc - Zajc je prijetna sogovornica. V svoji hiši je gostoljubno sprejemala vse, ki so znali ceniti njeno razgledanost, kulturni utrip in prijetno domačnost. Grosupeljska televizija je z njo posnela zanimiv intervju. Zadnjih nekaj let preživlja v Domu starejših občanov v Grosupljem. Tudi tu je bila ustvarjalna. Pisala je v glasilu Doma, dokler je izhajalo. Težka bolezen ji zadnje čase preprečuje, da bi ustvarjala tako, kot je bila vajena nekdaj. Želimo ji zdravja in ustvarjalne volje, da bi nas še razveseljevala z lepo besedo in zanimivimi stvaritvami. Marija Samec Koledarprireditevin filmskih predstav v Kulturnem domu Grosuplje četrtek, 28. 9. 2006, ob 19.00 Počastitev krajevnega praznika; Literarno recitacijska skupina KD Teater, Grosuplje petek, 29. 9. 2006 ob 19.00 Kino Grosuplje: PIRATI S KARIBOV, akcijski film Teden otroka - lutkovne, gledališke in filmske predstave torek, 3. 10. 2006, predvidoma dopoldne Glasbeno-lutkovna predstava sreda, 4. 10. 2006, predvidoma dopoldne Lutkovno gledališče FRU-FRU_ četrtek, 5. 10. 2006, predvidoma dopoldne in popoldne Plesno-gledališka predstava petek, 6. 10. 2006 ob 19.00 Kino Grosuplje: NEKAJ SAMO ZA PUNCE, ljubezenska drama četrtek, 12. 10. 2006 ob 19.30 Gledališče GGNeNi, E. Ionesco: Plešasta pevka (antidrama) petek, 13. 10. 2006, ob 19.00, Kino Grosuplje: LOVEC NA REKORDE, pustolovski film petek, 20. 10. 2006; ob 19.00, Kino Grosuplje: UNITED 93, akcijski film_ Teden otroka - lutkovne, gledališke in filmske predstave četrtek, 26. 9. 2006 ob 17.00, Kino Grosuplje: ZA 2IVO MEJO, otroški animirani film *organizator si pridržuje pravico do spremembe programa u cerkve. Učasih je kdo zagledav ktero izmed cerkva u fari sredi noči vso razsvetljeno. Muj oče je vidu, kaku je sve-tija letela čez šentlaj grmuje k svetmu Tilni in prot Dednem Dol. Sa pravli, da je sred noči kapajska Marija hadila k dedndolski u vas. (Kosca, Kopanj) Nkul več žehtat pa prat Sosedova mat sa djal, da sa šli en-kat na svetga Medarta prat na Breg. Polej jim je pa vse toča stolkla. Vzdigllni sa rake in djal: »Ljubi Medart, nkul več žehtat pa prat.« In od tistega dne se nis- mo upal več na Breg prat, še posebne ne, če bi nas tista mat vidli, bi taku upil in kregal nas. Bli so h§di. (Polica) Tički sa pel Dva sta šla h parok, mož majčken, žena pa večji. Pa greja tam peš ob ho-sti, cev sprevod, pa sa ptički pel tam. En tiček zapoje: žena je še še še, še še še, mož je pa ci cin, ci cin. Mož je pa adgavuru: »Boš tih, hudič, boš ti mene zmerjav!« Izbrala Marija Samec KULTURA, ZANIMIVOSTI v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 25 Leopolda Severja ROŽA VETROV V GLINI, LESU, KAMNU IN KOVINI VESELE ZGODBE Z DOLENJSKIH GRIČEV Upokojeni stiški učitelj in domačin iz Lipljen Leopold Sever je v okviru Turističnega društva Ivančna Gorica v rožniku 2006 izdal svojo novo knjigo z gornjim naslovom in podnaslovom: oseminosemdeset vedrih dogodivščin iz našega življenja. Zaradi tiskarske izrabe papirja je avtor tik pred izidom dodal še nekaj zgodb, tako da jih je vseh skupaj v resnici 91. Z izvirnimi in duhovitimi ilustracijami je knjigo opremil šentviški ljubiteljski slikar in njegov prijatelj Tone Drap. Zgodbe, ki jih je avtor objavljal v ivanškem lokalnem glasilu Klasje, zadnje leto pa jih prebiramo tudi v naših Grosupeljskih odmevih, ''igrivo in vedro prikazujejo vsakdanje življenje, čeprav pretežno izhajajo iz nečimrnosti, samoljubja, naivnosti, pohlepa, uživaštva in drugih slabosti naše narave', je zapisal avtor v uvodu. Vsaka ima na koncu nauk, ki nas bralce pouči, kaj je prav in kaj narobe. Sporočila zgodb so pozitivna, ne spodbujajo in ne nagrajujejo nasilja, škodoželjnosti, posmeha in drugega zla. Tako se lahko iskreno nasmejimo Alešu, ki je konja prodal na sejmu, nazaj domov pa se je moral sam vpreči v voz, ''baronu', ki je bil v resnici le bajtar s kozlom, ki je ''opravljal moška dejanja', baron pa je "kasiral", hlapcu Martinu, ki je zares dober klobuk kupil, Jožetu, ki je strah na hrbtu nosil, cimpermanskemu mojstru Viliju, ki je po revoluciji drugačne luknje delal v kozolce in kašče (ne več križe in monštrance), Vogrinčevima, ki sta lisico lovila, pa sta jima ostala le polita goli-da mleka, luknja v peči in razbiti okno. Skozi zgodbe začutimo utrip žitja in bitja na vasi, spoznavamo kmečka opravila in smešne ter tudi resne in skoraj tragične dogodke. Nekaj zgodb je vasovalskih (Kako so vaški fantje tekmeca odgnali, Kako se je Dolfe na kozolcu ljubil), nekaj je moških spominov na drugo svetovno vojno (Kako je Stane vojske menjaval) in na služenje vojaščine v jugoslovanski vojski (Kako je Leopold dobil nove vojaške hlače). Revščina je zaznamovala skoraj vse prebivalce, zato so mnogi odšli s trebuhom za kruhom v Ameriko. Tudi ob takih, sicer resnih dogodkih, je ljudska ustvarjalnost spletla zgodbe, tudi smešne, kakršna je Kako se je Štefuc v Ameriki po gosposko vozil ali pa tista Kako je Fronc v Ameriko potoval, pa se je bal velike vode in je ostal kar v Ljubljani. Stražniki in financarji, ki so hodili po vasi in rubili ali zapirali, niso bili priljubljeni med ljudmi, zato so se iz njih pogosto norčevali (Kako je financar Ludvik brinjevec zasledil, Kako je stražmojster tobakarje lovil). Seveda pa ne manjka tudi nagajivk, ki so si jih privoščili, da so se ponorčevali drug iz drugega. Pa niso preveč zamerili takih šal, dobri pripovedovalci so jih znali obrniti sebi v prid (Kako je Jože moderno pohištvo kupoval, Kako je neizkušeni Matic nevesto odgnal, Kako je vrag Fronglu hlače zažgal). Po avtorjevem zatrdilu je večina zgodb vzeta iz resničnega življenja, nastale so po pripovedih ljudi, le avtor si jih je dovolil malo literarno obdelati, vendar je obdržal šaljivo ost in ljudski način pripovedovanja. Knjiga je prijetno, sproščujoče branje. Tistim, ki še pomnimo domačijski svet nekdanjega podeželja in utrip življenja na vasi, pa zgodbe zbudijo spomine na ne tako daljno preteklost, ko so se vsi ljudje poznali med seboj, si pomagali in nagajali, se družili v dobrem in slabem, pri delu in praznovanju. Marija Samec Novosti izdomoznanske zbirke -14 OSVEŽUJOČE solate / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Grafis Trade, 2006. - 64 str. - (Mala kuhinja : najboljši weekend recepti ; 7). Tanja Pance nas je zopet razveselila s knjižico receptov iz različnih dežel, tokrat za osvežujoče solate. SLOVENIJA 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni / John Corsellis in Marcus Ferrar ; [prevedla Evelina Ferrar]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. - 345 str. -(Zbirka Premiki). Anglež John Corsellis je ob koncu druge svetovne vojne deloval v slovenskih begunskih taboriščih na Koroškem (v Avstriji) in je po upokojitvi napisal knjigo spominov na ta leta in ljudi s pomočjo novinarja Marcusa Ferrarja, ki je poročen s Slovenko Evelino, ki je knjigo prevedla v slovenščino. Med zanimivejšimi zgodbami je popisana tudi usoda dr. Jožeta Jančarja iz Žalne (v Angliji je zaslovel kot uspešen psihiater, po katerem se imenuje tudi psihična motnja, ki jo je odkril in opisal) in njegove soproge Marije Hribar - Jančar, rojene v Ponovi vasi. Marija Samec V Portorožu bo 28. in 29. septembra 2006 potekalo neformalno zasedanje vseh obrambnih ministrov NATA. V sklopu tega zasedanja sta umetnika Marjeta Baša iz Kala pri Zagradcu in Robert Struna iz Klečeta pri Žužemberku pripravila razstavo upodobitve rože vetrov, ki jo ima NATO uporabljeno za svoj simbol in ponazarja strani neba. Srečanja se bo udeležilo predvidoma 34 delegacij s predvidoma 570 člani, spremljalo pa ga bo več kot 300 predstavnikov različnih medijev. Zasedanju bo predsedoval generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer, gostitelj pa bo slovenski minister za obrambo Karl Erjavec. To je največji dogodek na mednarodni ravni na obrambnem področju po naši osamosvojitvi. Zasedanje je organizirano kot zadnje zasedanje pred vrhom NATA v Rigi. Na srečanju bo Slovenija širši javnosti in zaveznikom pojasnila reforme, ki jih opravlja na obrambno-vojaškem področju. Poleg vseh ostalih spremljajočih dogodkov (bo)sta v okviru srečanja potekali tudi dve razstavi - v Portorožu razstava vojaške opreme, v Ljubljani na Ministrstvu za obrambo pa na povabilo ministrstva razstavljata svoja dela Marjeta Baša in Robert Struna, ki sta združila ideje in sposobnosti ter tako iz železa, gline, lesa in kamna upodobila zaščitni znak NATA - rožo vetrov, ki simbolizira skupnost, znanost in varnost. Razstava ROŽE NATA je že odprta in bo na voljo za ogled na Vojkovi 55 do 15. 10. 2006. MARJETA BAŠA se je rodila leta 1962 v Kranju, zdaj pa živi na Kalu pri Zagradcu, kjer si je ustvarila lastno delavnico. Po izobrazbi je dipl. upr. organizator, največje veselje pa ji kot osebno dopolnilno delo predstavlja oblikovanje gline. Osnove tehnike oblikovanja se je učila v poletni šoli keramike v Hrušici leta 2004 pod mentorstvom Nataše Sedej. V šolskem letu 2005-2006 pa se je tudi izpopolnjevala na lončarskem vretenu v delavnici Boštjana Dobovška v Žalni pri Grosupljem. Sodeluje pri tečajih oblikovanja gline in kiparjenja. V tem obdobju je sodelovala na treh kiparskih kolonijah in štirih skupinskih razstavah. Izdeluje unikatne in maloserijske izdelke, pri katerih kombinira različne naravne materiale. Pri svojem delu uporablja simbole iz preteklosti in sedanjosti. Ustvarila je na primer grb gospostva Žužemberk iz konca 17. stoletja z značilnim risom, iz katerega je po letu 2000 nastal uradni grb Občine Žužemberk. Na zadnji kiparski koloniji na Dvoru pri Žužemberku pa je ustvarila realistično upodobitev ostankov talilne peči, ki je danes nema priča nekdaj tako znamenite železolivarne. Rožo vetrov je izdelala v osemnajstih primerkih iz rjave in bele glazirane gline različnih oblik in barv. Avtorici znaka je uspelo združiti odlično tehniko, največjo mero ročne spretnosti in poznavanje vsebine, kar ji daje še močnejši oblikovalski naboj. ROBERT STRUNA je umetnostni kovač. Živi v vasi Klečet pri Žužemberku. Začel je s kovanimi ograjami in nadstreški, potem je izdelal kovane bariere za ladjo Grand Princess, delal je tudi za muzej Versailles v Parizu in za Orlovsko gnezdo v Nemčiji, ki je bolj poznan kot nekdanji Hitlerjev vikend. Naj pa omenimo še njegova dela po različnih dvorcih v Celovcu in hotelih na Brionih. Robert je dobil naziv mojstra nazionale febro ba-tuto 2002. Z umetnostnim kovaštvom se ukvarja skoraj deset let. Strunove umetnine je mogoče zaslediti v številnih domovih po vseh Sloveniji. Za sabo ima vrsto razstav doma in v tujini, za projekt stalne razstave krščanske umetnosti v samostanu Stična je prejel tudi Valvasorjevo nagrado. Naj pa k temu dodamo, da sta Marjeta Baša in Robert Struna v letu 2004 in 2005 že postavila stalno prodajno razstavo v Generalštabu NATA v Bruslju na isto tematiko z več kot 50 različnimi primerki. Jože Miklič GROŠ-evci zaključujemo počitnikovanje. Spet v polni postavi se je upravni odbor ŠK Groš zbral v svojem skorajda drugem domu in štartal v septembru z ogromno sveže energije in s kopico novih idej. Zagoreli od sonca, polni morskih vtisov, čili in sveži smo se konkretno lotili realizacije vseh idej, ki so se rodile v sproščujočem okolju pod palmami, na plaži ali kje drugje na dopustu. No, še preden smo vsi odjadrali na zaslužen oddih, smo izpeljali adrenalinski park, kjer se je skupina 15-ih članov Groša preizkušala na 101 adrenalinski preizkušnji- od plezanja do guganja... Za predramitev prvih počitniških čutov pa smo konec julija organizirali 3-dnevno kampiranje na turistični kmetiji Skender in spust z rafti po reki Kolpi. Idilična postavitev šotorov blizu reke Kolpe, dobra domača hrana, adrenalinski (večkrat sicer nasedli) spust po reki, čofotanje v vodi, večerno druženje in še in še. vse to je bil recept za odličen koktejl sprostitve, zabave in športa! Po začetnih užitkih smo se vsi raztepli po vseh koncih sveta in se konec julija zbrali na prvi post- poletni zabavi z DJ mTjay-em na čelu. Lahkotne ritme popularne glasbe pa sta sredi septembra za house zamenjala zdaj že dobro poznana DJ Erry aka Uti in Luca Sabattini ter tako v slogu začela novo sezono elektronske glasbe v klubu. Najodmevnejši dogodek meseca septembra je nova prireditev Po Grosupljem odmeva... (sobota, 9. september 2006). Naslednica Sosede se je odvijala kar v klubskih prostorih, z novim imenom pa upamo, da bo pritegnila čimveč novih ljudi, želnih dobre in kvalitetne glasbe, saj bodo tokrat navduševali NUDE-ovci in dolenjska skupina D'neeb. 29. septembra bo za glasbeno razvajanje poskrbela pred-skupina Billy the Kid in ljubljanska skupina Frozen Child, ki je groševi publiki že dobro znana. Kar se projektov tiče, bomo v oktobru začeli z bowlingom, v kratkem bomo organizirali tudi zorbing, za celoletno športno udejstvovanje pa smo poskrbeli z najetjem telovadnice na OŠ Louisa Adamiča. Vsi športni navdušenci se bodo lahko rekreira-li v dveh terminih, in to v petek in soboto zvečer. Za vse informacije tako glede bow-linga kot telovadnice lahko pokličite Mateja Godca na 031-859-650 ali pa pogledate na našo spletno stran www.klub-gros.com. Če pa imate malce več časa, se lahko oglasite kar v naši pisarni nad klubom, kjer bodo od 13. septembra 2006 dalje zaživele uradne ure. Vsako sredo vas bo nekdo od upravcev čakal od 18h- 20h, v tem času boste lahko tudi poklicali na 01/ 786- 52-93 in povprašali za vse projekte, dogajanje in prijave. Od srede, 13. septembra 2006 dalje, lahko v času uradnih ur tudi dvignete članske izkaznice, ki so naša nova pridobitev. Opremljene z imenom in priimkom ter datumom rojstva, bodo ob predložitvi veljavne študentske/dijaške izkaznice omogočile popust pri različnih ponudnikih storitev v Grosupljem in okolici. Za pridobitev popustov se še trudimo naokoli in pospešeno sprašujemo vse po vrsti, če pa imate študentje še kakšno idejo ali želje, pa le pišite na info@klub-gros. com! In kot da ne bi bilo vsega dovolj, imajo naši natakarji nove majice, olepšane z logotipom našega kluba, ki jih bodo nosili na vseh večjih zabavah. Poleg tega smo v prostoru postorili par stvari: nad oder smo izobesili tablo »KLUB GROŠ«, položili novo ploščo čez cel oder in zunaj pred vhodom namestili nov tepih. Da pa ne boste mislili, da se ukvarjamo samo s polaganjem tepihov in ustvarjanjem super mega žurov, naj povem, da smo v začetku avgusta stopili v kontakt s centrom za socialno delo v Grosupljem in organizirali zbiralno akcijo za socialno ogrožene družine. Vsem prispevkom, ki se bodo nabrali v našem rdečem nabiralniku zraven šanka, bomo dodali še fiksen znesek, nato pa iz vsega skupaj oblikovali mesečno vsoto, ki jo bomo pol leta nakazovali socialno ogroženi družini. V bodoče imamo še večje načrte (postavitev posebnih zbiralnih skrinjic tudi drugod-v knjižnici, na upravni enoti,...) in tesnejše sodelovanje s centrom, da bomo lahko čimveč socialno ogroženim družinam polepšali jutrišnji dan. Od večjih projektov velja omeniti še razpis za prijavo rock bendov na Simply the best contest 2nd part. Več o tem si lahko pogledate na naši spletni strani, kjer boste našli tudi vse podatke o zaključevanju fotografskega natečaja na temo Mladi v občini Grosuplje. Seveda pa ne smemo pozabiti na ljubitelje zelenic in usnja. V septembru so se začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo v nogometu 2008. Vse tekme si lahko ogledate v klubu na velikem platnu, za točen dan in uro tekme pa pobrskajte po naši internetni strani. September bo torej po vseh zgoraj naštetih dejavnostih res fenomenalen, kar pa je konec koncev tudi naš namen. Morda je problem v tem, da v Gro-šu pravzaprav ne poznamo besede dolgčas. ... Jo vi? Študentski pozdrav, Petra Lukavečki, tajnica ŠK Groš KULTURA, ZANIMIVOSTI v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 26 AVTOSHOW GROSUPLJE ZDAJ AVTO MOTORSHOW LJUBLJANA Ljubljana, 10. september 2006 - Za ljubitelje avtomobilizma in motoci-klizma se je v nedeljo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvijala največja prireditev preteklih let v Sloveniji, ki pokriva predelana vozila in avtoakustiko pod novim imenom AVTO MOTORSHOW LJUBLJANA. Nova lokacija Gospodarskega razstavišča je ponudila obiskovalcem boljše možnosti dostopa in tudi možnost širitve prireditve v prihodnjih letih. AVTOSHOW GROSUPLJE, ki se je zadnja leta odvijal na Boštanju, se je zaradi prostorske stiske preselil v Ljubljano. Prireditev sta otvorila državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Peter Verlič ter gospod Andrej Struna, kandidat za župana občine Grosuplje. Na prireditvi so se predstavila najlepše predelana vozila in zanimive, vgrajene avtoakustične komponente, najmočnejša vozila, nova vozila, motocikli in vse, kar sodi v vrh avto-moto scene v Sloveniji. Prireditev je bila zanimiva tudi zaradi dobrega spremljevalnega programa organizatorja in posameznih razstavljavcev na različnih točkah razstavišča. Ljubitelji avto moto športa so dejali, da se je zgodil pravi avtomo-bilistični in motoristični spektakel sredi Ljubljane. Ljubitelji formule 1 pa zaradi velikega platna in prenosa dirke niso zamudili najpomembnejšega. Program prireditve je obsegal tuning show tekmovanje z izborom najlepše predelanih vozil, finale državnega prvenstva v avtoakustiki, tekmovanje v glasnosti zvoka akustične opreme v avtomobilih, car audio show (predstavitev avtoakustičnih uvoznikov in podjetij, povezanih z avtoakustiko) in salon novih vozil in motociklov. Organizatorji (med katerimi je že vrsto let tudi naš občan Jaka Seles) so bili zadovoljni z obiskom, obiskovalci pa z vsem, kar jim je prireditev ponudila. Organizatorji so napovedali, da bo prihodnje leto prireditev trajala kar več dni. Janez Hribar »MARSIKAJ SE DA NAPRAVITI« Tej sliki ni potreben poseben komentar, pa vendarle. Marsikaj se da narediti, če je dobra volja in nekaj iznajdljivosti. To so dokazali bližnji stanovalci, ki so lično in smiselno uredili prostor za otroško igrišče ob in nad zakloniščem za blokom na Adamičevi 11, v katerem je »stari Mercator«. SLIKA DESNO -Jaka Seles, organizator Avto motor shova v Ljubljani. V SREDINI - Šmarčan Stane Smodiš je na šovu mamil poglede s svojimi motornimi trikolesniki. Zanje so se zanimali celo Avstrijci. Poleg Anita Ivanc z Velikega Mlačevega. SPODAJ - Ferrari je buril domišljijo ... S soncem obsijana nedelja je vabila v prestolnico, kjer se je zgodil največji avtomobili-stični šov vseh časov. Okoli deset tisoč obiskovalcev si je na več prireditvenih prostorih ogledalo dvesto pločevinarjev, ki so jih pred tem v roke vzeli avtomobilistični kozmetiki, in prisostovalo državnemu prvenstvu v avtoakustiki. Dogajalo se je mnogo, zato se podest Gospodarskga razstavišča ni spraznil do večera. Krivec za dogajanje je bil ponovno Jaka Seles, večkratni evropski prvak v avtoakustiki, ki je razvil lastno blagovno znamko Seles car audio kot uradno zastopstvo akustične opreme švedskega podjetja DLS, ki je obenem tudi najuspešnejša firma na evropskih tekmovanjih v avtoakustiki. Ba. P. Zveza kulturnih društev Grosuplje: Ogledalo utripa mesta = kultura Kulturni dom Grosuplje, menda večini poznan kot Kino Grosuplje, poizkuša dobiti novo podobo. Žal zunanjosti ne bomo mogli hitro spremeniti (čeprav vsi vpleteni to želimo, saj se redno srečujemo s skromnimi prostorskimi, tehničnimi in akustičnimi možnostmi, ki nam jih ponuja oder oz. kulturni dom), zato smo se odločili za novo notranjost. Ta naj bi postali vsi Vi, ki berete te vrstice. Ponujamo vam precej možnosti. Lahko tudi samo stol, na katerem boste spremljali odrsko dogajanje, lahko pa tudi kaj več. Tisto več se skriva za odrom, pa tudi nad njim. Moram reči, da je čez cel teden pri nas živahno. Tu redno vadijo skoraj vse vokalne zasedbe, ki prepevajo v našem mestu. Moške in ženske. Potem ima tu domovanje kar nekaj skupin Univerze za tretje življenjsko obdobje. Slušatelji imajo tu zanimiva četrtkova predavanja, učenje štirih jezikov, likovno delavnico. Tu domuje tudi gledališka skupina, ki ima vaje ( k sreči) na odru. Komaj prilagodimo urnik drug drugemu, no včasih pa se tudi zgodi, da imata vaje dva zbora, pa še gledališče na odru. Za vse, ki vadijo, je to malce naporno, vendar pa se takrat vsaj srečamo in kakšno rečemo med sabo - mi, ki si ta prostor delimo. Nekaj podobnega je čutiti tudi ob skupnih dogodkih, ko nas sodeluje več različnih skupin, ko je tu vsa tehnična ekipa kulturnega doma, pa ekipa TV Grosuplje, ki te dogodke posname za neko drugo časovno dimenzijo. Ta prostor je v intervalih prav lepo prepojen z energijo vaj in tisto adrenalinsko tremo pred nastopi. Ker želimo več zanimivih in atraktivnih dogodkov, bomo letos načrtno v dejavnosti vključili otroke in mladino. Čez leto - najbolj verjetno čez vikende - jim bomo ponudili kar nekaj delavnic, samostojno ali v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica: gledališko in lutkovno šolo, sodobni ples in balet, literarno delavnico, novinarsko in likovno delavnico, mogoče tudi filmsko šolo. Seveda bomo za naše najmlajše mentorje skrbno izbrali, tako da bodo otroci lahko spoznali različna področja estetike v vseh vejah umetnosti, s katerimi se bodo srečevali. Naša želja je, da bi se s kulturnimi dogodki povezali z institucijami, ki tudi sicer ustvarjajo kulturo - z Glasbeno šolo Grosuplje, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, OŠ Brinje Grosuplje, VVZ Ke-kec Grosuplje ter Knjižnico Grosuplje. S prireditvami profesionalnih umetnikov pa bomo mehko »potipali« publiko, ki bi ji prikrojili posebno abonmajsko ponudbo v naslednji sezoni 2007/2008. Toliko o naši viziji in poti, po kateri že stopamo. Računamo na lastno ustvarjalnost in izvirnost. Najbolj veseli bomo, če se boste v njej prepoznali tudi Vi. Tako bomo skupaj ustvarjali živi tok vzdušja, ki bo zanimiv za oboje. Za tiste, ki stojijo na odru in poustvarjajo ali umetniško ustvarjajo, in za vse zadovoljne gledalce na drugi strani. In mestno vzdušje bo tako dobilo žive oblike! Če Vas kaj zanima ali bi hoteli izvedeti še kaj več, pokličite na Zvezo kulturnih društev Grosuplje, telefon 01/ 786 40 28 ali pišite na zkdgros@cul-tos.net! Pripravila Simona Zorc Ramovš Vsi, ki se želite uresničiti na katerem koli umetniškem polju, lepo povabljeni med nas. Združuje nas glasba, gledališče, ples, literatura, likovna umetnost, film. Delujemo v 13 društvih in v 31 umetniških ansamblih. Zveza kulturnih društev Grosuplje INFO: 01/786 40 28, e-pošta: zkdgros@cultos.net NI VIKEND: 11. OBLETNICA RADIA ZELENI VAL Šentvid, od 18. do 20. avgusta 2006 - Radio ZELENI VAL v avgustu organizira tridnevno praznovanje rojstnega dne. Letošnjega praznovanja na letališču v Šentvidu pri Stični se je v treh dneh udeležilo okoli 20.000 ljudi, nastopilo pa je preko 20 znanih glasbenikov in ansamblov. Zabava v petek je kot ponavadi namenjena predvsem mladim, sobota predstavlja osrednji večer praznovanja s svečanim programom in nastopom osrednjega glasbenega gosta praznovanja. V nedeljskem dopoldnevu poskrbijo tudi za sveto mašo, na kateri se je letos zbralo kar precej ljudi. Popoldne je namenjeno vsem otrokom, nedeljski večer pa ljubiteljem narodnozabavne glasbe. Tako so v petek med drugimi nastopili tudi domačini The Chloshers in popularna slovenska glasbenica NEISHA z bandom. V soboto so, poleg številnih nastopajočih in domačinki Nini Pušlar, »osrednjo pobudo« do jutranjih ur prepustili priznanemu hrvaškemu glasbeniku Petru Grašu z bandom. V nedeljo popoldne pa so se ob zvokih frajtoneric in drugih glasbil ter pesmi narodnozabavnih ansamblov na tem področju predstavili tudi domači ansambel Ceglar in Zlati muzikanti, v katerem igra tudi učitelj Glasbene šole Grosuplje Matej Kovačič, glavno »besedo« pa je tega dne nosil ansambel Malibu. Tako radio Zeleni val poleg osnovne radijske dejavnosti skrbi že vrsto let tudi za organizacijo različnih zabavnih prireditev, pa naj bo v občini Grosuplje in v drugih okoliških občinah. Letos pa je organizatorju pri organizaciji Zelenega vikenda v Šentvidu pri Stični »pomagalo« tudi vreme, saj je bilo lansko leto prav okoli polnoči pravo neurje - a organizator izpelje uspešno prireditev tudi v tako težkih okoliščinah. Za vse to pa so nedvomno zaslužni številni delavci in sodelavci radia in nenazadnje njegov direktor Boris Peterka. Jože Miklič SOCIALA, MED LJUDMI, ZANIMIVOSTI v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 27 V MATERINSKEM DOMU NA GUMNIŠČU PRI ŠKOFLJICI ŽIVLJENJE JE BOJ - SPREJMI GA! Devetnajst let ima. Prikupno dekletce vranje črnih dolgih las, temnih, nekam v daljavo zasanjanih oči. Čeprav so njene najstniško mladostniške sanje zgolj realnost, s katero se je kljub neizkušenosti in mladosti hrabro spopadla, izžarevajo njene prikupne oči skrito otožnost kot spomin na veliko preizkušnjo njene mladosti. Bila je samo ena v množici srednješolk, ki se je veselila življenja in poklica, ki ga bo nekoč opravljala. In bila je ljubezen, kot so mnoge najstniške ljubezni. Vendar, to ljubezen hoče izbrisati iz spomina. Čeprav ima njeno dete že dva meseca. Ta mala štručka je nenadoma postala smisel njenega življenja. Kljub temu pa so ostali spomini, ki bolijo, a jih bo vendar morala potisniti na stranski tir -ker: jutri je nov dan. Zanjo in za njeno dete. »Ko sem doma povedala, da sem zanosila, je bil seveda »ogenj v strehi«, močno smo se sprli. Partner o otroku niti slišati ni hotel. Predlagal mi je splav. Jaz pa o tem niti razmišljati nisem hotela, saj sem v šoli v učnih vsebinah veliko zvedela o tem, gledali smo filme. Ne! - sem bila odločena s podkrepljenimi upi: če toliko mamic samohranilk zmore, bom tudi jaz! Ker pa doma kljub temu, da so se nesoglasja nekoliko »zgladila« in so mi pozneje stali ob strani, nisem mogla ostati, sem brskala po internetu, ker sem že slišala o materinskem domu, in tako našla začasno rešitev za naju. Na Zavodu za zaposlovanje so mi ponudili pomoč, tako da bom dokončala šolanje, ker samo tako lahko upam na zaposlitev v poklicu, za katerega vem, da ga bom z veseljem opravljala, saj pomeni pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo. Nekako bova preživeli, saj tudi otrok raste,« je strnila obdobje svoje mladosti, ko je nenadoma morala odrasti, polna upanja. Sanje v jutrišnji dan bodo počasi spet zacvetele, premlada je, da bi jih ne izsanjala. Gotovo drugače kot njene brezskrbne vrstnice. Kajt, te njene sanje se rojevajo v Materinskem domu na Gum-nišču pri Škofljici, kjer so ljudje, ki ji znajo pomagati, ji svetovati, in ji tudi prisluhniti takrat, ko ji je težko. Saj ima vendar šele 19 let. ŽIVLJENJE JE IZZIV - SPOPADI SE Z NJIM! »Bognedaj, da bi nas morali potrebovati, toda če življenje tako nanese, v Materinskem domu na Gumnišču pri Škofljici so vam vedno odprta vrata,« je v neki predstavitvi materinskega doma dejala ga. LIDIJA JEREBIC, vodja le-tega. Potrkala sem na njihova vrata, ki so v 15-ih letih delovanja te humanitarne organizacije stoterim materam in njihovim otrokom v stiski pomenile zadnji žarek upanja v človeka vredno življenje. Ne zato, da bi brskala po razbolelih dušah in strtih srcih, v katerih se s pomočjo strokovnjakov, zlasti pa ob človeški pomoči, počasi celijo rane, temveč zato, da izvemo, kako teče življenje za zidovi te prijetne hiše, obdane z otroškim igriščem, sredi narave, daleč stran od mestnega hrupa in vrveža. Prav tako, kot je prijetno okolje, v katerega sem radovedna prišla, je bil prijeten prvi stik z gospo LIDIJO JEREBIC, ki že 16. leto uspešno vodi materinski dom Zavoda Pelikan - Karitas in mi je »osebno izkaznico« materinskega doma predstavila nekako takole: »Materinski dom na Gumnišču deluje že od leta 1990, v Višnji Gori pa od leta 1998. Materinski dom nikakor ni prostor, kjer bi poceni oddajali stanovanja, temveč dom, kjer naj bi ženska, ki je v stiski, naredila preobrat v svojem življenju, za to pa so potrebni strokovni programi. Poleg tega pa je pomemben individualni program, ki ga naredimo za vsako žensko, ki je pripravljena sprejeti naša pravila in se vključiti v naš dom, posebej, individualno. Naš program se odlikuje po tem, da predstavlja tradicionalno družino, kjer je vključeno znanje iz socialnega dela, psihoterapije in sploh strok, ki sodijo v to področje. Z logoterapevtskega gledanja vključujemo za vsako stanovalko, ki jo sprejmemo, le toliko življenja iz preteklosti, kolikor ga nujno potrebuje. Življenje je treba graditi za naprej, živeti za jutri - na podlagi tega prepričanja so izdelani tudi naši programi.« ŽIVLJENJE JE PRILOŽNOST - IZKORISTI JO! - Kaj človeka, čeravno strokovnjaka s področja sociale, privede do odločitve, kakršna je bila ustanovitev materinskega doma? - sem nadaljevala prijetno začeti pogovor. »Po zaključenem študiju socialnega dela sem 10 let delala na centru za socialno delo, pred tem tudi v šoli. Iz dela na centru za socialno delo so me globoko zaznamovala mnoga srečanja, ko so k meni prihajale ženske, ki so si kljub nenačrtovani ali neželeni nosečnosti želele otroka, pa zanj niso imele pogojev in možnosti in so se znašle pred odločitvijo - kaj zdaj. Ker sem bila že tudi sama mati, odprta ZA ŽIVLJENJE, mi je bilo najbolj kruto, da smo jim kot strokovnjaki lahko ponudili le oddajo otroka v rejništvo ali posvojitev. Vedela pa sem, da imajo v tujini organizirane materinske domove, kamor se lahko zatečejo matere, ki nimajo doma zase in za otroka. Mož Imre, ki je takrat kot prostovoljec deloval pri slovenski Karitas, je ponudil idejo o ustanovitvi materinskega doma. Idealno rešitev, kje naj bi dom bil, je našel kar v nedograjeni hiši ob našem domu, na župnijski zemlji, ki sva jo do tretje faze zgradila v zameno za zemljo, na kateri sva zgradila naš lasten družinski dom, in je bila predvidena za potrebe župnije. Idejo so na svetu Slovenske Karitas sprejeli z veliko podporo, jaz pa sem se, kljub temu da me je zamisel kot rešitev za veliko mater navdušila tako z delovnega kot človeškega vidika, kar malo prestrašila. Pričakovala sem najinega četrtega otroka, pred nami pa je bilo tako veliko odgovorno delo. Toda - kot je vse dobro vedno poplačano, se je vse izteklo lepše, kot sem si upala pričakovati: za prvomajske praznike leta 1990 so se pričela dela, 15. decembra istega leta je bila hiša pripravljena za sprejem prvih mater, ki so se na nas obračale s svojimi težavami in smo jim svetel žarek upanja predstavljali že v času gradnje. Ta dom je bil zgrajen s sredstvi dobrotnikov, na bazi prostovoljnega dela, prav tako je bila večina opreme podarjena. Skratka, vse nam je uspelo tako, kot si je mož Imre zamislil in sva skupaj načrtovala. Ustanovitev tega doma je pomenila prelomnico v slovenskem prostoru, bili smo prvi materinski dom v Sloveniji, nevladna organizacija, ki je pričela s strokovnim delom,« trosi spomine na daljno leto 1990, ko se je rojeval ta težko pričakovani in prepotrebni prvorojenec. »Poleg Imreta, ki je vodil gradnjo, sem bila edina strokovna delavka. Takoj na začetku sva morala oblikovati program dela in življenja v domu. Kmalu sem ugotovila, da sama ne bom zmogla, čeprav sem pustila državno službo in kot prostovoljka začela delo z velikim optimizmom, ker sem vedela, da s tem rešujemo konkretne in zelo boleče stiske mater. Ponovno so priskočili na pomoč prostovoljci. Prišla je tudi prostovoljka zdravnica, ginekologinja, pravnica.« je med drugim svoje spomine strnila v pogovoru z avtorjem knjižice g. Karlom Gržanom »Da, življenje«, ki je izšla ob 10-letnici ustanovitve prvega materinskega doma Zavoda Pelikan - Karitas in tednu Karitas leta 2000. Pred osmimi leti pa so dobili v dar tudi hišo v Višnji Gori, jo sami, s prostovoljci in tudi s pomočjo stanovalk v domu na Gumnišču, preuredili in danes je v njej prostora za prav tako 7 stanovalk z otroki. Ga. Lidija jo označi kot nadgradnjo doma na Gumnišču, saj je urejena v garsonierskem tipu, da ima vsaka mamica z otroki poleg sobe tudi lastno kuhinjo. Bežen sprehod po prijetno urejenem domu je najzgovornejša slika življenja v njem: skupna kuhinja, kjer vsak teden pripravlja obroke za vse ena stanovalka, vsaka mati ima zase in otroke svojo sobo, 3 skupne kopalnice; skupne prostore in hodnike krasijo najrazličnejši izdelki od gobelinov, do drugih tehnik ročnih del, kar ustvarjajo stanovalke v prostem času. Sicer opremljene sobice si uredijo po svojih željah tako, da se res počutijo prijetno v svojem varnem domu. Življenje v tem domu poteka kot življenje tradicionalno razširjene družine v smislu - družine in - kako v njih preživeti, ki je strokovno zasnovano tako, da jih obiskujejo celo strokovnjaki iz tujine. ŽIVLJENJE JE SREČA - ZASLUŽI SI JO! - Za katere ženske in matere je prostor v vašem domu? - sem razpredala pogovor in ga. Lidija je prepričljivo z neprikritim zadovoljstvom, da imajo za trpinčene žene in matere in njihove otroke urejen začasen dom, pripovedovala: »Vedno znova prihajajo k nam ženske, ki so na robu obupa. Boleče pa so usode mladenk, žal jih je vedno več, predvsem iz neurejenih družin, kjer so starši padli na življenjskem izpitu. Toda nikogar ne gre obsojati, potrebno je pomagati, da bi se zgodba ne ponovila več. Saj ni treba velikih razglabljanj, zakaj prihaja do takšnih situacij. Dejstvo je, da otroci od najnežnejših let, pa tja skozi mladost, potrebujejo mamino (starševsko) ljubezen, ne pa računalniške. Najhujše za otroka je, ko pride domov - v prazno hišo; prazen prostor, kjer se sreča z bivanjsko stisko. In potem najde rešitev na ulici, kar pa se v mnogih primerih usodno konča. Zato tudi pri mladih dekletih, ki se zatečejo k nam, vedno skupaj iščemo, razčlenjujemo vzroke, zakaj je do takšnih situacij sploh prišlo. Pogoj, da žensko sprejmemo, je, da sprejme naš ponujeni program in za katere vemo, da jim partner (če bežijo od njega), ne bo sledil. V povprečju ostanejo pri nas 8, 9 mesecev; v tem času dobijo pri nas s pomočjo zastavljenih programov - skupnih in individualnih - toliko »hrane« s psihološkega in duhovnega vidika, da si vsaka sama želi oditi, s tem da ji z našimi strokovnimi delavkami pomagamo pri ureditvi novih življenjskih pogojev. Če ostane dalj časa, so vzrok temu objektivni razlogi. V Višnji Gori pa lahko ostajajo tudi do tri leta,« razgrinja pripoved tako doživeto, kot da ves čas v mislih niza življenjske usode žena, s katerimi so strokovnjaki v domu prehodili težko kalvarijo in se končno z vsako posebej veselili uspehov, ko je spet lahko zaživela življenje, pisano z veliko začetnico. Ne pozabi omeniti tudi tistih primerov, ko so strokovnjaki »delali« tudi s partnerji, ki so bili v programe vključeni prostovoljno, pa so potem spet skupaj zaživeli kot družina. »Kako se splača vsak tak trud!« poudari moja sogovornica z nasmehom na obrazu, ki samo še podkrepi iskreno izrečene besede. Sicer pa življenje v domu teče kot v povprečni družini. V neposredni bližini imajo vrt, na katerem same, pod strokovnim vodenjem delovne terapevtke in ostalih strokovnih delavk, pridelajo vso zelenjavo, urejajo okolico, dom, tako da so zaposlene približno štiri ure na dan. Za vsakdanje življenjske potrebščine imajo v domu zgledno poskrbljeno; vsaka stanovalka prispeva mesečno 30.000 sit zase in 7.000 sit za vsakega otroka, medtem ko je v Višnji Gori prispevek manjši (18.000 sit), ker vsaka skrbi sama za hrano zase oz. svoje otroke. Skratka, gre za strokovno pripravo na samostojno življenje. Poleg vodje doma, gospe Lidije Jerebic, so v obeh materinskih domovih zaposlene še dve socialni delavki in ena delovna terapevtka. »Program sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, manjši delež prispeva tudi Mestna občina Ljubljana. Nezanemarljiva pa so tudi sredstva, ki jih prispevajo različni sponzorji. Letos je občina Škofljica financirala nabavo kurjave za dom na Gumnišču, medtem ko še iščemo rešitev, kako bomo kurjavo nabavili v Višnji Gori. Pravzaprav smo navajeni vezati konec s koncem in tako nekako preživeti,« pove ga. Lidija tudi del tiste »zgodbe o uspehu«, ob katerem so mnogokrat tudi zaskrbljeni. Žal so morali glede na to, da je Ministrstvo zmanjšalo svoj delež, zmanjšati tudi število zaposlenih. Kljub temu pa svojo dejavnost še širijo. Pred tremi leti so ustanovili socialni forum http://forum.karitas.si, kjer pomagajo tudi strokovnjaki s tega področja kot prostovoljci tako, da imajo organizirano svetovanje preko interneta, prav tako pa je njihova telefonska številka 01/366 77 21 vse delovne dneve tista, ko se oglasi prijazen, sočuten glas bodisi njihove socialne delavke ali prostovoljke, in vam ponudi pomoč, svetuje v stiski. Po besedah ge. Lidije Jerebic sprejmejo tako 15 do 20 klicev, opravijo pa približno 5 individualnih razgovorov na mesec, kjer gre samo za svetovanje, pomoč, kajti oba domova sta vedno polno zasedena in vsako izpraznjeno mesto je takoj zasedeno. ŽIVLJENJE JE LJUBEZEN - UŽIVAJ JO! »25. marca letos pa se mi je uresničila vroča želja, ki sem jo nosila v sebi dolgih pet let: 1 x na teden, to je vsak četrtek od 14. do 19. ure imamo v prostorih Slovenske Karitas na Kristanovi 1 v Ljubljani odprto Svetovalnico Pelikan - svetovanje nosečnicam pri odločanju - ali bodo sprejele otroka, kjer mi pri svetovanju pomagajo še tri prostovoljke. To je bila moja največja želja, kajti pomagati ženskam v teh težkih trenutkih z nasveti, je dejanje, ki ga pravzaprav ne moreš opisati, moraš ga doživeti. Gre zgolj za pomoč, svetovanje - odločitev pa je prepuščena njim samim. V svetovalnici je ženskam nudena psihosocialna in duhovna pomoč ter informacije o tem, kakšne pomoči so lahko še deležne. Tu nas dela pet strokovnih delavk z dolgoletno prakso na področju svetovanja,« mi zaupa moja simpatična sogovornica, ko tudi barva njenega glasu izpričuje močno voljo, veselje ob vsem humanitarnem delu. Sicer pa ima Zavod Pelikan Karitas poleg obeh materinskih domov pod svojim okriljem pestro paleto delovanja: referat za odvisnike v Ljubljani, 5 komun za odvisnike: Nova Gorica, Čadrg nad Tolminom, Vreme pri Sežani, Razbor nad Sevnico (edina izključno ženska komuna) in Kobilje v Prekmurju ter »pomoč na domu«, in v vseh teh programih zaposlenih 22 strokovnih delavcev, ki jih vodi g. Imre Jerebic. Ga. Lidija, po rodu Primorka iz Baške grape in g. Imre, Prekmurec, sta na Gum-nišču pri Škofljici pognala svoje korenine. 5 njunih otrok že sledi stopinjam mame in očeta in njunemu humanitarnemu delu, zapisanemu ljudem v stiski, saj se zavedajo, da je še veliko vprašujočih otroških oči. Veliko je že bilo in prav gotovo jih še tudi bo - strtih src, ki so in bodo z njuno pomočjo spet zaživela . DA, ŽIVLJENJE! Alenka Adamič (Mednaslovi so citati iz knjige »Da, življenje« g. Karla Gržana) BOG NE MARA KRVI Muslimane je predvsem vznemiril navedek, ki ga je papež vzel iz razprave cesarja Manuela II. o preroku Mohamedu. Z Mohamedom je cesar začel svoje razmišljanje o džihadu, nato pa prišel do sklepa: »Bog ne mara krvi.« Cesar sogovornika sprašuje: »Povej mi, kaj je Mohamed prinesel novega, in ne boš videl drugega kakor slabo in nečloveško, kakor to, da je predpisal, naj se vera, ki jo je pridigal, širi z mečem.« Resnici na ljubo: življenjepisi preroka Mohameda ne prikažejo v svetniški luči. ... Mufti v Sloveniji je v izjavi pokazal, da sprejema papežev akademski pristop k razumevanju svetih knjig. Dejstev ni mogoče zanikati in na tem temelji resnica. Šele na podlagi sprejemanja dejstev in resnic je možen tudi dialog. Tega pa velik del islamskega sveta ne more sprejeti; to se je znova izkazalo v odzivu na papeževe besede. Odnos do resnice je temeljna razlika, ki ločuje ta del islamskega sveta od zahodne civilizacije. Zahodna civilizacija je namreč že od svojih antičnih in krščanskih začetkov dalje za temeljno vodilo sprejemala iskanje resnice: »Platon je moj prijatelj, še večja prijateljica je resnica,« pravi Aristotel. Pred dialogom je iskanje resnice. Samo resnica osvobaja! Proti zahodnemu relativizmu in islamskemu fundamentalizmu, ki resnico spodkopavata, nastopa sedanji papež kot vnet iskalec resnice. To je izzvalo tisti del islamskega sveta, ki svoje vere ni pripravljen postaviti pred razsodišče razuma. Po drugi strani pa so papeževe besede podpora zdravemu delu islama, v katerem je vera že zdavnaj stopila v dialog z razumom. Papež Benedikt XVI. je goreč zagovornik dialoga, pred to pa postavlja iskanje resnice, brez katere je vsak dialog prazen in navidezen. Obenem so njegove besede lekcija zahodnim politikom, ki si v duhu političnega pragmatizma zatiskajo oči pred resnico in služijo všečnosti tudi, ko gre za vprašanje islama v Evropi. Robert Petkovšek, Družina - 24. 9. 2006 Kardinal Kasper o (ne)strpnosti islama Muslimanska kultura mnogokje doslej še ni dostopna za zahodne vrednote, kot so človekove pravice ali enakopravnost ženske. Ta »deficit« je tudi razlog za frustracije številnih muslimanov, ki se pogosto kažejo v sovraštvu in nasilju do Zahoda. Teroristom služi islam kot »krinka, za katero se ne skriva religija, marveč obup in nihilizem«. Zanj osebno je še odprto vprašanje, ali je mogoč »evropski islam«, ki bi povezal muslimansko vero z demokracijo. Evropa je svetu odprta skupnost in nikakršen »krščanski klub«. Kdor ni pripravljen biti strpen, ne more od drugih zahtevati strpnosti. »Evropa, ki relativizira lastne vrednote, v očeh muslimanov ni privlačna.« Le celina, ki se bo zavedala lastnih vrednot, bo močna ne le v gospodarskem pogledu, marveč bo tudi moralno in duhovno spoštovan ter gostoljuben partner, je dejal vatikanski »ekumenski minister«. Jože Pavlič, Družina - 25. 9. 2006 Če naj zahod, ki v glavnem obvladuje sodobno misel, ohrani vodilno vlogo v človeštvu, se mora odpovedati verovanju, da je Bog odveč in da si krščanska vera in znanost nasprotujeta. To je pomembno tudi zaradi medverskega dialoga, ki je danes še kako nujen, če naj krotimo enega od možnih vzrokov nemirov in vojn. Vendar zahod, kolikor odriva religijo v subkulturno, ni v tem dialogu zaupanja vreden sogovornik. Kulture, prežete z religijo, vidijo namreč v izključevanju svetega napad na svoje najintimnejše prepričanje in se jim zdi iskren pogovor s takim sogovornikom nemogoč. dr. Drago Ocvirk, Dnevniku - 15. 9. 2006 "Nimaš pojma, moj sin, kako malo pameti vlada ljudem!" - Oxenstein Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje V P I S novih in starih članov »Univerze« za študijsko leto 2006/2007, petek, 6. oktobra 2006, ob 10. uri dopoldne, v dvorani Kulturnega doma, Adamičeva 16, Grosuplje. Razpisujemo naslednje izobraževalne programe 2006/2007: Enkrat tedensko: •Nemški jezik - začetni, nadaljevalni s konverzacijo • Angleški jezik - začetni, nadaljevalni, konverzacija (tudi v popoldanskem času) • Španski jezik - začetni • Italijanski jezik - začetni • Računalništvo - začetni, nadaljevalni, programiranje (samo popoldan) • Slikarstvo - začetni, nadaljevalni (samo popoldan) • Umetnostna zgodovina • Restavratorstvo • Literarna zgodovina in književnost • Glasba, pouk citer - začetni, nadaljevalni • Ples, latinsko-ameriški - začetni, nadaljevalni • Ekologija in varstvo narave • Etnologija in domoznanstvo • Religija in etika • Retorika • Fotografija Dvakrat mesečno (vsak prvi in tretji četrtek v mesecu): • Četrtkova srečanja - strokovna predavanja z družbenimi temami V četrtek, 12. oktobra 2006, bo strokovna ekskurzija »Po gorenjski kulturni poti pod Stolom«. Obiskali bomo Vrbo, Dosloviče, grad Kamen v Dragi, Radovljico - Linhartovo hišo in Čebelarski muzej. Pričakujemo Vas! Dodatne informacije: Zveza kulturnih društev Grosuplje, Adamičeva 16, tel: 786 40 28, ga. Andreja Smolič, GSM: 041 321 030, e-pošta: zkdgros@volja.net ali zkdgros@cultos.net KINOLOŠKI KOTIČEK, VREME, ZANIMIVOSTI v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 28 ali: "Pravljice'; ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, jim prisluhnite! DELO V SCT PO PRIHODU IZ IRAKA Že po enem letu po prihodu iz Iraka (v letu 1984) se je močno čutilo, da je delo v gradbeništvu nasploh v Sloveniji vedno manj cenjeno, in tako tudi delavci v SCT nismo bili izjeme. Še posebej smo bili temu slabljenju izpostavljeni posamezniki, ki nismo bili neposredno vezani na gradbeno stroko, čeprav se tudi nekateri vodilni sploh niso zavedali, da brez nas niso znali narediti nobene še tako nepomembne ceste. Med tako »ogrožene« smo nedvomno spadali geodeti in laboranti. Zato sem razmišljal tudi o svojem prešolanju in se vpisal na Višjo varnostno šolo. Zakaj prav na to? Po naravi sem humanist in vedno mi je bilo v veliko zadovoljstvo, če sem lahko pomagal k napredku različnim skupinam na različnih področjih. Ker sem se že od otroštva ukvarjal tudi z gasilstvom, mi je bilo to področje tudi po predmetih, ki sem jih videl v razpisu, nekako najbližje. 4. oktobra 1984 se je šola v Šiški začela. Na SCT v Nizkih gradnjah je ravno v tem času zaključeval svoje šolanje dotedanji varnostni inženir. Ker je imel družino v Lendavi, je takoj, ko je opravil diplomo, zaprosil za zaposlitev v tamkajšnjem SCT-jevem TOZDu Varstroj. Le-ta me je »izdal«, da hodim tudi jaz na to šolo, saj sva se večkrat srečevala na sami šoli. Ker pa nisem imel preveč dobrih izkušenj že z delavskim svetom, v katerem sem bil en mandat, in kjer sem lahko ugotavljal le, da smo lutke pri vsem odločanju, se zaradi svojih osebnih zelo drugačnih razmišljanj in stališč (takrat smo rekli organizacijskih pogledov, a pozneje bi temu lahko rekli tudi političnih stališč) od vodilnih v podjetju, se nisem v SCT-ju želel preveč angažirati in pogovarjati o zaposlitvi na področju varstva pri delu. Kljub temu mojemu načelnemu stališču pa je do dogovora prišlo na pobudo direktorja TOZD-a Nizkih gradenj Iva Pantarja v začetku leta 1985. Zaradi še nedokončane šole sem predhodno opravil dokaj zahteven tečaj varstva pri delu po 2. programu, ki ga je takrat zahteval Zakon iz varstva pri delu. Gradbišča, ki sem jih nato kontroliral, so bila vsa, ki so spadala pod TOZD Nizke gradnje. Takrat se je gradilo še nekaj ljubljanskih obvoznic in manjših gradbišč v ljubljanskem bazenu, pa tudi na območju slovenske in hrvaške Istre. Med glavna gradbišča pa je v tem času spadal predor Karavanke, kjer sem sodeloval pri nadzoru varstva od začetka gradnje pa do globine približno 350 m. Kar nekaj obiskov predora pa smo opravili skupaj s takratnim republiškim inšpektorjem za gradbeništvo, g. Francem Rusom, ki je bil sicer rojen na Velikem Mlačevem. Pri tem je treba posebej reči, da je bilo prav teh prvih nekaj sto metrov poleg poznejšega večjega vdora vode najbolj kritičnih, saj je napredovanje del v sipkem grušč-natem materialu neprimerno težje kot pa napredovanje v trdni skali. IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI MLAČEVO 21. septembra 1984 so se razširjene seje skupščine Krajevne skupnosti Mla-čevo udeležili tudi predstavniki z občine, Centra za socialno delo, predstavniki komunalne skupnosti in Komunalnega podjetja Grosuplje. Predstavnik komunalne skupnosti je govoril o izgradnji vodovoda od Grahov-ca (Zagradca) do Luč. Zagradčani smo jih ponovno opozorili, da je od Mlačeve-ga pa do križišča v Grahovcu premer alkaten cevi samo 8 cm, proti Lučam pa je predviden 12 cm in da se bojimo, da bo preveč okvar na tem odseku, pa tudi da bo premalo vode. Glede samih okvar smo nato zares ugotovili, da smo imeli kar prav, glede pomanjkanja vode pa so na srečo pozneje poskrbeli na občini za dodatne povezave z novimi izviri vode, ki so jih pridobili celo z globinskim vrtanjem. Na tem sestanku pa so krajani, ki živijo izven strnjenega dela naselja Zagradec (od Burjevih, Klemenovih in v Tevčniku ter ostalih hiš izven strnjenega naselja, ki spadajo pod našo vas) in še niso prejeli ničesar iz samoprispevka, zahtevali pomoč pri priključitvi na novo vodovodno omrežje. V drugi polovici oktobra pa naj bi se v zvezi s to problematiko sklicali zbori krajanov po vaseh. Nekateri krajani pa so začeli s precej zagreto debato tudi o romski problematiki, a so občinski predstavniki s Centrom za socialno delo vso zadevo dokaj hitro potlačili na raven »Saj se nič ne da« in tako pometli zadevo pod preprogo 'do nadaljnjega. K temu je treba samo dodati, da je bilo takrat v neposredni bližini Grosupljega in Mlačevega le okoli 25 Romov. PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA 13. oktobra 1984 je bilo na Mlačevem praznovanje krajevnega praznika. Ob praznovanju je KUD Boštanj-Mlačevo pripravil razstavo drobne obrti - od pletenin, drobnih lesenih, kovinskih izdelkov, risb, slik, gobelinov in drugih izdelkov domačih ustvarjalcev. V pripravljalnem odboru je sodelovalo 21 ljudi iz vseh vasi, za uspelo razstavo pa sta se še posebej potrudila Tončka in Franc Hotko. Kar precej problemov v naših krajih je naredila pijača. Zato so osrednjo pozornost v skeču na proslavi krajevnega praznika namenili na črno delujočim vaškim bifejem. Zaigrali so ga: Franci Ozimek, Jože Hren ml. in Bojan Jamnik. Proslave so se udeležili tudi številni predstavniki z občine, kar je kazalo, da bo KS Mlačevo ob občinskem prazniku (ki smo ga v nekdanji občini Grosuplje do osamosvojitve praznovali 29. oktobra v spomin na ustanovitev grosupeljske partizanske čete v gozdu pod Plešivico - pod mentorstvom KP!) uradno prejela tudi po zaslugi KUD Boštanj-Mlačevo občinsko »politično« priznanje Louisa Adamiča. IN SPET - ZANIMIVO - DOZIRANJE POLITIKE! 24. oktobra 1984 smo se (Zagradčani spet) morali ukvarjati s starimi grehi. Zato je bilo treba napisati pojasnilo (takrat) mag. Petru Čeferinu, ki smo mu pojasnjevali in izpodbijali navedbe obtožnega predloga. Za kaj je šlo? Predlog vaškega gradbenega odbora, ki ga je na sodišče posredovala KS Mlačevo, je »dobil kontra predlog«. V njem smo zapisali poleg ugotovitve, da se posamezna gospodinjstva spretno izmikajo enakovrednemu sofinanciranju pri vodovodu, elektrificiranju, gradnji kanalizacije, javne razsvetljave, telefonskega omrežja kot tudi gasilskih in drugih krajevnih akcij, in da taki »primeri kvarno vplivajo na ostale krajane, ki so na zboru podprli predlog ...« Tožena stranka je »s kontra predlogom« postala tožeča stranka, zato je krajevna skupnost na koncu morala plačati še celo sodne stroške in stroške odvetnikov. Da pa je bil sodni epilog popolna zmeda, je kazalo tudi to, da so pomešali datume posameznih »samoupravnih odločitev« in v odločbo sodišča vključili celo datum zadnjega referenduma, ki pa z neplačniki za prvi del ceste do vasi in po vasi po starem samoprispevku s to zadevo ni imel nobene zveze. S to odločitvijo sodišča je bila razveljavljena moč krajevne skupnosti oziroma možnost, da bi lahko uvedla enakovredne obremenitve za vse krajane. S tem pa je začelo nazadovati tudi delo v krajevni skupnosti. O našem neuspehu pri izterjavi neplačnikov se je nato glas hitro širil, hkrati pa so se vedno bolj oglašali tudi nevoščljivci. Tako se je kmalu oglasil "Janez Staro-vaški" v občinskem glasilu Naša skupnost in v članku Izrabljena "roka" v kroniki Velike Nove vasi zapisal v satiričnem slogu: "Osem let že plačujem 1,5 odstotni samoprispevek za dober kilometer asfalta. Asfalta pa ne bo, ker nekaj birokratov tega ne dovoli. Če bi takrat asfaltirali, bi bil asfalt že skoraj izrabljen. Poleg tega pa mi vsako pomlad trobijo, da bodo avtocesto čez višnjanski klanec pričeli graditi jeseni, vsako jesen pa, da bo to prihodnjo pomlad. To traja že vrsto let. Nikoli ne vem, ali naj zasejem njive, prek katerih gre trasa, ali ne. Medtem pa so funkcionarji pomagali pri asfaltu v Mlakuževem...« Očitno je tukaj mislil na Krajevno skupnost Mlačevo. Jože Miklič NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! V PRIPRAVI SO SPREMEMBE ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI O nesrečnih bulmastifih in še bolj nesrečni žrtvi, ki so jo psi poškodovali, smo v medijih prebrali veliko in preveč. Ne dolgo tega smo kot posledico obljube države, da bo stopila na prste nevarnim psom, zasledili tudi predloge o spremembah zakonodaje in zelo zaostrene kazni za kršitelje, med drugim tudi usmrtitev nevarnega psa. Mnenja javnosti so seveda zelo deljena: večina skrbnikov psov, ki pozna stvarne razmere, se strinja, da bi morali skrbniki psov, ki so potencialno nevarni (to pa je navsezadnje vsak nevzgojen in nesocializiran pes ne glede na pasmo ali velikost) obiskovati kinološke tečaje. Kinologi pa se bojijo, da gre za neupravičeno ožigosanje posameznih pasem in predvsem popolno zanemarjanje učinkovitega preprečevanja takih pojavov. O preventivnih ukrepih, da do neželenega vedenja psov, ugrizov, poplave neželenih mladičev, množice zapuščenih psov... sploh ne bi prihajalo, pa v zakonu, ki ščiti živali, ni niti sledu. Kinološka zveza Slovenije (KZS) v prid vseh psov ne glede na pasmo trdno stoji na stališču, da nevarnih pasem ni, so le nevarni ljudje. Vsi skrbniki psov, ki živijo ali se gibljejo v urbanem okolju, pa bi morali s svojim psom opraviti temeljno šolanje po programu B-BH. V tujini se sorodni programi izvajajo že dlje časa, gre pa za preprosto, predvsem uporabno in vsakomur cenovno dostopno šolanje psa in njegovega skrbnika v vsakdanjem življenjskem okolju, ne zgolj na pasjem vežbališču. KZS vztraja, da določila o kaznovanju t.i. nevarnih psov in njihovih lastnikov niso predmet zakona, temveč bi moral to tematiko obravnavati poseben pravilnik (čemur daje podlago obstoječi zakon). Prav tako se ne strinja z definicijo, kaj je to nevaren pes. Ostro oporeka tudi možnosti, ki je bila po novem ponujena v predlogu zakona, da se žival lahko usmrti na željo lastnika. Nikakor ni sprejemljiva pristojbina za posedovanje psov, ki bi jo lahko uvedle lokalne skupnosti in tako financirale domnevno finančno podhranjena zavetišča. Vsak poznavalec razmer pa tudi laični opazovalec se bo strinjal z ugotovitvijo, da bodo pristojbine plačevali le tisti skrbniki psov, ki imajo svoje živali vpisane v register, redno cepljene, zavarovane, šolane..., tisti, katerih psi pa često pristanejo na cesti in posledično v zavetišču, niso zavedeni v centralnem registru lastnikov psov niti ne upoštevajo veljavne zakonodaje. Ti pa seveda ne bodo zavezanci za plačilo pristojbine, saj uradno sploh ne posedujejo psa. Kinološka stroka meni, da je nujno potrebno vzpostaviti red na kinološkem področju, nikakor pa ne na škodo skrbnikov psov oziroma njihovih štirinožcev. Mnogo bolj smotrna bi bila dosledna izterjava kazni zaradi kršitev obstoječega zakona o zaščiti živali in sredstev za vzdrževanje pasjih zavetišč bi bilo več kot dovolj. Zavetišča naj bi po novem lahko zaračunala stroške oskrbe psa novemu lastniku. KZS je mnenja, da zavetišča v večini niso dovolj spodbujena za oddajo psov, saj po zakonsko določenih 30-ih dneh plačane oskrbe žival preprosto uspavajo. Pri tej novosti pa gre celo za dvojno zaračunavanje iste storitve, saj oskrbnino za psa, če lastnik ni znan, krije lokalna skupnost. S tem tudi morebitni novi skrbniki psov ne bodo šli po kužka v zavetišče, če si za enako ceno nekaj deset tisočakov lahko kupijo mladička katere koli pasme brez rodovnika po lastni izbiri. Strokovnjaki trdijo, da se na terenu ne izvajajo določila obstoječega zakona, saj še vedno veliko psov - predvsem na podeželju - živi človekovih štirinožnih prijateljev nevredno življenje, niso označeni z mikročipi niti cepljeni. Vzpostaviti bi bilo treba tudi delovanje centralnega registra psov in omogočiti dostop tudi Kinološki zvezi Slovenije, ki pa mora odpraviti nepotrebno mučno tetoviranje mladičev. T.i. »davek na pse« pomeni začetek agonije slovenske kinologije, še večji nered, vzpodbujeno rejo »čistokrvnih psov brez rodovnika« in upad evidentiranja psov. Še nekaj razmišljanj in pozivov na to temo lahko preberete na spletnem naslovu http://www.gibanje.org v poglavju SKRB ZA ŽIVALI. Nenazadnje velja opozoriti, da smo skrbniki psov tudi volivci, z družinskimi člani nas je kar preko 300 tisoč. Koliko posamezniku pomeni njegov pes in kaj je zanj pripravljen storiti, ve vsak sam; obkrožiti na volilnem lističu tisto ime, ki zagotavlja urejene razmere za delo v slovenski kinologiji, boljšo prihodnost slovenskim psom in njihovim skrbnikom pa prav gotovo. SPRVA JE SRBELO IN BOLELO, AMPAK POMOČ JE BILA USPEŠNA Ob letošnjem spremenljivem in soparnem poletju je bilo težav s kožo pri naših kosmatincih več kot običajno. Dolga dlaka je preprečila učinkovito zračenje kožuha in vlažni ekcemi so grenili življenje. Tudi moj bernski planšarski pes Deep River ni bil izjema. Ker smo po kopanju v potoku malomarno pozabili odstraniti ovratnico, se dlaka ni posušila, srbenje je naredilo svoje in dva dni po kopanju se je pri popoldanskem česanju pokazal kožni izpuščaj premera pribl. 45 mm. Takoj sem obstrigla dlako in temeljito očistila ter razkužila kožo. Zvečer je bil izpuščaj ob vztrajnem Deepovem praskanju velik že za otroško dlan. Koža je bila razdražena, rdeča, na nekaterih mestih zadebeljena in poškodovana. Ker so najboljši veterinarji po Murphyjevem zakonu v primeru najinih težav sicer dosegljivi preko telefona, a na dopustu, sva bila z Deepom prepuščena sama sebi. Nikakor nisva bila pripravljena na klasično antibiotično zdravljenje, zato sva se lotila uporabe alternativnih metod zdravljenja. Najprej je bilo nujno potrebno preprečiti praskanje, ki je povzročalo dodaten vnos povzročiteljev vnetja in hude bolečine. Na začetku je Deep dobil 10 kapljic Rescue remedy iz zbirke Bachovih cvetličnih kapljic, saj je bil vidno nemiren, razdražen in razburjen zaradi srbenja. V razmaku 15 minut je nato dobival homeopatski pripravek Hystaminum 9 CH, dokler srbenje ni popustilo. Na kožo sem dajala obkladek iz izvlečka gobe smrekova kresilka (Fomitopsis pinicola) v obliki koncentrirane tinkture, ki uspešno deluje proti vsem povzročiteljem vnetij (tudi pri pikih, izpuščajih, herpesih...), 3 ml izvlečka je dobil tudi v gobček. Vmes sem izvajala ušesni dotik po metodi Linde Tellington za umiritev in odpravljanje stresa. Po dobri uri in pol se je Deep umiril, ni se več praskal in za tisto noč sva končala. Vedela sem, da ga lahko prepustim počitku. Zjutraj je bila moja prva skrb seveda pregled kože, ki je dobila normalno barvo. Ponovila sem terapijo z obkladkom in aplikacijo »per gobček« smrekove kresilke, srbenje ni bilo več tako izrazito. Kljub temu je dvakrat tisti dan še dobil homeopatski Hystaminum in popoldne sem ponovila vajo z obkladkom in požirkom gob-jega izvlečka. Zvečer sem kožo namazala s homeopatsko kremo iz arnike, ki jo za uporabo pri psih in mačkah izdeluje francoska tovarna Dolisos. Deep se celo popoldne ni več popraskal in vedela sva, da je težava prešla iz akutne faze v proces umirjanja. Tretji dan sem zjutraj, zgodaj popoldne in zvečer namazala prizadeto površino kože z homeopatsko arnikino kremo, terapijo pa dopolnila s ponovnimi 3 ml gobjega izvlečka. Četrti dan terapija ni bila več potrebna. Ko je tudi veterinar - poleg Deepa - izrazil svoje zadovoljstvo s trenutnim stanjem, sem vedela, da sva zmagala. Do naslednjič, ko bova ob težavah uporabila spet kaj novega iz bogate naravne zakladnice. NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ PASJEGA SVETA vsak prvi petek v mesecu ob 17.10 na frekvencah Radia Zeleni val v oddaji »Pasji val« Po poletnem premoru se na zelene valove spet vrača oddaja o psih, ki spet prinaša aktualne prispevke, nagradna vprašanja in klepet z zanimivimi gosti. Oddajo Pasji val, na sporedu bo spet v petek, 6. oktobra, lahko poslušate tudi preko spletnih strani www.zelenival.com. Ne zamudite je! Mojca Sajovic Vreme v Grosupljem: JULIJ in AVGUST 2006 Prve dni julija je bilo nekoliko bolj spremenljivo z občasno povečano oblačnostjo in manjšimi plohami. Dnevne temperature so bile ob zmernem vzhodnem vetru med +20 °C in +27 °C, le 6. julija se je segrelo do +30 °C. Že naslednji dan se je vreme zaradi prehoda hladne fronte od zahoda poslabšalo in popoldanski nevihti je sledila noč z rahlim dežjem. Padavine so do jutra že ponehale in zopet so se zvrstili večinoma sončni dnevi z občasno povečano oblačnostjo v popoldanskih urah. Pojavljale so se tudi kratkotrajne lokalne plohe in nevihte, ki pa Grosupljemu razen ene, omembe vrednih padavin niso prinesle. S 15. dnem so se pričeli jasni dnevi z nizko relativno zračno vlažnostjo in zmernim vzhodnim vetrom. Zaradi nizke zračne vlažnosti (čez dan se je gibala okoli 20 %) je bilo temperature nad +30 °C razmeroma lahko prenašati, le tla so postajala iz dneva v dan bolj suha. Posledica majhne količine vlage v zraku pa so bila tudi sveža jutra (okoli +10 °C), v katerih se je na okoliških izpostavljenih legah ohladilo celo pod +5 °C. Ker so bile zadnje obilne padavine 30. maja, dnevne temperature pa so bile vse od takrat pogosto blizu ali nad +30 °C, se je pomanjkanje vode odražalo v zelo skopi drugi košnji, zvijanju listov koruze in mestoma uvelem ter porumenelem listju nekaterih grmovnih in drevesnih vrst. Po 19. 7. je sledilo 10-dnevno obdobje, v katerem so bile najvišje dnevne temperature nad +30 °C (pogosto nad +32 °C). V tretji dekadi so bile pogoste nevihte. Najmočnejša nevihta se je razvila 24. 7. nekaj pred polnočjo. V močnem nalivu, ki ga je spremljal tudi sunkovit veter, je v manj kot uri na kvadratni meter padlo 52,5 l dežja (to predstavlja dobro 1/2 mesečne količine). Zaradi velike intenzitete padavin je prihajalo do spiranja zemlje in ponekod do vdorov vode v kletne prostore. Do močnejše nevihte je zopet malo pred polnočjo prišlo Avgusta v Grosupljem dežja ni primanjkovalo. 28. 7., ko se je preko Slovenije od jugozahoda pomikal širok pas neviht. Slednja nevihta je prinesla manj padavin, a močnejše sunke severozahodnega vetra, ki so presegli 40 km/h. Zadnji dan se je po dveh dneh ponovno segrelo nad +30 °C, vendar je bilo na nebu tudi vse več oblačnosti. Najvišja mesečna temperatura je bila +34,2 °C (21. 7.), najnižja pa +9 °C (17. 7.). Jutra s povprečno temperaturo +14,8 °C niso bistveno odstopala od povprečnih vrednosti za obdobje zadnjih enajstih let, drugače pa je bilo s povprečno najvišjo dnevno temperaturo. Ta je znašala +29,4 °C, kar je okoli 3 stopinje nad povprečjem 1995-2005. Nadpovprečna je bila tudi srednja mesečna temperatura, ki je bila malo nad +22 °C, kar je okoli 2 do 3 °C nad povprečjem obdobja 19952005. Padavin sicer ni bilo tako malo kot junija, so bile pa zaradi lokalnih neviht izrazito časovno in prostorsko neenakomerno porazdeljene. Padlo je 93 litrov dežja na kvadratni meter (70 % povprečja obdobja 1995-2005). Razmeroma pogosto je grmelo, takih dni je bilo 11. Najvišja dnevna temperatura +25 °C je bila presežena v 29 dneh, do +30 °C in več pa se je segrelo v 15 dneh. V Grosupljem je bilo 7 meglenih juter, v okolici (Brezje, Sončni dvori) pa 10. Vročina se je s koncem julija za nekaj tednov zaključila. Že s prvim dnem avgusta se je vreme poslabšalo in pogoste ter razmeroma obilne padavine so se zaradi sredozemskih ciklonov pojavljale vse do polovice meseca. Zaradi tega smo povprečje količine padavin, to velja za zadnjih 11 avgustov, dosegli že 12. dne. Temu primerne so bile tudi temperature, ki so se ob popoldnevih z nekaj več sonca gibale med +23 °C in +26 °C, ob dežju pa so ostajale pod +20 °C (še posebno hladno je bilo 12. avgusta, ko je bila najvišja dnevna temperatura le +14 °C). V začetku druge polovice meseca je bilo vreme nekoliko bolj ustaljeno, toplejše in večinoma suho. Najvišje dnevne temperature so se povzpele nad +25 °C, a +30 °C niso več dosegle. Po 25. avgustu je bilo zopet več padavin, pojavljale so se tudi nevihte in ozračje se je glede na letni čas precej ohladilo. Avgust je bil nadpovprečno namočen, kajti v 19 padavinskih dneh je na kvadratni meter padlo 274 l padavin (med letoma 1995 in 2005 je avgusta v povprečju padlo 139 l dežja). Nad 200 l padavin je bilo avgusta le še leta 1996 in 2005. Povprečna mesečna temperatura se je gibala med +17 in +18 °C, kar je približno 2 °C pod povprečjem zadnjih 11 let. Tako jutra s povprečno temperaturo +12,7 °C, kot tudi popoldnevi s povprečno temperaturo +22,2 °C so bili prehladni. Jutra za okoli 2 °C, popoldnevi pa za okoli 4 °C. Toplih dni, t.j. dni s temperaturo vsaj +25 °C, je bilo 9. Najhladneje je bilo 31. avgusta, ko se je živo srebro zjutraj ustavilo pri +7 °C, najtopleje pa s +28,3 °C 20. avgusta. Zaradi dobre namočenosti tal se je ob jutrih pogosto pojavila megla. Ta je bila v Grosupljem opažena sedemkrat, v okolici (Brezje, Sončni dvori) pa štirinajstkrat. Iztok Sinjur SOCIALA, KOTIČEK ZA UPOKOJENCE v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 29 KRIZNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE BO DELOVAL NA BRVACAH OTROK POTRKA SAMO ENKRAT OojbrotJosji v Bišj zavetja ^llfM IM Varna hiša (ki kar dve leti ni zaživela) bo zdaj postala krizni center? Kar dve leti smo se spraševali, kako je mogoče, da prijetno opremljena hiša na Brvacah, ki jo je družba Mer-cator podarila ZPMS, namenila pa dejavnosti varne hiše za trpinčene otroke in mladostnike, še vedno sameva prazna. Nepoznavalec razmer bi mislil, da takšne ustanove pri nas ne potrebujemo, da vsi otroci preživljajo srečno otroštvo, so pa le birokratski mlini mleli po svoje, Center za socialno delo Grosuplje, ki deluje za vse tri občine: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančno Gorico, pa se je pri svojem delu vse pogosteje srečeval tudi s trpko resnico trpinčenih otrok. 1. decembra bo ta hiša na Brvacah pri Grosupljem, kjer je prostora za 12 otrok in mladostnikov, le zaživela in postala začasni dom prvim otrokom in mladostnikom, ki jih je iz kakršnegakoli razloga potrebno zaščititi - žal tudi pred lastnimi starši. To pa pomeni tudi nove naloge in odgovornosti za grosupeljski Center za socialno delo, zato sem nekaj vprašanj o tej novi »pridobitvi« namenila direktorici Centra za socialno delo ge. Vesni Širok. Kako bi v kratkem označili ime KRIZNI CENTER ZA MLADE? »Krizni center je možno stičišče otrok in mladostnikov od 6. do 18. leta starosti, ki se znajdejo v krizi v svoji družini ali širšem okolju, v katerem najdejo varen prostor, kjer lahko ob strokovni pomoči, umaknjeni iz prvotnega okolja, razrešijo svoj problem in navežejo zdrave stike v svojem novem okolju. Vzroki kriz so lahko zelo različni, izhajajo bodisi iz družine, šole..., na vsak način pa so takšne narave, da jih otrok oz. mladostnik sam ne zna in ne more rešiti. Po izkušnjah petih kriznih centrov, ki že delujejo v javni mreži v Sloveniji, otroci oz. mladostniki najdejo začasno zatočišče na dva načina, in sicer, bodisi da otrok oz. mladostnik pride po pomoč sam ali pa da Center za socialno delo začasno namesti otroka oz. mladostnika, kadar oceni, da je le-ta v domačem okolju ogrožen. Ne gre pa prezreti dejstva, da je cilj delovanja Centra za socialno delo in njegovih strokovnih delavcev vedno, da se otrok po razrešitvi problemov vrne nazaj v družino! S takšnim ukrepom, ki nikakor ne pomeni pobega otroka oz. mladostnika od doma, se zmanjša kriminaliteta mladostnikov. V kriznem centru je varen, preskrbljen in strokovno voden,« razlaga ga. Vesna Širok tenkočutno, z veliko mero razumevanja navedene problematike, ki ji je kot psihologinji še toliko bliže. »Za Grosuplje in bližnjo okolico bo odprtje Kriznega centra ena izmed prednosti. Žal se tudi pri nas povečuje število otrok, ki potrebujejo strokovno pomoč in varnost. Izpad socialne mreže povzroča v družinah tudi takšne travme, kjer so žrtve nemočni otroci ali odraščajoči mladostniki. V lanskem letu se je na območju našega delovanja (treh občin) zelo povečal odstotek ogroženosti otrok, tako da smo morali kar nekaj staršem odvzeti otroke. Delček je k temu prispevala tudi osveščenost ljudi oz. okolice, ki so ob tem, da o takšni problematiki več pišemo, bolj pozorni, kaj se dogaja tudi za zaprtimi vrati sosednjih stanovanj in hiš,« ugotavlja moja sogovornica. In če je to v dobro otrok, za njihovo varnost in srečen otroški nasmeh, je to potrebno. Grosupeljskemu centru za socialno delo bo tako z delovanjem Kriznega centra za otroke in mladostnike naložena nova, odgovorna naloga. Je vzrok selitve kriznega centra iz Ljubljane v Grosuplje zgolj v objektu, ki ga je ZPMS namenila navedeni dejavnosti? »Vzrok selitve v Grosuplje je racionalna poraba davkoplačevalskega denarja. Krizni center za Bežigradom v Ljubljani je deloval v najetih prostorih, kar pomeni, da je bilo potrebno plačevati najemnino. V Grosupljem pa se je ponudila ta možnost potem, ko Zvezi prijateljev mladine Slovenije kljub velikim naporom in prizadevanjem ni uspelo najti zakonske podlage za delovanje varne hiše. Koncept delovanja varne hiše pa je zelo podoben konceptu delovanja Kriznega centra za otroke in mladostnike (ki sodi v pristojnosti centrov za socialno delo). Gre torej za prenos dejavnosti iz Ljubljane v Grosuplje, kjer bomo pokrivali potrebe ljubljanske in obljubljan-ske regije. Strokovni delavci ljubljanskega kriznega centra bodo tako svoje delo nadaljevali na Brvacah pri Grosupljem, na Centru za socialno delo pa moramo pripraviti vso dokumentacijo in organizacijo, da bo 1. decembra Krizni center lahko sprejel prve varovance,« razmišlja ga. Vesna Širok, ve-doč, da jih čaka veliko in odgovorno delo. Kakšne plane za delo imate, če izhajamo iz poznanega reka, da kar delamo za otroke, nikoli ni dovolj dobro? »Namestitev v krizni center je kratkotrajna - do 21 dni z možnostjo podaljšanja, saj gre za namestitev toliko časa, dokler Center za socialno delo skupaj z otrokom in njegovo družino ne najde najboljše rešitve za otroka. Sam program dela je predpisan, koncepti so sprejeti na nivoju države, stremeli bomo za tem, da jih obogatimo z različnimi dejavnostmi, tako da bo otrokom bivanje v našem okolju kljub trpkim izkušnjam čimbolj prijetno in čim manj stresno. Ob petih zaposlenih strokovnih delavcih bomo vključili tudi prostovoljce in poizkušali pridobiti le-te iz različnih generacij, navezali bomo stike z delovnimi organizacijami, tako da bi otrokom in mladostnikom čimbolj približali utrip vsakdanjega življenja, kajti vedeti moramo, da bodo ti otroci oz. mladostniki »naši« 24 ur na dan in zanje bomo morali skrbeti. Šolajočim se otrokom in mladostnikom bo potrebno zagotoviti nemoteno nadaljevanje izobraževanja v osnovni in srednjih šolah. Ob tem pa se zavzemam za koncept družinskega tipa centra, kjer naj bi otroci in mladostniki skupaj s strokovnimi delavci živeli kot velika družina. Vedeti moramo, da to niso vedenjsko moteni oziroma kakorkoli drugačni otroci, ampak so to otroci v krizni situaciji! Nikoli pa ne iščemo krivde, zakaj je do takšne situacije prišlo, ampak zgolj poti do rešitve, kajti za iskanje krivde so pristojne druge institucije!« razgrinja svoje razmišljanje ga. Vesna Širok in doda, da bo država financirala osnovno delovanje centra, dobrodošel pa bo tudi posluh in naklonjenost donatorjev, katerih sredstva bodo nujno potrebna za nemoteno delovanje Kriznega centra. Veliko dela je še pred delavci Centra za socialno delo, da bo 1. decembra Krizni center res odprl svoja vrata in nadomestil toplo domače ognjišče tistim otrokom in mladostnikom, ki jim žal usoda ni naklonila srečnega otroštva, toliko časa da strokovne službe tudi zanje poiščejo rešitev in prižgejo tudi zanje svetlo zvezdo na nebu srečnega otroštva. V oktobru pa se ponovno začne delo skupin iz projektov »projektno delo z družino« - tako za starše, ki pričakujejo otroka, kot za tiste starše, ki jim je dojenček s svojim prihodom že izpolnil veliko pričakovanje (prijavite se pri Manueli Podgornik, telefon št.: 781 80 50 in 781 80 65 Mimogrede: tudi to je ena izmed poti, da bi do primerov, zaradi katerih je nastal tudi tale članek, ne prihajalo, oziroma bi jih bilo čimmanj. Naj bo to naša skupna želja! Alenka Adamič DA BI IZBOLJŠALI KVALITETO ŽIVLJENJA V STAREJŠIH LETIH Prehod v tretje življenjsko obdo- Zato smo se v Društvu upokojen- svoj položaj; bje je za večino starejših ljudi eden najtežjih prehodov v življenju ter ga lahko primerjamo s prehodom v mladosti. Znani psiholog Stanley Hall imenuje prehod v mladosti »obdobje neviht in stresov«. Na prehodu v tretje življenjsko obdobje pa nastopi toliko dejavnikov, ki nepripravljene starejše ljudi močno spremenijo, potrejo, razosebijo ter jim vzamejo veliko življenjske energije. Od datuma upokojitve, ki bistveno spremeni vsakdanje življenje posameznika, pa do sprejemanja novega statusa je cela vrsta vedenjskih vzorcev, ki dajejo življenju nove dimenzije, skrbi in vzpodbude. Tu srečamo spremembe na čustveni, storilnostni in osebnostni ravni, kjer se večina starejših ljudi kar ugodno znajde. So pa ljudje, ki jim to obdobje dela hude preglavice zlasti na področju pomnjenja, pozornosti in prilagajanja. Smo v letih, ko včasih potožimo, da je nekaj narobe z našim spominom, da se ne moremo spomniti, nismo dovolj zbrani ali pa stvari založimo in jih ne najdemo. Pogosto se sprašujemo, ali se da kaj narediti, da ohranimo čim dalj mentalno svežino in nekatere umske sposobnosti. Na srečo se da. Že nekaj let dr. Dana Steinova v okvirju družbe spomina preko EU-RAG-a - evropske zveze za starejše -v evropskih državah organizira usposabljanja za trenerje utrjevanja spomina in je usposabljanje zastavljeno tako, da je trening spomina učinkovit instrument proti upadanju mentalnih sposobnosti v starajoči se družbi. Z možgani je podobno kot mišicami. Telo potrebuje mišično kondicijo, da zmore določene telesne napore, možgani pa potrebujejo konstantno miselno kondicijo, da so lahko sposobni reševati miselne probleme. Zaposliti moramo torej možgane z »miselno telovadbo«. cev odločili za izvedbo programa utrjevanje spomina, ki je sestavljen iz sistema spominskih in psiholoških vaj ter vaj sproščanja. Sestajali se bomo dvakrat mesečno v klubskih prostorih Društva upokojencev Grosuplje. Namen programa utrjevanje spomina za starejše je večplasten in vsebuje naslednja izhodišča: - Utrjevanje spomina je učinkovit instrument proti upadu mentalnih sposobnosti starejših oseb. - S podaljšano starostjo je pomembna kakovost življenja, saj mora vsebovati zdravstvene, socialne, psihološke, ekonomske, družbene in druge dejavnike. - Za večjo kakovost življenja starejših oseb moramo ohranjati nekatere mentalne sposobnosti, s katerimi smiselno udejanjamo in bogatimo vsakdanje življenjske funkcije posameznika. - Ohranjanje spominskih sposobnosti pa je eden od osnovnih dejavnikov, da starejše osebe ostanejo čim dalj časa mentalno neodvisni, družbeno občutljivi in vsestransko aktivni v družbenem okolju (ožjem in širšem). Vsebina programa utrjevanja spomina za starejše vsebuje naslednje sklope: - Uporaba grafičnih, vizualnih in avdi-tivnih vsebin, katere je potrebno obnoviti ali se jih na novo naučiti; - Izkoriščati vse možne izkušnje, znanja, jih aktivirati v sedanjem času in spremeniti posameznika; - Ohranjati in razvijati medosebne odnose, lastno kreativnost, asociativno mišljenje in ustvarjati sproščeno ter aktivno razpoloženje; - Skozi učenje koncentracije, ohranjanja vsakodnevnih informacij, izboljšanja samopodobe ter ob povečanju samozavesti ustvarjati optimistični odnos do življenja; - Sprejeti sebe, svojo osebnost in Biti ustvarjalen, odgovoren in živeti v sedanjem trenutku; - Razvijati pozitivne misli ob občasnem izražanju nestrinjanja z okoljem; - Sprejeti svoj lastni ritem ob upoštevanju drugih okoli sebe; - Misliti na sebe in zadovoljevati svoje ideje; - Medgeneracijsko sodelovati v mejah možnosti v vseh oblikah medsebojnega sodelovanja; - Spremljati dogajanja v širšem družbenem prostoru. Poglabljati svoje ho-bije in interese v mejah današnjih pogojev življenja. Vse evropske države so bolj ali manj soočene s starajočo se družbo. S problemi staranja se bomo v 5-6 letih še bolj soočili tudi pri nas. Starost in problemi v zvezi z njo so se v zadnjih desetletjih močno spremenili. To ni več pasivno življenje in čakanje na zadnje dejanje, temveč postaja aktivno življenjsko obdobje, saj starejši želijo živeti kvalitetno in produktivno. Danes se veliko mednarodnih srečanj, strokovnih konferenc ter politik ukvarja s problemi staranja. Poudarja se aktivno staranje z vsemi pozitivnimi in negativnimi dejavniki. Aktivno staranje pomeni aktiven odnos do življenja, pomeni, naj bi človek delal, dokler bo želel ter imel pravico do izobraževanja v pozno starost. Aktivno staranje pomeni tudi pravico do kvalitetnega življenja, do aktivnosti, ki ohranjajo telesne in intelektualne sposobnosti, do vitalnosti in pravice izbire življenja na stara leta. Program utrjevanje spomina, ki ga je financirala Občina Grosuplje in se ji na tem mestu iskreno zahvaljujem, bo pomagal uresničevati dejavnike kvalitetnega življenja starejših oseb. Borut Hrovatin, predsednik DU DOM STAREJSIH OBČANOV GROSUPLJE se odpira in Siri dejavnosti Temeljne vsebine in oblike storitev so v vseh domovih za starejše v Sloveniji opredeljene v zakonih s socialno varstvenega in zdravstvenega področja. Vsak dom pa jih je dolžan na ustrezen način vgraditi v svoje interne akte. S tem naj bi se zagotavljalo poenoteno, strokovno podprto opravljanje te pomembne dejavnosti v vseh tovrstnih zavodih v Sloveniji. Na zadnji seji je Svet Doma starejših občanov Grosuplje /v nadaljevanju Dom/ obravnaval in sprejel nekatere spremembe in dopolnitve notranjih predpisov in jih uskladil s spremenjeno zakonodajo. Poleg tega pa vključujejo notranji akti Doma tudi tiste vsebine in pravila ravnanja, ki so specifična, tako kot to samostojno urejajo druge ustrezne institucije. Med drugimi je izpopolnjen in posodobljen Pravilnik o hišnem redu Doma. V obrazložitvi je poudarjeno, da bi želeli organizirati življenje v Domu tako, da bi se čim manj razlikovalo od življenja doma, da bi bil to prijazen drugi dom, s strokovnim ugledom in visoko stopnjo zaupanja stanovalcev in svojcev. Vodstvo in delavci Doma zagotavljajo, da bodo naredili vse za dobro počutje stanovalcev, upoštevali njihove želje in individualne potrebe ter skupaj z njimi, svojci in zunanjo zainteresirano javnostjo ustvarili Dom čimbolj po njihovi meri. Ravnanje stanovalcev naj bi bilo omejeno le s pravicami drugih stanovalcev in s pravili za varstvo pred požarom ter sanitarnim in higienskim varstvom. Poleg pogojev za bivanje in zdravstvenemu stanju primerno prehrano, Dom zagotavlja pomoč in postrežbo, zdravstveno nego in zdravstveno tehnične posege, ki jih izvajajo zdravstve- ni tehniki in medicinske sestre. Izvaja tudi fizioterapevtske storitve in organizira specialistično psihiatrično in fizi-atrično dejavnost, zelo koristna in dobrodošla je za oskrbovance delovna terapija. Zdravstveno varstvo izvaja v prostorih Doma zdravnik ZD Ljubljana - enota ZD Grosuplje. Dopolnjena in posodobljena Pravila o hišnem redu Doma vsebujejo določbe o ravnanju ob vselitvi in nastanitvi, o organizaciji in funkcioniranju vseh notranjih služb, podrobno so opredeljene pravice in obveznosti stanovalcev in obiskovalcev, obveznosti in dolžnosti delavcev, kaj se šteje za kršitve hišnega reda ter postopek in način reševanja ugovorov in pritožb. Vključene so še določbe o verskih obredih v Domu in postopek v primeru smrti stanovalca. Pravilnik o hišnem redu je dostopen in na vpogled vsakemu, ki je za to zainteresiran. Poznan je problem premajhnega števila postelj oziroma nastanitvenih zmogljivosti v domovih za starejše v Sloveniji. Tudi v Domu starejših občanov Grosuplje je določena čakalna doba, kar ni prijetno za nikogar, ki se je znašel v situaciji, da potrebuje nastanitev v takšni instituciji. V problematiko širitve tovrstnih kapacitet v širšem in tudi v ožjem okolju se v tem sestavku ne spuščam, je pa toliko bolj vzpodbudno, da se Dom na ta problem odziva v okviru možnosti in v skladu z zakonom o socialnem varstvu. Določene programe in storitve ponuja tudi starejšim, ki niso stanovalci Doma. Taka storitev je na primer dnevno varstvo starejših, ki je oblika institucionalnega varstva, namenjena tistim posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe, potrebujejo pa pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja za določeno število ur dnevno. Storitev dnevnega varstva lahko vsebuje prevoz, osnovno oskrbo / prehrano in dnevno nastanitev/, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo oziroma zdravstveno nego, skladno s predpisi s področja zdravstva. Cena storitve dnevnega varstva starejših se določi za storitev v trajanju 8 ur dnevno, in sicer v višini 70 % cene takoi-menovane oskrbe I, oskrbe II ali oskrbe III., glede na uvrstitev v skupino oskrbe. Če se storitev izvaja več ali manj ur dnevno, se cena ustrezno zviša ali zniža. Druga nova storitev je socialni servis, ki dopolnjuje dejavnost na terenu in obsega naslednje storitve: prinašanje pripravljenih obrokov hrane, nakup in prinašanje živil in drugih potrebščin, nabava ozimnice, pranje in likanje, temeljito čiščenje stanovanja, spremstvo pri obisku trgovine, predstav, sorodnikov, organizira- nje in izvajanje različnih oblik družab-ništva, pedikerske in frizerske storitve na domu, kontrola jemanja zdravil, varovanje in nadziranje uporabnika preko noči. Nedvomno se nadaljuje že v prejšnjem obdobju začeto odpiranje Doma navzven. Vzpodbudno pa je, da je vodstvo smelo zastavilo vrsto novih, strokovno podprtih načrtov. Takšno neposredno vključevanje v okolico bo omogočalo hitrejše prepoznavanje potreb porabnikov ter prilagajanje programov tem potrebam. Pričel se je proces, ko se institucija začenja na konkreten način odzivati na realne potrebe in upravičena pričakovanja potencialnih koristnikov storitev. Z novimi dejavnostmi na svoj način tudi izravnava vrzeli v institucionalni mreži in strukturi skrbi za naše starejše prebivalstvo. Malči Žitnik, zunanja članica Sveta Doma starejših občanov Grosuplje ZDRAVSTVO, SOCIALA v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 30 PROSTOVOLJNO DOPOLNILNO ZDRAV ČLOVEK IMA STO ŽELJA, B0LAV LEENa (AP&tovl ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Mnoge zdravstvene storitve, zdravila in tehnični pripomočki, so številnim bolnikom zagotovljeni le v omejenem obsegu. S sklenitvijo enega izmed zdravstvenih zavarovanj se lahko izognemo nepredvidenim stroškom in tako sebi in našim najbližjim zagotovimo dodatno socialno varnost. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko med celotno vrednostjo zdravstvene storitve, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in deležem te vrednosti, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni potrebno doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in me-dicinsko-tehnične pripomočke (npr. zobno protetiko, očesne pripomočke, nenujne reševalne prevoze, zdravila na recept ipd.), dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti. Za učinkovitejše ter uspešnejše zdravljenje, za zdravila, za boljše ortopedske pripomočke, za večje udobje pa zavarovalnice priporočajo tudi nadstandardna zdravstvena zavarovanja. Kot primer navajamo ponudbo ene od najstarejših zavarovalnic - ponudnic zdravstvenega zavarovanja, kjer so prostovoljna zavarovanja združena v tri skupine: A - Dopolnilno zdravstveno zavarovanje; B - Zavarovanja za večji obseg pravic ali višji standard storitev; C - Zavarovanja za dodatne pravice. Zakon določa, da se posamezniku, ki se ne vključi v zavarovanje v roku enega leta od dne, ko postane zavezanec za doplačila, z vsakim polnim nezavarovanim letom, premija poviša za 3 odstotke. Enako velja za vse, ki bodo prekinili zavarovanje in nato ponovno vstopili v zavarovanje po več kot letu dni. Za izračun števila polnih nezavarovanih let se upoštevajo vsi dnevi po 1. 1. 2006. Skupno povišanje je lahko največ v višini 80 %. Zavarovanje se sklene za najmanj eno leto, izjemoma za krajše obdobje za osebe, katerih status zavarovane osebe v zdravstvenem zavarovanju je časovno omejen. Zavarovalec oz. zavarovanec lahko odpove pogodbo po poteku enega leta. Odpovedni rok je 3 mesece. Čakalna doba je doba, ko zavarovanec plačuje premijo, a nima zavarovalnega kritja. To pomeni, da mora zavarovanec prve tri mesece od sklenitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sam kriti vse stroške doplačil zdravstvenih storitev. A to velja le za dve skupini oseb: - za vse osebe, ki jim do začetka zavarovanja poteče več kot en mesec od dneva, ko postanejo zavezanci za obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To so običajno študentje ali dijaki, ki jim preteče status; - za vse osebe, ki bi odpovedale dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje in novega zavarovanja ne bi sklenile v roku enega meseca. Študentje oz. dijaki morajo v roku enega meseca skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če ne želijo, da zanje velja trimesečna čakalna doba. Zavarovanje vas razbremeni stroškov doplačil k zdravstvenim storitvam, ki so kot pravica opredeljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju, vendar jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti: - v osnovni zdravstveni dejavnosti, - pri zdravljenju zobnih in ustnih bolezni, - pri zobnoprotetičnem zdravljenju, - pri specialistično ambulantnem zdravljenju, ZA STAREJŠE LJUDI V OBČINI GROSUPLJE POSKRBLJENO V grosupeljski občini se kljub 800 čakajočih upokojencev na sobo v domu starejših občanov s strani občine ne izvaja nobena aktivnost, da bi izboljšali kakovost bivanja starejših ljudi. V nekaterih drugih občinah so že zgrajena oz. se izvajajo projekti varovanih stanovanj, ki starejšim ljudem nudijo kvalitetnejše življenje. Varovana stanovanja - boljši izraz bi bil oskrbovana stanovanja - so namensko grajena stanovanja za starejše ali funkcionalno ovirane ljudi; gre za ljudi, ki potrebujejo delno pomoč ali nego, vendar ne takšne, kot jo nudijo v domovih za starejše občane. Grajena so tako, da so prilagojena potrebam starostnikov: so brez arhitektonskih ovir, velikostni standardi so drugačni kakor v običajnih stanovanjih, sanitarije so prilagojene tudi ljudem na invalidskem vozičku, itd. Varovana stanovanja, v primerjavi z domovi za starejše osebe, starejšim osebam zagotavljajo večjo samostojnost in individualnost bivanja. To je nedvomno njihova največja prednost. Naselja z varovanimi stanovanji naj ne bi bila velika, temveč naj bi bilo teh naselij več. To starejšim občanom omogoča, da ostanejo v bližini svojih domov oz. domačega kraja. Varovana stanovanja predvidevajo družno zazidavo pritličnih stanovanjskih enot, namenjena pa so starejšim ljudem, ki sami ne morejo več živeti samostojno ter potrebujejo organizirano nego in pomoč. Gradijo se v kompleksih več stanovanj skupaj in uporabnikom zagotavljajo socialno in zdravstveno oskrbo, ki jo nudi obstoječa služba doma starejših občanov v bližini ali posebej v ta namen organizirana služba. Stanovalci se dogovorijo za obseg pomoči, lahko pa koristijo tudi nekatere zdravstvene storitve. Pomoč in storitve plačujejo sami. Vloga države pri teh stanovanjih je, da določi standarde oskrbe in izvajalcem daje dovoljenje za delo. Ministrstvo za delo in ljubljanski inštitut za urbanizem sta pred leti pripravila smernice za gradnjo varovanih stanovanj: lokacija, tipologija zgradb, arhitektura, morebitni investitorji. Investitor lahko ostane lastnik stanovanj in jih oddaja ali proda, vendar se njihove namembnosti ne sme spreminjati. Pri gradnji varovanih stanovanj pomaga tudi ZPIZ. Njegov nepremičninski sklad lahko financira ali sofinancira gradnjo. Po podatkih ministrstva za delo so v Sloveniji varovana stanovanja v Mariboru, Medvodah, Laškem, Šentjurju pri Celju, Impoljci pri Sevnici, Logatcu, Podbrdu, Kobaridu in Tolminu. Spodbudno je, da vse več tudi manjših občin pristopa k omenjenemu projektu, tudi sosednje občine Škofljica, Dobrepo-lje in Ivančna Gorica. Starejši si želimo, da bi bilo v bodoče več pozornosti pri razvoju občine namenjenih nam, ki smo v jeseni življenja. Vinko Likovič - pri bolnišničnem zdravljenju, vključno s storitvami nastanitve in prehrane, intenzivne terapije in pri drugih najzahtevnejših diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih posegih, - pri presajanju organov , - pri ugotavljanju in zdravljenju zmanjšane plodnosti, umetne oploditve, sterilizacije in umetne prekinitve nosečnosti, - pri zdravljenju v tujini, - pri zdraviliškem zdravljenju skladno s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, - za zdravila na recept skladno z veljavno listo (pozitivna in vmesna), - za očesne, ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke, za reševalne prevoze v nenujnih primerih, skladno z indikacijami. Višina doplačila oz. razlika do polne vrednosti zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov je določena z zakonodajo, opredeljeno v23. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. (O višini zneskov smo pisali v predhodni številki Grosupeljskih odmevov). Viri: www.adriatic-slovenica.si,www.zdravstvena.net AJURVEDA - ZNANOST O ŽIVLJENJU Ajurveda je verjetno najstarejši zdravilski sistem na svetu in izvira z indijskega podkontinenta. Prva najdena ajurvedska besedila so stara približno 3500 let, starejša celo od tradicionalne kitajske medicine in opisujejo delovanje telesa, pa tudi zdravilna zelišča in njihov zdravilni učinek na zdravljenje. Temeljni princip ajurvede opisuje tri različne vire energij, doše, iz mešanice katerih smo sestavljeni tako ljudje kot živali. Imenujejo se VATA, PITA in KAPHA ter predstavljajo splet petih elementov, iz katerih je sestavljena vsa živa in neživa narava: prostor, zrak, ogenj, voda in zemlja. Za vsako živo bitje je pomembno, da stremi k ravnovesju teh treh tipov - doš. Doša tipi: IIIVATA je gibalna sila, ki se ukvarja predvsem z živčnim sistemom, žveči in požira hrano, omogoča cirkulacijo krvi in zraka. Tip je vitek, nežen, slabo prenaša hladno, vetrovno in suho vreme. Inteligenten je in kreativen, neuravnotežen lahko postane boječ, tesnoben, nespečen in se boji izzivov. IPITA obvladuje biološki ogenj in se ukvarja s prebavo hrane, odgovorna je za vročino in presnovo. Uravnotežena PITA pomeni dobro prebavo in zadovoljstvo, neuravnotežena pa prepirljivost, napadalnost, razdražljivost, kožne izpuščaje in čire. Tip je srednje grajen, ne mara vročine in sonca. Dostopen je in inteligenten. IKAPHA daje vsebino in oporo, ukvarja se z oskrbovanjem VATA in PITA energij. Nadzira celično zgradbo, telesna izločanja in trdnost duha. Ima moč in vzdržljivost, visoko odpornost, stabilnost in uravnotežen značaj. Tip je velike postave in nagnjen k debelosti, potrpežljiv in ljubeč, neuravnotežen lahko postane pohlepen in posestniški, otopel in žalosten, s prekomerno telesno težo, alergijami. Konstitucija posameznega organizma določa nagnjenost k boleznim. Bitja smo običajno mešanica treh opisanih tipov, ki zaznamujejo naše fizične in psihične lastnosti. Zdravniki pospešeno iščejo recept za ustrezno prehrano, pa tudi alternativne oblike zdravljenja, ki bi vzpodbudile organizem k samozdravljenju. V tem procesu je ključna njegova lastnost, da stremi k ravnovesju. Kadar nastane v telesu energetsko neravnovesje, je imunski sistem oslabljen in telo tako bolj dovzetno za bolezni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre JOŽEFE ZAVIRŠEK (1920 - 2006) z Velikega Mlačevega 74, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku in pevcem za lep pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni Kaj povzroča energetsko neravnovesje? 1. Stres: ta je lahko psihološkega izvora ali izvira iz okolja. 2. Neustrezna presnova, ki je velikokrat posledica slabo uravnovešene prehrane. 3. Bakterije, virusi, zajedavci: po izsledkih raziskav so našteti vzroki neravno-vesja manj učinkoviti, če sta izključena prva dva povzročitelja, t.j. stres in slaba prebava. Ajurvedski princip Izkušeni ajurvedski terapevti upoštevajo zmes vseh treh doša tipov, ki se skrivajo v posamezniku, in njegovo osebnost, ne le bolezensko stanje, v katerem se organizem nahaja. Za to, da bi ajurvedska zelišča dosegla največji učinek, je potrebno uskladiti energetski naboj zelišč in lastnosti človeka, ki zelišča uživa. Enako pravilo uporablja tudi homeopatija, ki se je razvila na Zahodu. Uporaba ajurvedskih zelišč Za pravilno uporabo ajurvedskih zelišč in ostalih metod v humanem zdravilstvu (prehrana, pripomočki, očiščevanje, meditacija) je potreben dolgoleten poglobljen študij, saj je prepoznati kombinacijo različnih doš zapleten proces. Pri uporabi čudovitih zelišč ajurvede znanosti zadostuje učinek njihove uporabe ne glede na to, če uporabnik razume (ali verjame) v energetski princip treh doš. V Indiji je veliko število prodajaln, kjer je mogoče kupiti zelišča, razvita je tudi močna industrija predelave le-teh. Skrivnost učinkovitosti indijskih ajurvedskih pripravkov je visoka kvaliteta sestavin, starodavne ajurvedske recepture, na katerih temelji proizvodnja, natančni postopki izdelave in trajni raziskovalni programi. Za pripravke se uporabljajo zelišča, včasih tudi v kombinaciji z minerali; celotna rastlina se le redko uporablja, pač pa ločeno v proizvodu uporabijo sadeže, semena, liste, korenine, gomolje... Ajurvedska zdravljenja nimajo stranskih učinkov. Ajurveda v Sloveniji Za humano uporabo že nekaj časa lahko kupujemo v Sloveniji več registriranih pripravkov, ki so mešanica različnih zelišč v obliki tablet in so učinkovit dodatek prehrani pri najrazličnejših tegobah in boleznih. Poleg tega se v slovenskih institucijah že izobražujejo ajurvedski terapevti. Mojca Sajovic Vir: http://www.himalayahealthcare.com/products/ LETOVANJE OTROK NA DEBELEM RTIČU Otroci iz treh občin Ivančne Gorice, Grosupljega in Dobrepolja so tudi letos od 10. do 20. julija letovali na Debelem rtiču. Kar 190 otrok in 17 vzgojiteljev se je v ponedeljek zjutraj podalo na pot proti morju novim dogodivščinam naproti. Poleg obilice plavanja in čofotanja v bazenu in morju smo bili vseh deset dni športno aktivni: igrali smo košarko, nogomet, odbojko, pomerili smo se v vlečenju vrvi. V času popoldanskega počitka smo vzgojitelji vsak dan organizirali ustvarjalne delavnice. Ustvarjali smo iz naravnih materialov, kot so školjke, kamenčki, mivka, storži. Vlivali smo modelčke iz mavca, pletli zapestnice, ustvarjali iz papirja, risali. V času našega bivanja na Debelem rtiču je zdravilišče praznovalo 50-letnico delovanja. Preko celega dneva so potekale različne delavnice. Tudi Grosuplje se je predstavilo kar z dvema. Eko delavnico sta vodila Uroš Gačnik in Anja Kastelic, Urška Berdajs pa je vodila delavnico z ljudskimi plesi. V eko delavnici smo iz odpadne embalaže ustvarjali robote, gradove, vlake, avtomobile. Vse to smo uporabili za sceno na zaključni prireditvi, kjer so zaplesali tudi otroci iz plesne delavnice. Nekaj otrok je sodelovalo pri izdelovanju plakata na temo miru v okviru natečaja Lions kluba Koper. Za najboljši plakat je dobila nagrado prav naša varovanka - Valentina Vrhovec s Krke. Njeno delo se bo skupaj z ostalimi udeležilo nadaljnjega tekmovanja za predstavnika Slovenije v Ameriki. Tudi vzgojitelji smo se izkazali v različnih tekmovanjih, saj smo pobrali prvo mesto v vlečenju vrvi in v odbojki na mivki. Vsak večer smo odhajali na ples, kjer smo sproščali še zadnje preostale atome energije. Sončno in toplo vreme, ki nas je spremljalo ves čas letovanja, je še pripomoglo k sproščenemu, prijetnemu in prijateljskemu vzdušju. Sonce in lepi spomini so torej vabilo, da se letovanja udeležimo tudi naslednje leto. Ana, Anja, Maja, Mateja, Urška ^ l p r * * r ' : * fc T X F HD MBS, VT^iA i ZDRAVSTVO, NASVETI, V SPOMIN v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 31 Zdravstveni dom Grosuplje Pod gozdom c. I/14, Grosuplje ŠOLA HUJŠANJA : V jesensko zimskem obdobju pričenjamo v Zdravstvenem domu Grosuplje z novo delavnico šola hujšanja in zdrav življenjski slog. Delavnica se bo pričela v ponedeljek, 2. oktobra 2006, ob 17. uri, v prostorih sejne sobe ZD. Zaradi omejenega števila udeležencev vse zainteresirane naprošamo, da se predhodno prijavijo od 25. septembra do 29. oktobra na tel. 781 84 00 sestri Ireni Koritnik. Šola traja 16 tednov, v tem času je tudi organizirana telesna dejavnost. TEST HITRE HOJE : Hkrati vas vabimo na test hitre hoje na 2 km, ki bo organiziran v soboto, 7. oktobra, ob 8.30 uri. Start pri pokopališču v Grosupljem, nato 1 km po makadamski poti proti Spodnji Slivnici in nazaj. ZDRAVCEK : V mesecu oktobru pričenjamo z novim sklopom Zdravčka. Srečali se bomo štiri torke zapored in spregovorili o duševnem zdravju - kako iz stiske, o bolečinah v mišicah, telesni dejavnosti pri bolečinah v mišicah in sklepih, o raku na prebavilih in še čem. Zdravček bo odprl vrata v Družbenem domu v Grosupljem, v torek, 10. oktobra 2006, ob 18. uri. Zdrav človek ima tisoč želja, bolan eno samo - da bi bil zdrav. Naj bo ena izmed tisočih želja tudi krepko zdravje, storimo kakšen korak na poti k uresničitvi svojih želja. ZD Grosuplje Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ob izgubi naše drage mamice Angele Jamnik, Lesarjeve mame iz Malega Mlačevega se z veliko hvaležnostjo spominjamo vseh, ki ste se z nami združili v globokem žalovanju ob njeni smrti in nam praznino njenega odhoda polnili z iskreno tolažbo. Brez Vas, vaščani Malega Mlačevega, posebej bližnji sosedje, številni prijatelji, znanci in sorodniki, bi nam bilo še mnogo težje. Hvala službi za izvajanje pomoči na domu iz DSO Grosuplje in osebju Oddelka za zastrupitve KC. Iskreno se zahvaljujemo za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove v njen spomin. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste pripravili in se udeležili slovesa naše drage mamice in babice, še posebno pa zakoncema Hotko, župniku Andreju Šinku in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik. Vsi njeni žalujoči VOZIMO PAMETNO - VARČNO IN VARNO Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije je pred dnevi izdal brošuro v omejeni nakladi z gornjim naslovom, s katero je želel prispevati, da bi promet na naših cestah potekal varneje in tudi varčno. Brošura je bila med drugim posredovana tudi Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje, ki ga vodi g. Andrej Struna. Ker je v publikaciji, katero je pripravil in uredil g. mag. Bojan Žlender, veliko koristnih napotkov za vse voznike motornih vozil, smo se skupaj z našim Svetom, AVTO ŠOLO ZŠAM Grosuplje in združenjem ZŠAM odločili, da vam ta priporočila in napotke podrobneje predstavimo. Samo tako lahko omogočimo, da bo s temi napotki seznanjen najširši krog uporabnikov prometnih sredstev, za kar se že vseskozi zavzema tudi naše Združenje in pri usposabljanju voznikov motornih vozil tudi naša avto šola. Namen je torej VOZIMO VARNO in tudi VARČNO. V zadnjem času smo priče izrednemu razvoju avtomobilskih motorjev, ki omogočajo varčnejši in prijaznejši način vožnje, ki ob večji udobnosti omogočajo tudi večjo varnost. Razvoj tehnike je doprinesel, da s pravilnim načinom vožnje lahko pomembno zmanjšamo hrup, stroške vzdrževanja vozila, porabo goriva od 10 pa vse do 25 %, izpust CO2. Najbolj pomembno pa je, da zmanjšamo število nesreč. Kljub temu pridemo na cilj v skoraj istem času, kot če bi vozili agresivno. Nenazadnje pa nas sili k varčni vožnji tudi vse višja cena goriva, kjer obeti niso v smeri zniževanja. Zato moramo racionalnost iskati pri sebi. V Sloveniji prevozimo povprečno 15.000 km na leto. Ob povprečni porabi goriva 8 litrov na 100 km ob sedanji ceni bencina je lahko prihranek ob ustrezni vožnji do 50.000 sit letno. Strokovna priporočila za varčno vožnjo obsegajo kar nekaj navodil, zato si jih oglejmo: 1. TEMELJNA PRAVILA Vozite umirjeno, upoštevajte varnostno razdaljo. Sproti skušajte predvideti, do česa lahko pride med potekom vožnje. Izkoristite zalet vozila, zato pri ustavljanju pustite vozilo v prestavi, da pri tem dodatno zavira motor, ker takrat ne trošite goriva. V višjo prestavo menjate najkasneje pri 2500 vrtljajih pri bencinskih in pri 2000 vrtljajih pri dizelskih motorjih. Vedno vozite z nizkimi vrtljaji. 2. SPELJEVANJE Takoj po zagonu motorja odpeljemo. Motor se pri delovanju na mestu bistveno počasneje ogreva, istočasno pa takrat najbolj onesnažujemo okolje, saj je pri prostem teku največji izpust škodljivih plinov. Predvsem to velja pozimi, ko motor zaradi samodejnega ali ročnega čoka deluje z bogatejšo mešanico zraka in goriva in so izgube zelo velike. Zelo veliko voznikov najprej zažene motor, nato pa se loti čiščenja zaledenelih stekel ali čiščenja snega. Res je, da z neočiščenimi stekli ne smemo speljati, res je pa tudi, da v času čiščenja 5-10 minut porabimo toliko goriva, kot če bi prevozili 10 km, s tem da so še obremenitve okolja največje. 3. VARNOSTNA RAZDALJA IN PREDVIDEVANJE Za varčno in varno vožnjo je najboljša varnostna razdalja 2 do 3 sekunde. Pri takšni varnostni razdalji ni potrebno ostro zavirati in nato pospeševati, kar bistveno poveča porabo goriva, temveč je pri tem možno izkoriščati zagon oz. zaviranje z motorjem. Prihranek je lahko tudi do 25 % goriva. Izračun varnostne razdalje opravimo na naslednji način: če vozimo 50 km/h, se izračuna: 50 km/h : 10x3x2 sek. = varnostna razdalja 30 m. Vožnja na mokrem vozišču zahteva večjo varnostno razdaljo, to je od 4 do 5 sekund. Predvsem pa je v takih razmerah potrebno zmanjšati hitrost vožnje. 4. PRESTAVLJANJE V VIŠJO PRESTAVO Izogibajte se vožnji pri visokih vrtljajih. Idealna je hitra menjava navzgor že pri 2000 vrtljajih oziroma vožnja z vrtljaji že med 1500 do 2000. Današnji motorji so izpopolnjeni tako, da lahko brez škode vozimo v naselju z omejitvijo 50 km/h s četrto prestavo. Prepustnost križišč pogosto ni posledica umirjene vožnje, pač pa obotavljanja voznikov z drugimi opravili. Obotavljanje v križišču ima za posledico zastoj treh do štirih vozil. Seveda to velja za ravne površine. Vsa vozila res nimajo merilnika vrtljajev, zato si lahko poenostavljeno pomagamo z naslednjim: - prva prestava predstavlja le premik vozila za dolžino vozila, iz druge v tretjo prestavimo pri 30 km/h, - iz tretje v četrto prestavimo pri 40 km/h, - iz četrte v peto prestavo pretaknemo lahko že pri 50 km/h. Pretikanje mora biti hitro, da se preveč ne zmanjšajo vrtljaji, predvsem pa mehko, brez zabijanja v prestavo. 5. PORABNIKI ENERGIJE Res je, da ugodno okolje pomembno prispeva k dobremu počutju in varnejši vožnji. K tem odločilno prispeva tudi klimatska naprava. Ta omogoča poleg osebnega ugodja tudi večjo preglednost, posebno še v deževnih in zimskih dnevih, kar vpliva tudi na varnost vožnje. Kljub temu pa ni potrebno, da klimatska naprava deluje ves čas. Z racionalno uporabo naprave za gretje, hlajenje oz. zračenje lahko celo do 20 % zmanjšamo porabo goriva. 6. POSTANKI Zavedati se moramo, da je izgorevanje v motorju v prostem teku slabše kot pri vožnji in v okolje spuščamo več škodljivih snovi. Zato je priporočljivo, da pri postankih, daljših od 1 minute, ugasnemo motor. Pogosto zaganjanje motorja ne predstavlja več nobenih težav. Ti časi so minili. 7. TLAK V PNEVMATIKAH Tlak v pnevmatikah bi morali pogosto preverjati, praviloma mesečno. Tlak za 0,2 bara nižji od predpisa proizvajalca že zmanjšuje stabilnost vozila in povečuje porabo pnevmatik in goriva. Pri tlaku, ki je za 0,5 bara prenizek, je poraba goriva za 5 % višja. Priporočljivo je, da je tlak za 0,2 bara višji, kot ga je predpisal proizvajalec. 8. PRTLJAŽNIK IN TOVOR Velik stalen porabnik goriva sta tudi nepotrebna prtljaga v vozilu ter tovor na vozilu. Že strešni prtljažnik poveča porabo goriva do 10 %, 100 kg dodatne mase v vozilu ali na njem poveča porabo za 0,5 l goriva na 100 km. 9. KRATKE VOŽNJE Najbolj energijsko potratne in za okolje obremenjujoče so vožnje na kratkih razdaljah, ko vozilo še ne doseže normalne delovne temperature. Kratke razdalje so nekje do 4 km. Raziskave so pokazale, da motor porabi takoj po zagonu od 50 do 70 litrov goriva na 100 km (prav ste prebrali!), po približno 1 km vožnje je poraba še vedno okrog 20 l na 100 km in šele ko je motor zagret na delovno temperaturo, je poraba goriva normalna. Torej je glede kratkih voženj, če niso nujno potrebna, potrebno imeti pred seboj tudi ta podatek. To je povzetek napotkov, katere nam za varčno in varno vožnjo posreduje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Tako kot morajo biti glede na porabo energije jasno označeni gospodinjski aparati, velja tudi za osebne avtomobile. Glede na porabo goriva in izpust škodljivih plinov so avtomobili razvrščeni v energijske razrede od A do G. To je v pomoč kupcem vozil. Naj-varčnejši so avtomobili razreda A. K tem napotkom pa dodajamo v ZŠAM Grosuplje in preko naše avto šole še nekaj svojih napotkov, za katere menimo, da so lahko koristni in dopolnjujejo nasvete Sveta za preventivo. a) Čeprav je prepovedano, lahko opazimo še vedno zelo veliko voznikov, ki uporabljajo med vožnjo mobilni telefon. Koncentracija je s tem bistveno zmanjšana, varnost pa ogrožena. b) Pogosto opažamo med vožnjo uravnavanje radio aparatov oziroma nastavljanje postaj. Pozornost takrat ni več usmerjena na vožnjo. Tudi tedaj je varnost vožnje ogrožena. c) Ne priporočamo preveč energičnih pogovorov s sopotniki, ko vozniku kažejo razne zanimivosti (»glej, vidiš tisto; glej tam doli....«). Zavedajmo se, da sopotnik ne vozi! č) Varnostni pasovi so tudi za potnike na zadnjih sedežih. Žal jih kar polovica ne uporablja. V naši avto šoli na vseh tečajih cestno prometnih predpisov na vse te stvari redno opozarjamo. Varna vožnja vseh je končno tudi naša varnost. ZŠAM Grosuplje. Pripravil: Franc Skubic Ti zmanjkalo življenjskih je moči, za vedno zaprla si trudne oči. Umolknil je tvoj glas, tiho odšla si od nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice in prababice ALOJZIJE KRIŽMAN (1917 - 2006) z Velikega Mlačevega 51 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali cvetje, darove za cerkev in svete maše, nam izrazili sožalje in jo pospremili v njen poslednji dom. Hvala gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred in zboru Samorastnik za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem! Žalujoči vsi njeni ... le bolečina in praznina v naših srcih se bo spremenila v spoštovanje, srečo in ponos, da nam je bilo dano imeti tebe. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga žena, mama, babica in prababica GABI KOBILCA (1921 - 2006). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ge. Malči Žitnik za povedane besede. Posebna zahvala je namenjena osebju Doma starejših občanov Grosuplje za vso pomoč in skrbno nego v času bivanja v DSO. Imeli smo jo radi in zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Tiho je odšla naša draga FANI VLAISAVLJEVIČ, rojena Perovšek. Hvala vsem, ki ste ji na kakršenkoli način pomagali, še posebej pa sosedom s Kolodvorske 5 in družini Marinčič. Hvala gospodu Petriču za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ko se oziramo okrog, povsod te čutimo - mi vsi. Saj ni rečeno, da te ni. Med nami si.... ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji, nepričakovani in boleči izgubi naše drage žene in mami Marije Omahen (1954-2006) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za odpete žalostinke, ge. Fani Kralj in g. Antonu Adamiču za nenadomestljivo pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni v _avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 32 ČDODT Glasilo prebivalcev J T U It I_občine Grosuplje_ SLIKA ZGORAJ: Plezalci OŠ LA SLIKA SPODAJ: Mrežce POŠ Žalna PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPLJE: PROGRAM AKTIVNOSTI DO DECEMBRA 2006 DATUM IZLET TEŽAVNOST, POTREBANA OPREMA ČAS HOJE 14. 10. 2006 ILOVA GORA 527 m - RADENSKO POLJE Zbrali se bomo pri gostilni LUNCA v Zagradcu pri Grosupljem. Najprej si bomo ogledali zanimivosti Radenskega polja in Zatočne jame. Mimo vasice Gaberje se bomo povzpeli do spomenika padlim partizanom na Ilovi Gori, kjer bomo dobro uro v družbi udeležencev tradicionalnega spominskega srečanja. Na izhodišče se bomo vrnili mimo lovske koče. LAHKA POT, športna obutev, primerna za hojo po rosi, gamaše. Topla oblačila, kapa, rokavice. Močna svetilka za ogled jame. 6 UR 18. 11. 2006 BLEJSKA KOČA, MREŽCE 1960 m Z avtobusom na Pokljuko, nato peš do koče. Od tu se bomo povzpeli na zelo razgleden vrh Mrežce, od koder je pogled naTriglav in v dolino Krme res lep. Povratek po isti poti. Lahko se zgodi, da bomo hodili po snegu. LAHKA POT, zimska oblačila, planinski čevlji, smučarske palice. 6 UR 16. 12. 2006 JAVORNIK 1240 m Z avtobusom do Črnega vrha, preko Šajsne ravni pod Habatovim vrhom na Javornik. LAHKA POT, zimska oblačila, planinski čevlji, smučarske palice. 6 UR Za vse izlete se je potrebno pravočasno prijaviti mentorju planinskega krožka na šoli ali direktno na sedežu PD Grosuplje, na Adamičevi 29. Uradne ure so vsak ponedeljek ob 20. uri. Vsi udeleženci morajo imeti poravnano članarino PZS. Zaželeno je, da se izletov udeležijo tudi starši otrok. Vse informacije lahko dobite tudi pri predsedniku društva, Francu Štiberniku, na tel. 041 696 940. Poleg planinskih izletov društvo organizira tudi rekreacijsko plezanje na umetni plezalni steni v dvorani Brinje in v plezalnici na boulder steni na Adamičevi 29 v Grosupljem. Termini za športno plezanje otrok so: vsako sredo od 18.00 do 19.30 v plezalnici, vsak četrtek od 17.30 do 19.00 v dvorani Brinje, vsak petek od 18.30 do 20.00 v plezalnici. Oglejte si tudi našo spletno stran: www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPLJE Grosser Rosennock 2440 m in Hohe Geiselkopf 2974 m Planinsko društvo Grosuplje vsako leto organizira tudi planinske izlete oz. obiske v tuje gore. Letos smo obiskali lepe vrhove v okolici Radentheina ter lep vrh malo pod 3000 m n. m. severozahodno od Mallnitza. Na prvega je vodil vodnik Miha Oblak, na drugega pa spodaj podpisani. Nekateri člani planinskega društva namreč poleg slovenske planinske transverzale obiskujejo še vrhove prijateljstva. Teh vrhov je 60: 20 v Sloveniji, 20 v Italiji - Furlaniji-Julijski krajini ter 20 na avstrijskem Koroškem. V Avstriji je med njimi kar nekaj vrhov čez 3000 metrov, tudi Grossglockner (3798 m), pri nas je najvišji Triglav, v Italiji pa Monte Co-glians (2780 m) v Karnijskih Alpah. Pri Planinski zvezi Slovenije imajo za te vrhove poseben dnevnik, ki je obenem tudi vodnik. Sredi letošnjega julija smo obiskali Grosser Rosennock, ki je najvišji vrh v Krških (Gurktaler) Alpah. Do tja smo se peljali mimo Beljaka in Osoj-skega jezera, nato pred jezerom zavili levo v smeri Afritzsee in Radenthein. Tam se začenja strm vzpon, še vedno z avtom, mimo naselja Ka-ning, ki je že nad 1000 m n. m., nato se krene v Longalmtal in po njej vse do Erlacher Hütte na višini 1650 m. Sledi peš vzpon. Najprej smo še malo zgrešili začetek poti, ker smo se želeli še kar naprej v hrib peljati. Vendar smo s tem odkrili pot za nadaljevanje. Torej nazaj do koče in nato levo, še vedno po lepi cesti, ki pelje na planine pod najvišjim vrhom. Pravi vzpon se začne šele po polurnem krevsanju po cesti, pa tudi naprej je pot bolj sprehajalna kot planinska. Vse do vrha pot vodi med lepimi pašniki, kjer so nas vseskozi pozdravljale štirinožne gospodične in gospe. Saj kako naj drugače rečem prijaznim, urejenim, rejenim in nič blatnim kravicam, ki te zvedavo spremljajo in čakajo na kakšen pri-boljšek. Tako med opazovanjem krav ter bližnje in daljne okolice lagodno pridemo pod sam vrh in šele tu se začne nekoliko strmejši vzpon, pa še tukaj ni kakšnega posebnega napora. Kdo bi si mislil, da se vzpenjamo na 2440 m visoko goro? Za vzpon smo potrebovali le dobri 2 uri in to za okoli 800 m višine. Razgled je zelo razkošen. Kakšen bi šele bil, če ne bi bilo nekoliko megleno? Proti severu smo tudi prepoznali naš nadaljnji cilj, Klom-nock, ki je tudi med vrhovi prijateljstva. Malica! Nato sestop in še nabiranje rožic za čaje, predvsem materine dušice. Pri koči smo že pred dvanajsto uro. Kaj sedaj? Čakati celo popoldne pri koči, prenočiti in šele naslednji dan na Klom-nock? Nekdo pripomni, da bi šli kar danes na ta naslednji cilj. Kako? Pri kavici in zasluženem pivu povprašamo oskrbnico za nadaljnjo pot. Ja! Herlich! Mimo Oswalder Hütte, pa severno strmo na greben kar po- čez in tam proti severu na Mallnock in nato po grebenski poti na Klom-nock! Koliko časa? Etwas zwei bis drei Stunden, se je glasil kratek odgovor. Mi pa še malo pomalicamo in nato krenemo za avtom po jutranji zgrešeni poti do zapore. Tam najdemo stezico proti Oswaldovi koči, ki nas pripelje celo na visokogorsko kolesarsko pot na 2000 m nadmorske višine. Vzpenjamo se mimo lepega slapu, svižčevih hišk (lukenj), ponekod celo po rahlo močvirnem svetu, proti sedlu dokaj strmo, vendar vseskozi po travnatem terenu med množico krav. Na sedlu se nam odpre pogled na še bolj obširne pašnike, po katerih se vpenjamo na Mallnock, 2226 m, nato pa še na Klomnock, 2331 m, vseskozi pa imamo tudi lep pogled na sosednjo dolino Oswalder-tal. S prvega vrha se nam pokaže tudi naš vrh. Sledi »sprehod« po grebenu zopet med čredo krav in celo konj, pa vsekakor med raznovrstnimi cvetlicami. Še malo vršne strmine in že smo na vrhu! Ne bi verjel, samo slabi dve uri od koče, pa nič nismo hiteli. Malica in razgled. Meglice so se že nekoliko razmaknile, pa so se nam pokazale iz zahoda tudi Visoke Ture, pod nami pa znamenit Nockalmstrasse, ki vodi na Turacher-höhe. Še slikanje in povratek v dolino po poti vzpona ter zopet nabiranje rožic za čajčke za zimske bolezni. Pri koči smo bili že pred 18. uro. Še malo okrepčila in veselo na pot domov, kamor smo prišli še pred nočjo. Za vas in za sebe smo uživali Miha, Tine, Vera, Ivan in Vojko. Res, nič naporno in primerno za vsakega, posebno če gre samo na en vrh ali pa za samo potepanje, primernih poti je vsepovsod dovolj. Konec julija pa smo v skoraj isti sestavi, manjkal je le Miha, ki je moral na delo, mi upokojenci pa lahko gremo tudi čez teden, osvojili skoraj 3000 m visoki Geisselkopf. Ta vrh je v Visokih Turah, skoraj v osrednjem delu, najvišji v grebenu med Hochalmspitze in Sonnblic-kom v bližini Grossglocknerja. Izhodišče za vzpon na Geisselkopf je kraj Mallnitz, ki leži pred predorom železniške proge za Salzburg pod Visokimi Turami. V samem središču turističnega naselja krenemo po lepi asfaltirani cesti na Jamnigalm okoli 1700 m n. m. Parkiramo in raziskujemo pot za naprej. Hitro najdemo, saj imajo Avstrijci vse poti kar dobro označene. Markantni vrh vidimo pred seboj. Leva, nekoliko zahtevnejša, vodi na sedlo južno od vrha in po grebenu na vrh, desna, manj zahtevna, vodi položno po pašnikih do Hagener Hütte in nato po severnem grebenu na vrh. Po kratki seji se odločimo za prvo varianto. Kasneje se je izkazalo, da smo se pravilno odločili. Zakoračili smo čez razsežne pašnike med čredami štirinožnih lepotic, pa so res lepe, lahko bi konkurirale za kakšno miss, in številnimi potočki, ki so tekli iz snežišč izpod skoraj 3000 m visokih vrhov. Planina Jamnigalm je kot nekakšna velika kotlina v vznožju samih dvatisočakov, ki so visoki kot Triglav, pa tudi višji, najvišji je Geisselkopf 2974 m . Kakšno uro je sledilo ogrevanje po položni poti, nato pa vse bolj strmo zopet mimo svižčevih hiškna Feldsseescharte, 2714 m. Počitek in malica! To je zelo pomembno opravilo v gorah! Markacije proti vrhu so izginile, zasledili smo le rahlo shojeno stezico. Je prava? Je! V skalah na grebenu smo opazili skupine, ki so sestopale. Zakaj pot ni markirana? Tukaj vodijo le gorski vodniki, ki so nas na poti kar grdo gledali. Saj je bila pot res zahtevna, vendar oni so se za to pot kar slabo opremili. Mi smo si nadeli čelade, ki so bile zaradi krušljivega terena kar nujne, za potrebo pa smo imeli še cepine. Oni nič od tega! Po drsljivem grušču in kratkem ple- zanju prispemo na vrh. Ja! Upokojenci smo še kakor stari mački, ki se ne ustrašijo pred vsako oviro! Razgled z vrha pa je res obširen. Na vzhodu Hochalmspitze, 3360 m, osvojili smo ga že pred leti, ter znameniti Ankogel, s katerega je možno tudi smučati, proti zahodu vsekakor Grossglock-ner, pa Sonnblick, Petzeck, na jugu pa še precej vrhov, ki jih bo tudi treba osvojiti, če bomo hoteli izpolniti dnevnik Vrhovi prijateljstva so pa od teh nižji. Sestop po grebenski poti proti Hagener Hütte, ki tudi ni povsem enostavna, je pa lažja od one pri vzponu in ta je tudi markirana, vendar še vedno dolga okoli 2 uri. Koča stoji na najnižjem prehodu čez Visoke Ture, 2450 m n. m. ki so ga že uporabljali Rimljani za osvajanje severne Avstrije. Kolovozno pot do koče tudi imenujejo Römische Stras-se in po njej bi se dalo do koče pripeljati tudi z gorskim kolesom. Sestop po položnih pašnikih med gorskim cvetjem, nisem še videl toliko arnike, borovnicami in seveda čredami krav, nazaj do avta. Ne razumem, zakaj se Avstrijcem splača na tolikšnih višinah gojiti toliko goveda, pri nas pa se to ne splača! Sledil je še ogled kiparske in rezbarske delavnice sredi Mallnitza. Z motornimi žagami so umetniki oblikovali razne gorske živali: divjega petelina, zajca, kozoroga, orla ... . Povratek čez Ljubelj, ker je bila pred karavanškim predorom predolga kolona. Martin Oblak OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne pimeint kgfikeijsHi loči» foiBiizqe vend 'ahlor oglnavar 0.611292" EJRA> 5dj 10.0 U iT «.P > 10.0 «l HM St 80 n 10.0 3D llDIi 104 10 D1100 l«l Iii? 115- 150* 100 150 106E I» 10 0*211.0 H« 101/ 203- 15O*iO0 "4M! 951 298: 20.0120.0 «M 930 37? HOiiOO 54H 919 4EO POL STRANI £3 911 £03. 30 D120.0 600 S)? 514 ■sCiOiiOO era B78 ipi CELA lita EM 9Sr Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA (l^ime tečsjEUH* iitlo končni diTEn.E 17.1.2MH ■.Te dr o^L zieseh i ogj&sautm ■jlJSij 00/ ¡>.Qx1D.Q 23708 93B7 112« iO«1O.0 237.03 10675 12SI0 ¿0x10.0 217*3 i:«: IbIHi 100x100 23J.03 13352 1S754 150*100 237XB 1M7S 2)254 100 «20.0 a;.03 24551 2EW1 150 «300 34941 419 30 30.0 x 2D.0 237.« 450S5 MUK »0*300 ar oa 55609 St&tf 30.0 «37.r 537.03 61231 7HJ1 JO 0x30.0 237.03 69085 79115 «0*300 23703 84123 10H M 40.01277 237*5 11WJ2 13022s Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov jozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. ŠPORT avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 33 ČLANI AK ŠPELA ZELO USPEŠNI NA EKIPNEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Dekleta AK „ŠPELA,, ekipno na DP uvrščene med tri najboljše. V soboto, 1. julija, je v Brežicah potekalo državno prvenstvo v ekipnem in posameznem mnogoboju za starostno kategorijo do 12 let (U12) in do 14 let (U14). Tekmovanja se je udeležilo 70 nastopajočih atletov in med njimi so bili tudi člani AK Špela. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: pionirji in pionirke do 12 let (U12) na 60 m, skoku v daljino, metu žogice in teku na 300 m. Pionirke so osvojile dve medalji v posamičnem mnogoboju, in sicer Katja Zof je osvojila 2. mesto, Nika Petaver 3. mesto, uspeh stadopol-nili Manca Groznik s 6. mestom in Kaja Mavec z 9. mestom. Dekleta pa so osvojila naslov EKIPNIH DRŽAVNIH PRVAKINJ za leto 2006. Fantje so nastopili nekoliko mlajši in njihov uspeh v ekipnem mnogoboju je bilo osvojeno 2. mesto na DP (Jaka in Kristjan Grunfeld, Gašper in Žan Mrzelj). Pionirji in pionirke do 14 let (U14) so tekmovali v naslednjih disciplinah: teku na 60 m, skoku v daljino, metu žogice in teku na 600 m. Med pionirkami je v posamezni kategoriji 3. mesto osvojila Anja Zof. Ekipno pa so dekleta v postavi: Anja Zof, Petra Fakin in Tamara Dizdarevič osvojile tretje mesto. Pionirji do 14 let (U14) so ekipno zasedli 2. mesto v postavi: Matevž Fakin, David Šavli in Timotej Mrzelj. v Brežicah osvojila naslov državnih prvakinj, tudi ostale ekipe Med njimi je Matevž Fakin dosegel odličen rezultat na 600 m s časom: 1.44.98 in s tem osvojil tretji rezultat v letniku 1993 in 1994. Matevž je leto dni mlajši, tako da lahko v mesecu septembru, ko nas čaka še posamezno državno prvenstvo, doseže odličen rezultat. Hkrati pa je v Brežicah potekalo tudi tekmovanje v dolenjskem pokalu, tu se seštevajo štiri tekmovanja in tudi s tovrstnega tekmovanja poročamo o odličnih uspehih. REZULTATI DRŽAVNEGA PRVENSTVA: U12 pionirke posamezno: 2. mesto: Katja Zof 3. mesto: Nika Petaver 7. mesto: Manca Groznik 9. mesto: Kaja Mavec EKIPNO: 1. mesto NASLOV DRŽAVNIH PRVAKINJ (v postavi: Katja, Nika, Manca in Kaja) U12 pionirji: EKIPNO: 2. mesto (v postavi: Gašper in Žan Mrzelj, Jaka in Kristjan Grunfeld ) U14 pionirke posamezno: 3. mesto: Anja Zof EKIPNO: 3. mesto ( v postavi: Tamara Dizdarevič, Petra Fakin in Anja Zof ) U14 pionirji: EKIPNO: 2. mesto ( v postavi: Matevž Fakin, David Šavli in Timotej Mrzelj ) REZULTATI DOLENJSKEGA POKALA: U12 pionirke: 1. mesto: Katja Zof 2. mesto: Nika Petaver 3. mesto: Manca Groznik 4. mesto: Kaja Mavec U12 pionirji: 4. mesto: Kristjan Grunfeld U14 pionirke: 1. mesto: Anja Zof Nekateri člani pa so nastopili še na finalu osnovnih šol na Ptuju, in sicer 6. 6. 2006, in tudi tam so dokazali, da se v klubu dobro dela in posegli po odličjih. Katja Zof je v metu žogice in z rezultatom 38,43 m osvojila 3. mesto, Matevž Fakin pa je na 600 m (1.46.16) osvojil 6. mesto (nekoliko poškodovan), Nejc Mele je v skoku v daljino osvojil 11. mesto. AK ŠPELA, Špela Dizdarevič ROKOMETNA SEZONA JE PRED VRATI Nova rokometna sezona je tik pred začetkom. Zadnji vikend v mesecu septembru čaka rokometaše Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje prva tekma v 1. B državni ligi. Z novim trenerjem Janijem Likavcem, nekdanjim odličnim rokometašem, se bodo poskušali v novi sezoni predstaviti v čim boljši luči in razveseliti svoje navijače. Ekipa je zelo mlada, polovica njenih članov je še mladincev. Čim več zmag in s tem čim višjo uvrstitev bodo v novi sezoni poskušali priigrati: Dragan Marič, Janez Knep, Simon Oblak, Zlatko Marič, Tomi Gangl, Rok Rotar, Gašper Gabrijel-čič, Simon Stopar, Dejan Strojan, Miha in Jaka Sever, Ervin Rustemagič, Sebastjan Obajdin, Dalibor Gavrič, Gregor Šumiga, Boris Andrič, Klemen Kocjan, Tomaž Ojsteršek in Jaka Radič. V Dvorani Brinje (ob sobotah ob 20. uri) in na gostovanjih lahko spet pričakujemo zanimive tekme, zato vse, ki vam je rokomet pri srcu, vabimo na tekme, ki bodo odigrane po naslednjem razporedu: Krog Datum Domači Gosti 01. KROG 30.09.2006 RK PEKARNA GROSUPLJE RK N. G. MIP - GORICA LEASING 02. KROG 07.10.2006 RK PEKARNA GROSUPLJE MRK KRKA 03. KROG 14.10.2006 RD TERMO RK PEKARNA GROSUPLJE 04. KROG 21.10.2006 RK PEKARNA GROSUPLJE RK RADEČE 05. KROG 04.11.2006 RK ATOM KRŠKO RK PEKARNA GROSUPLJE 06. KROG 11.11.2006 RK PEKARNA GROSUPLJE RK SEVNICA 07. KROG 18.11.2006 MRD DOBOVA RK PEKARNA GROSUPLJE 08. KROG 25.11.2006 RK PEKARNA GROSUPLJE RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 09. KROG 02.12.2006 MRD BRANIK MARIBOR KLIMA PETEK RK PEKARNA GROSUPLJE 10. KROG 09.12.2006 RK PEKARNA GROSUPLJE RK GORIŠNICA 11. KROG 16.12.2006 RK DOL TKI HRASTNIK RK PEKARNA GROSUPLJE 12. KROG 10.02.2007 RK N. G. MIP - GORICA LEASING RK PEKARNA GROSUPLJE 13. KROG 17.02.2007 MRK KRKA RK PEKARNA GROSUPLJE 14. KROG 24.02.2007 RK PEKARNA GROSUPLJE RD TERMO 15. KROG 03.03.2007 RK RADEČE RK PEKARNA GROSUPLJE 16. KROG 10.03.2007 RK PEKARNA GROSUPLJE RK ATOM KRŠKO 17. KROG 17.03.2007 RK SEVNICA RK PEKARNA GROSUPLJE 18. KROG 24.03.2007 RK PEKARNA GROSUPLJE MRD DOBOVA 19. KROG 31.03.2007 RD ISTRABENZ PLINI IZOLA RK PEKARNA GROSUPLJE 20. KROG 14.04.2007 RK PEKARNA GROSUPLJE MRD BRANIK MARIBOR KLIMA PETEK 21. KROG 21.04.2007 RK GORIŠNICA RK PEKARNA GROSUPLJE 22. KROG 26.04.2007 RK PEKARNA GROSUPLJE RK DOL TKI HRASTNIK Rokometni klub Pekarna Grosuplje UTRINKI PETNAJSTEGA 24-URNEGA REKREATIVNEGA MARATONA TEK SREČE 2006, ki je potekal po ulicah Grosupljega od 2. junija 2006 od 18. ure do 3. junija 2006 do 18. ure Maratona se je udeležilo 275 tekačev iz vse Slovenije, ki so tekmovali v devetnajstih kategorijah. Veliko je bilo udeležencev, ki se niso prijavili, pa so se udeležili prireditve, in ocena kluba je, da se je prireditve TEK SREČE 2005 udeležilo 345 udeležencev. Grosupeljske ulice so v začetku meseca junija zopet oživele. Na sporedu je bil namreč petnajsti rekreativni 24-urni maraton Tek sreče, ki je potekal v spomin na atleta Alojzija Mišmaša. Maraton se je začel v petek ob 18.h pred OŠ Louis Adamič na Tovarniški cesti. V desetih moških in devetih ženskih kategorijah je nastopilo 275 tekačev. Prireditve se je udeležil tudi znani rokometni strokovnjak Tone Tiselj. Tek sta odprla rokometni strokovnjak Tone Tiselj in župani občine Brezovica Drago Stanovnik, župan občine Škofljica Jože Jurkovič in ravnatelj OŠ Louis Adamič Božidar Gabrijel. Maratona so se v letošnjem letu udeležili tudi člani 1. bataljona Slovenske vojske. Najbolj pa smo bili veseli udeležencev iz občine Grosuplje, saj želimo, da bi bili ravno iz kraja, v katerem bivamo, kar v največjem številu športno aktivni. Maratona so se udeležili tako najmlajši kot tudi tisti nekoliko starejši, pa še vedno mladi po duši. Ker je organizator AK Špela želel tudi v letošnjem letu kar najbolje izpeljati maraton, je bila kontrola rezultatov računalniško podprta. . Veliko ljudi, je na pomoč pri prireditvi priskočilo prostovoljno in prav vsem se zahvaljujemo. Zahvala vsem sponzorjem, donatorjem, Občinam Grosuplje, Škofljica in Brezovica, ki nam stojijo ob strani in nam pri prireditvi pomagajo. Vsi rezultati so na voljo na internetni strani kluba www.atletskiklubspela.si. ABSOLUTNI ZMAGOVALEC/KA V moški konkurenci: Boštjan Pečar (1975), 102 NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV: Tekmovalci Št. tekmovalcev Št. krogov Razdalja v posamezni konkurenci 236 5294 8.999,8 km v štafetnih skupinah 4 196 333,2 km v družinah 35 576 979,2 km SKUPAJ PRIJAVLJENIH TEKMOVALCEV 275 6066 10.312,2 km kroga, 173,4 km V ženski konkurenci: Nives Perc (1984), 66 krogov, 112,2 km AK Špela, Špela Dizdarevič VABILO K VPISU V ROKOMETNI KLUB PEKARNA GROSUPLJE Rokometni klub Pekarna Grosuplje vabi k vpisu fante od 6. leta starosti dalje. Če te veseli druženje s prijatelji in igre z žogo, te vabimo, da se pridružiš na treningih svojim vrstnikom v Rokometnem klubu Pekarna Grosuplje. Rokometni klub Pekarna Grosuplje pri delu z mladimi rokometaši zadnja leta dosega lepe uspehe v tekmovanjih za državno prvenstvo. Kvalitetno delo z mladimi se odraža tudi v članski ekipi, ki nastopa v 1. B državni ligi in mladinski ekipi, ki nastopa v 1. državni ligi. Posamezni igralci, ki so prve rokometne korake naredili v našem klubu, pa igrajo celo v klubih 1. državne lige. V klubu se posebej posvečamo delu z najmlajšimi - fanti od 6. do 11. leta starosti (zaželene pa so tudi de- klice), s katerimi klub sodeluje v akciji Rokometne zveze Slovenije »Rokomet v osnovne šole«. V okviru te akcije Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje in Osnovna šola Brinje Grosuplje nastopata na področnem tekmovanju vsaka s svojo ekipo. To bi želeli tudi v naslednji sezoni, zato vabimo vse zainteresirane učence od 1. do 4. razreda devetletke oziroma osemletke, da se vpišejo v Rokometni klub Pekarna Grosuplje. Prav tako so vabljeni tudi učenci višjih razredov. Vpis novih članov je možen na treningih. Treningi bodo v sezoni 2006/ 07 v Dvorani Brinje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, potekali po naslednjem razporedu: - mini rokomet (cicibani - 1. do. 4. razred): v ponedeljek in četrtek od 13.40 do 14.30; - mlajši dečki B in mini rokomet (letnik 1995 in mlajši): v ponedeljek, torek , četrtek in petek od 14.30 do 16.00; - starejši dečki (letnik 1992, 1993 in 1994): v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 16.00 do 17.30. Treningi mini rokometa bodo potekali tudi na podružničnih šolah Št. Jurij in Šmarje-Sap v času interesnih dejavnosti. Za dodatne informacije v zvezi z vpisom za mini rokomet in mlajše dečke se lahko obrnete na g. Staneta Zupančiča (GSM 041 755-128), za starejše dečke pa na g. Marka Strojana (tel.: 01 7808-550 po 20. uri). Z veseljem te pričakujemo! Rokometni klub Pekarna Grosuplje V BREZOVEM TABORU SPET VESELO V drugi polovici julija smo se taborniki iz Grosupljega že tradicionalno odpravili na taborjenje na Kolpo. Starejši taborniki so se že prvi dan podali na bivak, kjer so ostali kar dva dni, mlajši pa so z avtobusom prišli v tabor. Torkovo noč je popestrila igra kraje zastave, ko so gozdovnice in gozdovniki drugo noč bivaka preživeli v bližini tabora in so medvedkom in čebelicam napovedali krajo. Po zaslugi dobre strategije so mlajši uspeli ubraniti dve zastavi od treh in tako dobili igro. Do konca prvega tedna taborjenja je ostalo še nekaj zelo zanimivih dni, ko je zjutraj potekala gozdna šola, kjer so se naši taborniki naučili marsikaj zanimivega. Gozdovnice so v taboru postavile viseči most, gozdovni-ki pa so se posvetili gugalnici, ki sta obstala vse do konca taborjenja. Petek je popestrila še dolina izziva, ki so jo letos taboreči pripravili kar sami in se pri tem zelo zabavali. Popoldne smo se hodili kopat, večere pa so popestrili Taborsong, krsti, itd. V nedeljo so se murenčki, medvedki in čebelice poslovili, gozdovnice in gozdovnike pa sta v drugem tednu čakala še copek -celodnevni orientacijski pohod in narobe dan, ko so sami prevzeli vodstvene naloge, vodniki in ostalo vodstvo pa smo za en dan postali taboreči. Ko smo se poslavljali, smo bili vsi zadovoljni s potekom taborjenja, lepe stvari si bomo vsi zapomnili, tiste malo slabše pa poskušali čim prej pozabiti. Vsi skupaj pa se zberemo že na jesenskem zboru 15. septembra, kjer bo zagotovo spet veselo. Taborniški rod Louis Adamič jeiU ii jfe^f^fj dA ,. ^ Grosupeljski taborniki so se na Brezovem taboru spomnili tudi na Odmeve in poslali pozdrave. Lepa hvala! - uredništvo GO SPOŠTOVANE GROSUPELJČANKE IN CENJENI GROSUPELJČANI! Dovolite, da Vam ob 27. septembru, prazniku Krajevne skupnosti Grosuplje, iskreno čestitamo in hkrati zaželimo, da bi se v našem mestu čim prijetneje počutili. Krajevna skupnost Grosuplje Obenem pa Vas V SOBOTO, 30. SEPTEMBRA 2006, OB 19. URI, vabimo na tradicionalno prireditev ZLATA JESEN, ki bo v OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški cesti. OGLASI, ZANIMIVOSTI v avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 34 JAVNO NAZNANILO JAVNA RAZGRNITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA KOMUNALNA DEPONIJA ŠPAJA DOLINA bo potekala od 25. SEPTEMBRA do 9. OKTOBRA 2006 v prostorih KS Grosuplje in v prostorih Občine Grosuplje. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 3, Grosuplje, v PONEDELJEK, 2. OKTOBRA 2006, ob 17. uri. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pisne ali ustne pripombe na sedežu KS Grosuplje ali Uradu za prostor Občine Grosuplje oziroma na zapisnik javne razprave. Vabljeni! Občina Grosuplje, Urad za prostor Gostitelja ŽUPANOVA JAMA -TURISTIČNO IN OKOLJSKO DRUŠTVO GROSUPLJE IN KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE sta pripravila bogat kulturni program, s katerim bomo počastili praznik krajevne skupnosti in zaključili vseslovensko turistično akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna. Nastopali bodo: Harmonikarji Glasbene šole Grosuplje Dramska skupina GGNeNi Komorni trio ŽPZ Biser in MPZ Corona Otroci z Osnovne šole Kopanj Veronika Zajc z violinskimi citrami Vljudno vabljeni! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSULJE vabi k sodelovanju zdrave, pridne in mlajše delavce za zbiranje, odvaža- I nje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del Pogoji: - delo ravnanja z odpadki in izvajanja gradbenih del, spadajo med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kon-diciji. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe. Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. ZANIMIVA FOTOGRAFIJA: TRIJE FRANCI JAVORNIKI Pred kratkim smo v objektiv ujeli tri zanimive obraze grosupeljskih občanov z enakim imenom in priimkom. Zgodilo se je na koncertu orkestra Slovenske vojske pod Boštanjem pred letošnjim dnevom državnosti. Med poslušalci koncerta so bili kar trije Javorniki z imenom Franc: Franc Javornik z Grosupljega je Grosupeljčan, znan kot doktor veterinarstva, Franc Javornik z Velikega Mlačevega je upokojeni šef avtoparka pri Gradbenem podjetju Grosuplje in tudi nekdanji predsednik ZŠAM Grosuplje, Franc Javornik iz Žalne (zdaj živi v Grosupljem) pa je zaposlen na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, bil pa je tudi podpredsednik Izvršnega sveta občine Grosuplje v času osamosvojitve Slovenije. Jože Miklič Štorklje trojčki pri Pekarni Grosuplje OBVESTILO ŽUPNIJSKE KARITAS GROSUPLJE KARITAS OBVEŠČA, DA OBLAČIL, ČEVLJEV IN DRUGIH STVARI NE BO VEČ SPREJEMALA V SVOJIH PROSTORIH V GROSUPLJEM. VSE, KI BI RADI DRUGIM NA TA NAČIN POMAGALI, PROSIJO, DA OBLAČILA DOSTAVLJATE SAMI NEPOSREDNO NA SEDEŽ ŠKOFIJSKE KARITAS V LJUBLJANI, NA SEDEŽ ZA BREZDOMCE, RDEČI KRIŽ ALI POSAMEZNIKOM. ŽUPNIJSKA KARITAS GRUSUPLJE URADUJE VSAK TOREK MED 18. in 19. URO. V PROSTORIH GROSUPELJSKEGA ŽUPNJIŠČA. O B V ES T I LO PGD GROSUPLJE OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI 1 j—^yüuiaiiis;!;- Spoštovani' tf J ^ /A Obveščamo vos, do bomo gasilci v mesecu oktobru, ki je namenjen požarni varnosti, našim krajanom prikazali tehniko gašenja in reševanja začetnih požarov na več javnih mestih v našem kraju- Skupaj z nami boste lahko pob I i že spoznali gasilsko tehniko in sodeloval pri različnih prikaznih vajah. Vabimo vas, da se nam pridružite, ko bomo v vaši okolici in naj bo mesec oktober v znamenju povezanosti med gasilci in krajani! »KDO BO K V občini Grosuplje je veliko ljudi in organizacij, ki že vrsto let uspešno delujejo na različnih področjih. Naselje Grosuplje je bilo pred kratkim preimenovano v mesto. Radio Zeleni val s sodelovanjem Grosupeljskih odmevov želi to raznoliko dogajanje z večmesečno akcijo »Kdo bo nosil zlati ključ Grosupljega?« predstaviti vsem občanom z vašo pomočjo. Prepričani smo, da bi se ljudje, ustanove in različne dejavnosti med seboj še bolje povezali, ko bi se domačini in na novo naseljeni prebivalci v Grosupljem čim bolje spoznali. V ta namen želimo izpeljati večmesečno akcijo glasovanja v različnih kategorijah. Odločitev, koga izpostaviti kot osebnost, podjetnika, kulturnika, športnika, naj klub/društvo, ki so z delovanjem na svojem področju dali pečat mestu in občini Grosuplje, pa prepuščamo vam. Glasovanje bo potekalo pod budnim očesom petčlanske komisije. V komisiji bodo sodelovali: • Marko Podvršnik, predstavnik Občine Grosuplje, • Jože Miklič, odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov, • Stanka Parkelj, vodja marketinga Radia Zeleni val, • Tanja Kenig, vodja informativne redakcije Radia Zeleni val in • Lado Kastelec, član skupščine in upravnega odbora Obrtne zbornice Grosuplje. Izbor bo potekal do 1. 12. 2006 z zaključno svečano prireditvijo z zanimivim kultur-no-umetniškim programom konec meseca decembra, ko bomo podelili ZLATE KLJUČE GROSUPLJEGA. O projektu pa prisluhnite vsak petek ob 17. uri na frekvencah Radia Zeleni val, kjer bomo v polurni oddaji predstavljali zgodovino Grosupljega, osebnosti in potek glasovanja. Pridružite se in glasujete v naslednjih kategorijah: • OBČAN/KA OBČINE GROSUPLJE, • NAJ PODJETNIK, • IZREDNI ŠPORTNIK, • IZREDNI KULTURNIK, • NAJBOLŠE DRUŠTVO/KLUB. POMEMBNO V ZVEZI S POŠILJANJEM GLASOVNIC! Bralci Grosupeljskih odmevov lahko glasujete vsak mesec do 15. v naslednjem mesecu (za septembrsko številko do 15. oktobra), zato izreži-te glasovnico in jo oddajte na najbližjo pošto čim prej! Po internetu lahko v vsakem tekočem mesecu oddate eno glasovnico kadarkoli od 1. do zadnjega v mesecu. Pravilno izpolnjene glasovnice, poslane po elektronski pošti bomo v uredništvu natisnili in jih skupaj s poslanimi glasovnicami po pošti dali v boben. Izžrebane glasovnice bomo nagradili na zaključni prireditvi ob koncu leta 2006. Radio Zeleni val, odgovorni urednik Boris Peterka V soboto, 14. 10. 2006, ob 19. uri, bo v Kulturnem domu v Račni 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev FANTJE PO POLJ' GREDO. Vljudno vabljeni! Pekama Grosuplje proizvodnja kruha, svežega peciva in staSčic, ti. d. Gasilska centa 2, 1290 Grosuplje_ 'Pekarna Grosuplje IŠČETE ZAPOSLITEV? Pridružite se ekipi, ki sije zadala ustvarjati izdelke in razvijati storitve, kis svojo kakovostjo navdušujejo kupce. Zaposlili bomo več komisionarjev za delo v ekspeditu (m/ž). Vaše naloge bodo: - prevzemanje izdelkov i- proizvodnje in trgovskega blaga. - komisioniranje izdelkov v embalažne enote (košare, transportni vozički) - skladiščenje izdelkov v hladilnici, izdajanje izdelkov iz hladilnice, - pomoč pri odpremi izdelkov. Pogoji, ki jih morate izpolnjevati: - ustrezna poklicna aH srednješolska izobrazba. - natančnost in odgovornost pri opravljanju dela, - pripravljenost za delu v nočnem časti. Delovno razmerje hotno sklenili mijpiej za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Zainteresirane kandidate vabimo, da nam najkasneje do 6. ¡0. 2006 pošljejo prošnjo (s telefonsko številko) na naslov: Pekarna Grosuplje, d.d Gasilska c.2,1290 Grosuplje tti i elektronski naslov: mpjc&mlakartapekarna-grosuplje.si Za informacije nas lahko pokličete na telefon 01/78 66 902. Belj/i/ied Infection Control BELlMED. eno vodilnih evropskih podjetij iz proizvodnjo pomivalnih strojev in sistemov za področja farmacije, medicine in laboratorijev, zaposli več novih sodelavcev. RAZVOJNI PROJEKTANT - KONSTRUKTOR (1 delavec) Od kandidatov pričakujemo: - univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo strojne smeri. - izkušnje na področju konstruiranja. - dobro poznavanje dela i Autocad 2D in 3D (Inventar), - Znanje nemškega ali angleškega jezika, - ustvarjalnost, inovativnost, pripravljenost za skupinsko delo, - zaposlitev za nedoločen čas, poskusno delo 6 oz. 3 mesece. OBLI KOVA L EC KOVIN (4 delavce) Od kandidatov pričakujemo: - poklicno strokovno izobrazbo - smer oblikovanje kovin, - Izkušnje na CMC strojih za preoblikovanje pločevine, predvsem krivljenje in izsekovanje, - natančnost, doslednost, inovativnost za tehnološke izboljšave in zanesljivost, - zaposlitev za nedoločen čas, poskusno delo 2 meseca. VARILEC {1 delavec) Od kandidatov pričakujemo: - poklicno strokovno izobrazbo - smer oblikovanje kovin, - izkušnje pri obdelavi nerjaveče pločevine, - izkušnje pri varjenju najzahtevnejših izdelkov iz nerjaveče pločevine poTIG postopku, ■ natančnost, doslednost, inovativnost za tehnološke izboljšave in zanespivost, ■ zaposlitev za nedoločen čas. poskusno delo 2 meseca. VODJA KAKOVOSTI (1 delavec) Od kandidatov pričakujemo: - univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo strojne smeri. ■ aktivno znanje nemščine in pasivno znanje angleščine, - izkušnje pri vodenju sistema kontrole v celotni družbi, - poznavanje dela predstavnika vodstva kakovosti pri izvajanju sistema kakovosti ISO 3001, - izkušnje pri izdelavi potrebne dokumentacije za izdelke, - izkušnje s področja varnosti in zdravja pri delu. - obvladovanje dela z računalnikom [MS Windows, MS Office), - odgovornost, kreativnost, inovativnost, natančnost in zanesljivost, - zaposlitev za nedoločen čas, poskusno delo 6 oz. 4 mesece. FINANČNI KNJIGOVODJA (1 delavec). Od kandidatov pričakujemo: ■ izobrazbo ekonomist .ekonomski tehnik ali absolvent ekonomije. - zaželene izkušnje na flnančno-računovodskem področju ter poznavanje računovodskih standardov, - znanje nemškega ali angleškega jezika, - zaposlitev za določen čas (1 leto), nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. V primeru, da imate zgoraj navedena znanja in lastnosti, vam nudimo karierno priložnost. Sprejmite izziv in se nam pridružite. Pričakuje vas kreativen in dinamičen team, moderno delovno okolje ter stimulativen osebni dohodek z možnostjo nagrajevanja. Vašo pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili pričakujemo na naslovu: BELI MED ti.o.o., Kosovelova cesta 2.1290 Grosuplje ali na ¡nfo@belimed.si najpozneje v 15 d neh po objavi. Razpis za izbiro izvajalca prednovoletnega programa in silvestrovanja na prostem v Grosupljem Občina Grosuplje išče izvajalca prednovoletnega programa in silvestrovanja na prostem v Grosupljem. Program se bo odvijal med 22. in 31. decembrom 2006. Prijavitelj je lahko pravna oseba, ki ima veljavno registracijo za opravljanje tovrstne dejavnosti. Prijava mora zajemati: - postavitev vsaj 10 stojnic s pestro ponudbo v centru Grosupljega od 22. do 31.12. 2006, - predviden kulturni in zabavni program od 28. do 31.12. 2006, vključno s silvestrovanjem, - natančno določitev predvidene lokacije za postavitev prireditvenega šotora. Občina Grosuplje organizatorju ponuja: brezplačno uporabo zemljišč, ki so v lasti občine, oprostitev plačila »komunalnih taks« in sofinanciranje programa. V primeru, da se javi več ponudnikov, so kriteriji za izbor izvajalca njegove reference, kvaliteta in zanimivost kulturno-zabavnega programa ter morebitne druge aktivnosti. Dodatne informacije dobite pri g. Urošu Permetu, tel. 788 87 74. Rok za oddajo pisne ponudbe z zahtevanimi prilogami je četrtek, 5. oktober 2006, do 12. ure. O izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni v roku 7 dni po preteku prijavnega roka. Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 E-mail: epg@siol.net INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING ■ SERVIS Gramar Gril d.. II PRODAJNI PROGRAM keramične ploščice • granitogres * masažne kadi. rifijš kdbim^fc mmmi œhi Grosuplje, Rožna dolina 9 V oktobru brezplačna montaža artiklov proizvajalca TElfCO! Delias: pon-pet. 7-18h, sob. 7-12h • sanitarna keramika' fflP W * kopalniško pohištvo * laminati • talne obloge gradbeni material in orod|a • barve, laki/ lepila ♦ mavčne plošče ¿k Sfli ^pohištveno železo z možnostjo jh razreza WWW.gramaf ■ w ^ m- E^il • «Hu» WrjR www.gramat-gril.si C 01 786-33-66,786-33-63 oo PE GROSUPLJE Kolodvorska 3 01/78 62 925 HRANILNICA LON d.d., Kranj varčevanje, krediti, plačilni promet, osebni in podjetniški računi e-lon Bančne storitve na Liubezniv Osebni Način NOVOST - ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA FIZIČNE OSEBI POSLOVANJE ENOSTAVNO - HITRO - CENEJE - VARNO 00 KONCA APRILA PRISTOPNINE NTT ■ BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVORSKI CESTE VAM JE NA VOLJO 24 UF ■ VARČEVANJA S KONKURENČNIMI OBRESTNIMI MERAMI ~ ^ ■ PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN LIMITI, TRAJNI Ki www |Qn s| ■ POTROŠNIŠKI KREDITI V ENEM DNEVU TUDI DO 6 LET PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNEJŠI TARIFI ^ e-posta: - ~ mfoiEDlon.si UGODNI TEČAJI MENJALNICE ^