LETO V.
LJUBLJANA, OKTOBRA 1964
ŠTEVILKA 10
LETNA KONFERENCA ZVEZE MLADINE LITOSTROJA
Vsak dinar ustvarimo sami
ZVEZA MLADINE MORA POSTATI NAJVIŠJA SAMOUPRAVNA TRIBUNA MLADIH LJUDI -POGLOBITI JE TREBA SODELOVANJE Z ORGANI SAMOUPRAVLJANJA - UREDITI STANOVANJSKE PROBLEME MLADIH
Mladi litostrojčani — mladinke in mladinci, so se v soboto, dne 19. oktobra, zbrali na svoji XVII. letni konferenci. Zbora mladine so se med drugim udeležili: predsednik občinskega komiteja Zveze mladine Ljubljana-šiška Janez ŠCEK, predsednik okrajnega komiteja Zveze mladine tovariš ROTOVNIK, predsednik sindikalne podružnice Vinko KOŽUH, predsednik UO podjetja inž. Marko CELARC, član tovarniškega komiteja Zveze komunistov Miha ŽILAVEC, komercialni direktor živo j in CUCEK ter delegati mladine iz kolektivov:	Tomos, Jugoturbina,
Ladjedelnica Uljanik iz Pule, Iskra in Prvomajska iz Zagreba.
DELO OBLIKUJE LIK MLADINCA
Pod geslom DELO OBLIKUJE LIK MLADINCA! so na zboru mladine spregovorili mladi lito-
IV. PLENUM POSLOVNO TEHNIČNEGA SODELOVANJA
DNE 23. OKTOBRA JE BIL V NAŠI DELAVSKI RESTAVRACIJI IV. PLENUM POSLOVNO TEHNIČNEGA SODELOVANJA MED STROJNO TOVARNO TRBOVLJE, METALNO MARIBOR IN NAŠIM PODJETJEM. NA NJEM SO OBRAVNAVALI TEKOČO PROBLEMATIKO IN SI ZAČRTALI SMERNICE ZA NADALJNJI IN ŠE TESNEJŠI STIK MED TREMI PRIJATELJSKIMI PODJETJI. PODROBNO POROČILO O POTEKU IV. PLENUMA BOMO OBJAVILI V POSEBNI PRILOGI NASLEDNJE ŠTEVILKE NAŠEGA ČASOPISA.
strojčani o svojih uspehih, težavah, neuspehih in željah, ki so jih imeli v preteklem letu ter začrtali smernice bodočega dela.
Že uvodno poročilo o delu v času med obema konferencama kaže, da se problematika mladih od preteklega leta ni bistveno spremenila. Iz poročila in razprav je vidna dokajšnja nemoč mladine pred številnimi tovarniškimi problemi. Precejšnja dejavnost ZM v našem podjetju se je pokazala v tem, da je bilo 21 mladincev izvoljenih v organe samoupravljanja ter v komisije organov upravljanja.
Neizkušen mladinec ne more kar takoj začeti diskutirati na sejah samoupravnih organov in dajati predlogov.
Starejši člani bi morali po besedah letnega poročila tovarniškega komiteja ZM posvetiti tem mladincem več časa — jim dajati določene naloge in jih opozarjati na napake.
Razprava mladincev na njihovem letnem zboru je pokazala, da mladina čuti probleme; zna jih poiskati, formulirati in zrelo diskutirati o njih, ne zna pa jih reševati.
Če pa jih poskusi reševati in takoj ne dobi želene pomoči, čaka in kritizira.
Preseneča nas, da so o svojih problemih resno razpravljali šele na mladinski konferenci.
Zakaj niso številnih problemov načeli že med letom?
Iz poročila o delu kadrovske komisije je razvidno, da je včla-
njenih v Zvezi komunistov 52 mladincev, od katerih pa jili le 14 dela v mladinski organizaciji, 7 jih srečujemo na drugem političnem delu, preostali pa ne posegajo v družbeno politično delo.
— Mlade komuniste je treba zadolžiti z nalogami in posvetiti vso skrb njihovemu izobraževanju, — so bile besede predsednika komiteja ZM Litostroj Janka BABICA.
Letos je 11 litostrojskih mladincev končalo večerno politično šolo, ki jo je organiziral TK ZKJ Litostroja. Absolventi te šole so bili kandidati za sprejem v vrste ZKJ. Sprejetih je bilo 10 mladincev.
Prav ti mladi komunisti bi morali poživiti delo posameznih mladinskih aktivov, ki delujejo v naši tovarni, in vodstva, ki mu primanjkuje samoiniciative. Še vedno se dogaja, da nekateri mladinski aktivi pričakujejo vse nekje od vrha, namesto da bi sami reševali, ali vsaj skušali reševati probleme okoli sebe, zlasti pa na delovnih mestih v proizvodnji.
Najboljši med vsemi mladinskimi aktivi je aktiv IŠ; nekaj več aktivnosti sta pokazala tudi aktiva MO in PK, medtem ko so bili mladinci DT, HS, SN in OO premalo delavni. Letos je bil ustanovljen mladinski aktiv — Splošni sektor.
Na premalo delavnost mladine v posameznih proizvodnih enotah vpliva predvsem velika fluktuacija mlade delovne sile. Ne sme se pa več dogoditi, da zaradi odhoda nekaterih mladincev v JLA zamre vse delo mladinskega aktiva, kot je to bilo v MO livarna jekla, kjer je ves sekretariat odšel hkrati iz tovarne.
Na idejno vzgojnem področju so mladinci dosegli dokaj lepe uspehe. Bila so predavanja — mladinske tribune, delovala je šola za življenje, ustanovljen je bil klub OZN, ki šteje 17 članov, organiziran je bil seminar za vodstva mladinskih aktivov tovarniškega komiteja ZK, ki se ga je udeležilo 42 mladincev.
Izredno razveseljivo je, da je oživelo delo v folklorni sekciji, ki je skupno z recitatorji in glasbeniki nastopila po vseh večjih krajih, od koder se vozijo na delo naši delavci.
Lani se je zelo poglobilo sodelovanje z mladino STT in Metalne. V Trbovljah je bila organizirana zabavno-glasbena prireditev — Vesele tovarne, ki so se je udeležili tudi naši mladinci.
Letos je bila ustanovljena tudi sekcija mladih planincev in družina PZ, ki bo v bodoče posvetila vso skrb za rekreacijo našega mladega proizvajalca.
Vnaprej bi bilo potrebno še bolj poglobiti delo kluba mladih proizvajalcev, ki je že v preteklem obdobju seznanjal mlade s samoupravljanjem v tovarni.
V. razpravi so bila nakazana številna nerešena vprašanja, n. pr.: vprašanje odnosov z nadrejenimi, nagrajevanje, pravica samoodločanja, skrb za prosti čas mladincev, stanovanjski problemi, problemi prehrane in druge težave, s katerimi se vsak dan srečujejo mladi.
Miro PIRC je poudaril, da je treba mlademu proizvajalcu zagotoviti boljše pogoje dela. Veliko denarja porabimo za vzgojo kadrov, ki pa dan za dnem zapuščajo tovarno. Dotaknil se je tudi problema: delavec — nadrejeni. Mladih proizvajalcev na delovnih mestih ne upoštevajo v polni meri, starejši sodelavci pa mlademu človeku premalo pomagajo, da bi se čimprej prilagodil novemu okolju.
Miro BEDENK — urediti je treba sistem nagrajevanja. Začetnik v Litostroju zasluži veliko manj denarja, kot znaša začetna plača v drugih podjetjih. Rešitev ni v priučevanju »NK« delavcev. Zakaj ne bi zadržali »K« kader?
Anton KOVAČIČ — koliko časa bomo še gledali, da bo ležal za težko ustvarjena sredstva kupljen stroj dva meseca neizkoriščen v predmontaži? Urediti je treba dostavo potrebnega materiala in dokumentacije za delo k samemu stroju. Delavec naj ne hodi sam po material v skladišče.
Zvone BREN — učenec IKŠ, se je zavzel za še tesnejšo povezavo z mladinskim komitejem Litostroja. Za učence naj priredijo predavanja o delavskem samoupravljanju. Izrazil je željo, da bi učenci Iš sodelovali tudi v upravi doma Iš.
Gabrijel TRPINC — rekreacijski center v bližini tovarne nam je nujno potreben. Med našimi delavci je precej obolenj na dihalnih organih. Za rekreacijo smo do sedaj storili premalo.
Jože VOLOVEC — je udeležence zbora mladine seznanil z delom kluba OZN, ki je v nekaj mesecih svojega obstoja že dosegel lepe uspehe.
Janez KRALJ — mladina mora aktivno sodelovati pri analitski oceni delovnih mest. Tesneje naj
Eksponati na jesenskem zagrebškem velesejmu
Zaključen zagrebški velesejem
Dne 20. septembra so se zaprla vrata letošnjega jesenskega velesejma v Zagrebu. Na njem je tako kot vsako leto razstavljalo tudi naše podjetje. Po naših izdelkih je bilo veliko povpraševanje, zla-
NOVI PREDSEDNIK ZMS LITOSTROJA JANEZ KRALJ O NALOGAH MLADINE
O bodočem delu tovarniškega komiteja ZM nam je JANEZ KRALJ, novo izvoljeni predsednik litostrojske mladine povedal:
— Kot vemo, doživlja mladinska organizacija prelomnico v svojem delu. Bodoče delo se mora usmeriti iz splošnih organizacijskih shem bolj na področje samoupravljanja in na reševanje določenih problemov v tovarni. Da bomo seznanjeni z vsemi aktualnimi dogodki v tovarni, moramo resneje sodelovati na vseh področjih delavskega samoupravljanja in biti seznanjeni z vsem gradivom v zvezi s tovarno. Skrbeti bomo morali, da bo mlad človek brez vsakega strahu postavljal vprašanja in nanje dobival tudi odgovore.
Zavedam se, da moje delo ne bo lahko, zato pozivam vse mladince k sodelovanju. Od subjektivnih sil pa pričakujem vsestransko pomoč in razumevanje.	L. Lucu
sti po viličarjih, črpalkah in stiskalnicah.
Litostrojski paviljon je uredil Stane Ropotar, postavili pa so ga Franc Bačar, Nikolaj Sedej, Franc Novak in Miro Šober.
sodeluje s predstavniki samoupravljanja. Govoril je tudi o prehrani mladine.
O neprimernih življenjskih pogojih v samskem domu v Viž-marjah in .Korotanskih barakah’ je Emil PRESKVAR dejal: »Pozabljamo na mladega človeka-proizvajalca. Stanovati mora v neprimernih prostorih, v sobi, skupaj s 15 sodelavci. Ko gre za litostrojske stanovanjske probleme, povabimo k sodelovanju tudi mladino.
V	imenu litostrojskih komunistov in tovarniškega komiteja ZK je zbor mladine pozdravil Miha ŽILAVEC.
— Mladina naj tudi sama najde pot v organe ZK. Prav je, da je mladina kritična, biti pa mora tudi samokritična. Vedno smo ji pripravljeni pomagati in svetovati. Mladina naj pove, kakšno pomoč potrebuje od ZK. V bodoče bomo še bolj okrepili zvezo med tovarniškim komitejem ZK in mladinskim komitejem ZM.
V	imenu odsotnega generalnega direktorja Ivana KOGOVŠKA je mladince pozdravil komercialni direktor inž. Živojin CUCEK.
— Za rešitev večine problemov, o katerih ste govorili na današnji konferenci, so potrebna denarna sredstva. Vsa sredstva pa si moramo ustvariti sami. Ta rešitev pa ni samo v samem kolektivu, ampak jo je treba iskati tudi izven tovarne. Odvisna je od same proizvodnje, povpraševanja na tržišču in stimulacije.
Mladinci, če že o neki stvari diskutirate, oprimite se potem resnega dela in ne nadaljujte z razpravo. Postanite vi, vas 1000, disciplinirani, izpolnjujte svoje naloge, pri čemer uspeh ne bo izostal. Ce si gotov, da si svoje delo v redu opravil, ti tudi tvoj predstojnik ne more ničesar očitati. Tako naj se urejajo medsebojni odnosi med delavci.
Vinko KOŽUH, predsednik lito-strojskega sindikata, se je v daljšem govoru odločno zavzel za rekreacijo, stanovanjske probleme in za udejstvovanje mladine v prostem času. Med drugim je rekel:
— Mladina naj bolj sodeluje z organi samoupravljanja, s svojimi problemi pa naj ne čaka do letne konference.
Predsednik okrajnega komiteja ZM tovariš ROTOVNIK je dejal:
— Zvezi mladine pripada vloga političnega usmerjevalca mladih ljudi in mora postati njihova najvišja samoupravna tribuna.
Janez ŠCEK, predsednik mladinskega komiteja Ljubljana-šiška:
— Krivda, da mladi niso dovolj angažirani v samoupravnih organih, ne leži samo na mladini. Tudi izobraževalni center jim je posvetil premalo pozornosti. Okrepiti bo treba delo kluba mladih proizvajalcev.
Po pozdravnih govorih predstavnikov ostalih mladinskih aktivov je bil izvoljen nov 15-član-ski tovarniški komite ZM. Za svojega novega predsednika so mladinci izbrali JANEZA KRALJA, modelnega mizarja v PE metalurški obrati.
300.000 DINARJEV ZA OKREVANJE NAŠIH LJUDI
Upravni odbor našega podjetja je sklenil med drugim odobriti koriščenje zneska 300.000 din, ki je nastal iz odstopljenega dela prispevka za socialno zavarovanje iz leta 1963 za preventivno okrevanje članov kolektiva na Sorici. Tovarišem, ki jih bo oz. je določila socialna služba za preventivno okrevanje, se je priznalo 5 dni izrednega plačanega dopusta.
NAŠI MOTORJI NA LADJAH ZA TUNIZIJO
V puljski ladjedelnici Crvena zvezda so splavili drugo izmed desetih ribiških ladij, ki jih ta ladjedelnica gradi za tunizijsko ribiško družbo. Puljski ladjedelni-čarji bodo odslej vsak teden splavili po eno takšno ladjo, kar je pravzaprav svojevrsten rekord med jugoslovanskimi ladjedelni-čarji. Te ladje so železne konstrukcije, dolge so 23, široke pa 6 m. Poganja jih Dieslov motor 200 KM, izdelek Litostroja.
INDUSTRIJSKI SEJEM V BUDIMPEŠTI
V začetku septembra so v Budimpešti odprli industrijski sejem, ki ima veliko vlogo pri napredku in razvijanju poslovnega življenja v svetu. Ta sejem omogoča poslovnim ljudem in obiskovalcem, da spoznajo proizvode madžarske industrije ter da si stvarijo poslovne zveze in sklenejo pogodbe. Tudi naša podjetja so v velikem številu razstavljala na tem renomiranem sejmu v Evropi. Med našimi največjimi podjetji so med drugim vzbudili veliko zanimanje viličarji našega podjetja, ki so bili deležni mnogo lepih besed in pohval tako glede kvalitete kot funkcionalne izdelave.
Javna tribuna predsednikov ODS	V novo šolsko leto
Že v prejšnji številki smo objavili prve tri intervjuje s predsedniki ODS. To pot začenjamo s predsednikom ODS PE DT inž. Francem Hudnikom.
VPRAŠANJA SO BILA;
1.	KAKO JE S SISTEMOM NAGRAJEVANJA V VAŠI ENOTI?
2.	KAKO STE IZPOLNILI PLANSKE OBVEZNOSTI ZA PRVO POLLETJE?
3.	DO KAKŠNE STOPNJE STE PRIŠLI Z ANALITIČNO OCENO DELOVNIH MEST?
1.	Kako je s sistemom nagrajevanja v vaši enoti?
O nagrajevanju zasledimo v zadnjem času precej razprav. Ne moremo trditi, da ima naša enota poseben način nagrajevanja, ker je način nagrajevanja v vseh enotah načelno enak. Vendar se pogosto zgodi, da so n. pr. začetniki z enakimi kvalifikacijami v različnih enotah različno plačani. Nesorazmerja, ,ki so nastala v tem pogledu, je treba reševati centralno. V naši enoti je precej problematično nagrajevanje »NK« in »>PK« kadra. Za kvalificirane v proizvodnji, ki delajo po normi, je stimulacija zagotovljena. Nasprotno pa ni nobene stimulacije za režijske delavce. Za posle oziroma dela režijskih delavcev ni mogoče postaviti norm, zato pa je tudi težko najti ustrezno sti-
aktiv so pregledali predložene e-laborate za analitično oceno ter izrekli svoje mnenje o gradivu. To je šele začetek obsežnega programa, po katerem naj komisija dela.
V okviru podjetja je bila kasneje sestavljena centralna komisija za oceno delovnih mest, v kateri ima tudi naša enota svojega predstavnika. Težišče dela je sedaj na centralni komisiji, ki ima nalogo, da vskladi različna stališča glede na analitične ocene.
Ivan Pogačar, predsednik ODS SN, nam je na prvo vprašanje, kako je s sistemom nagrajevanja v njegovi enoti, odgovoril takole:
Da bi rešili ta problem, smo osnovali 5-člansko komisijo. Ta že dela, ni pa še dosegla vidnin rezultatov. Seveda bi bilo želeti, da bi bila v sklepih enotna. V zvezi
Naši žerjavi
mularijo. Morda bi občasne nagrade za nekatera uspešnejša dela ugodno vplivale na zainteresiranost režijskega kadra.
2.	Kako ste izpolnili planske obveznosti za prvo polletje?
Planske naloge naše PE so letos precej večje kot lani. Ugotavljamo pa po drugi strani, da je strojni park v enoti skoraj ne-izpremenjen. Prav tako se tudi letos število delavcev ni bistveno izpremenilo v primerjavi s preteklim letom. Naj realnejši vpogled v uspešnost naše enote nam daje ugotovitev, da smo v letošnjem prvem polletju proizvedli za 31,5 %> več kot lani v istem razdobju. Zato lahko trdimo, da je bila v teh razmerah naša enota kar uspešna. V letošnjem letu smo poleg domače proizvodnje precej pričakovali tudi od razširjene kooperacije. Kooperanti naj bi izdelovali posamezne sklope naših serijskih proizvodov. Toda žal takih kooperantov ni bilo. V kooperaciji so nam izdelovali samo zvarjence.
Značilnost naše PE je maloserijska proizvodnja Diesel motorjev in talnih transportnih sredstev. Ko govorimo o maloserijski proizvodnji, imamo v mislih posebej organizirano proizvodnjo, ki je specifična za določen proizvod. Zaradi pomanjkanja delovne sile in strojev izdelujemo naše proizvode na način, ki je bližji individualni kot serijski proizvodnji. Pričakujemo, da bo komisija, ki pripravlja novo organizacijo naše tovarne v organizacijskem smislu, rešila tudi ta problem razširitve naše proizvodnje.
3.	Do kakšne stopnje ste prišli z analitično oceno delovnih mest?
Po programu o analitični oceni delovnih mest smo imenovali komisijo, ki obravnava ta vprašanja. DS PE, komisija in politični
s sistemoTn nagrajevanja naj pripomnim še to, da je v naši enoti precejšnja fluktuacija kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Vzroka za to sta dva: prenizki osebni dohodki na produktivnih delovnih mestih in stanovanjski problem. Največjo fiuktu-acijo smo imeli v oddelku elektro-montaže. Zaskrbljujoče je, da odhajajo stari litostrojčani. Povprečen osebni dohodek v prvem polletju je znašal pri nas 47.315 dinarjev, nekateri delavci pa niso dosegli niti tega povprečja. Mnenja sem, da je plačni sklad dovolj velik, potrebna je le pravilna razdelitev. Morda bi bilo bolje, da bi v osnovne mesečne prejemke delavca prišteli tudi razne dodatke in tako pridobili kvalitetnejše delavce.
2.	Glede planskih obveznosti za prvo polletje smo izvedeli, da so v SN glede tonske realizacije dosegli plan, planske realizacije, planirane po mesecih, pa ne morejo izpolniti zaradi objektivnih razlogov, predvsem ker nam niso pravočasno dobavili materiala, tisti pa, ki smo ga uspeli dobiti ob pravem času, ni bil kvaliteten. To velja posebno za varjence. Pa tudi dokumentacija ne prihaja v rednem roku, tako da pri najboljši volji večkrat ne moremo izdelati toliko in tako kvalitetno, kot bi hoteli. Delni vzrok temu so tudi popravila strojev, ki trajajo dlje, kot je predvideno.
3.	Z analitsko oceno v naši enoti še nismo dosegli vidnejših rezultatov, nam je odgovoril predsednik DSi SN, 'ko smo ga vprašali, kako je v njihovi enoti z analitsko oceno delovnih mest. Nismo še obdelali konkretnih delovnih mest, pripravljamo pa pravilnik o izdelavi analitske ocene. Mnenja sem, da je analitska ocena teoretično dobro zasnovana, kako se bo obnesla v praksi, pa žal še ne vemo.
Na vprašanja, ki smo jih že postavili Pogačarju, nam je predsednik ODS TKB Božo Boštjančič odgovoril takole:
Sistem nagrajevanja v naši e-noti je popolnoma enak sistemu nagrajevanja v drugih enotah. Z delom smo sicer že pričeli, toda prav tako kot v drugih enotah tudi naša komisija še ne more pokazati plodov svojega dela. -Problem nagrajevanja je mnogo bolj kompleksen in ga ne moremo rešiti v tako kratkem času. Saj vsi dobro vemo, da se lahko ravno pri nagrajevanju pošteno ušteje-mo. Zdi se mi, da je ta sistem nagrajevanja preživel. In prav zaradi tega nam je potrebno mnogo časa za premislek o kakšni boljši in učinkovitejši rešitvi tega problema.
2.	Glede polletnega plana lahko rečem samo to, da smo odvisni od proizvodnih enot. Mnenja sem, da bi v naši enoti laže dosegali plan, če bi izkoreninili pojave monopola, ki se pojavljajo. Imeti moramo jasno predstavo o tem, kaj bomo poslali na trg in zakaj bomo poslali na tržišče ravno te proizvode. Večji del krivde nosita slaba organizacija in slaba povezava med proizvodnimi enotami.
3.	Tudi v naši enoti nismo prišli z analitično oceno dlje kot drugi. Dogovorili smo se, da se bo komisija za izvedbo analitske ocene redno sestajala, žal pa ne moremo tega izvesti, ker ne moremo vskla-_diti prostega časa članov komisije. Analitsko oceno bomo izvedli u-spešno le takrat, ko bodo tako člani proizvodne enote, kot člani komisije izhajali iz enakih stališč. Bojim se, da bo nova analitska ocena popolnoma enaka prejšnji, ker komisija ni seznanjena z delom, ki so ji ga naložili. Nujno bi bilo potrebno vskladiti delo naše komisije z delom zunanje poklicne komisije.
Povsod se v jeseni čuti živahnejši utrip v vsakdanjem življenju mladine — šole so odprle vrata. Na mestnih ulicah spet srečuješ pisano množico mladih: od tistih, ki prvič prestopajo prag učenosti, pa do dijakov in do študentov na univerzi. Zadnja leta pa je tudi vse več starejših, ki si izpopolnjujejo svojo strokovno ali splošno izobrazbo.
DELO V NAŠIH STISKALNICAH
Delo je 13. 9. objavilo v članku z naslovom »Vzdolž in počez po velesejmu« tudi nekaj besed o Litostroju, in sicer predvsem o naši stiskalnici za izdelavo predmetov iz plastičnih mas. Člankar omenja tudi dejstvo, da ta stiskalnica poštene sodobna šele, ko je kompletirana z Iskrinim programa torjem.
Tudi v našem izobraževalnem centru je živahno kot v čebelnem panju. Pouk se je pričel v vseh oddelkih in kar 422 učencev in slušateljev si v pogojih rednega izobraževanja pridobiva novo znanje.
Priučevanje
V letošnjem šolskem letu smo se prvič lotili priučevanja mladine za delo na delovnih mestih v podjetju. Prisluhnili smo težavam, ki jih imajo učenci z nedokončano osnovno šolo, in zahtevam proizvodnje, ki potrebuje tudi priučeno delovno silo. V oddelku je 34 učencev. Priučevanje bo trajalo tri semestre po šest mesecev. Ti učenci imajo od 42 ur pouka v tednu 36 ur praktičnega dela in 6 ur teoretičnega pouka. Prva dva
semestra, t. j. eno leto, se bodo usposabljali v delavnicah izobraževalnega centra, zadnjih šest mesecev pa na delovnem mestu v podjetju. Zaposlili se bodo na delovnih mestih, ki zahtevajo ožjo poklicno usmerjenost. Pričakujemo, da bomo opravili koristno nalogo tako za podjetje kot za posameznika.
Poleg mladine bomo v letošnjem šolskem letu kot doslej pri-učevali odrasle.
Poklicna šola
Letos smo sprejeli v I. letnik te šole J102 učenca. Vpis je bil zadovoljiv, razen za livarski poklic. Skupaj z učenci II. in III. letnika obiskuje šolo 290 učencev.
Po poklicih je stanje naslednje:
	I.	II.	lil.	
	letnik	letnik	letnik	Skupaj
strojni ključavničarji	60	43	46	149
konstrukcijski ključavničarji		10		10
strugarji livarji	23 10	19 10	28 11	70 31
modelni mizarji	6	5	3	14
obratni električarji	3	7	6	16
Skupaj	102	94	94	290
Od vseh učencev jih 193 prebiva v internatu, ostali so doma v Ljubljani ali pa se vozijo v šolo iz bližnje okolice.
V	letošnjem šolskem letu se bo
preneslo težišče	učno-vzgojne
problematike v drugi letnik. Izvajali in preverjali bomo enotni B program za praktični pouk v kovinski stroki in nove učne načrte za strokovne teoretične predmete, ki jih je izdelal zavod za strokovno izobraževanje SRS. Naša šola je sodelovala pri pripravi teh načrtov in deluje tudi letos kot eksperimentalna šola zavoda.
Kmalu bo v vseh 14 razredih poklicne šole zaživelo tudi pravo notranje življenje. Prizadevali si bomo, da bodo skupnosti učencev prav tako kot lani prispevale svoj delež pri izvajanju učnega načrta in vzgojnih nalog.
Oddelki za zaposlene pri poklicni šoli
V	letošnjem šolskem letu nadaljujemo pouk v tretjem, za-
ključnem semestru slušateljev, ki so se vpisali v oddelek za zaposlene v jeseni lanskega leta. Pouk v tem semestru obiskuje 13 slušateljev.
V	novi, I. semester se je vpisalo 25 slušateljev, od teh 8 iz drugih podjetij.
Tehniška šola
strojne stroke za zaposlene
V	vseh treh letnikih te šole obiskuje pouk 46 slušateljev. Letos bo diplomirala že druga skupina. K diplomskemu izpitu je bilo pripuščenih 13 do 17 slušateljev III. letnika.
Pri tej šoli so precejšnje težave zaradi dela v izmenah; večina slušateljev v letošnjem I. letniku namreč ne dela v isti izmeni, da bi lahko skupno z ostalimi obiskovala pouk. Seveda so težave pri razporeditvi dela v proizvodnji, vendar tudi v šoli ne moremo organizirati pouka za dva ali tri slušatelje posebej.
Strojna fakulteta — oddelek ljubljanske univerze v Litostroju
Sedaj obiskuje tretji semester 14 slušateljev, ki poslušajo predavanja univerzitetnih profesorjev redno y našem izobraževalnem centru in tu opravljajo tudi izpite. Ker se na novo ni prijavilo dovolj slušateljev, (lani dva, letos eden), nismo odprli novega I. semestra niti lani niti letos.
Za vse izaposlene je organiziran pouk v prostem času slušateljev. Seveda so predavanja in učenje poleg rednega dela na delovnem mestu za nekatere precejšnja obremenitev. Nekateri zopet vzamejo študij prelahko. Podatki dokazujejo, da zaključi šolanje v oddelkih za zaposlene v rednih rokih približno 60 e/o vpisanih.
Litostrojske stiskalnice
Strojegradnja in Litostroj
Privredni pregled je dne 5. 9. objavil daljši in zelo izčrpen članek o strojegradnji v Jugoslaviji. V njem je omenjeno, da se je jugoslovanska strojegradnja lepo afirmirala tako na domačem kot na tujem tržišču kot proizvajalec moderne opreme. Proizvodnja se modernizira in vsa podjetja naše strojegradnje izboljšujejo kvaliteto svojih izdelkov. Na vidnem mestu so omenjeni podatki o vodnih turbinah, katerih povprečje moči turbin, ki so bile grajene leta 1958, znaša 8.000 KS. Do leta 1960 je bilo to povprečje povečano na 30.000 KS in znaša po letu 1960 50.000 KS. Pri nas gradimo turbine največjih moči za reke z velikim padcem.
Lahko bi dejali, da zavzame izrazito mesto pri nas tudi proizvodnja Diesel motorjev, in to ne samo za domači trg, ki brez dvoma vsak dan bolj potrebuje te motorje, pač pa -tudi za zunanje tržišče, saj je znano, da so prav Litostrojevi Diesel motorji, ki so izdelani po licenci Bur-meister & Wain, zelo uspešni.
Časopis Litostroj je tvoj, zato redno dopisuj vanj o vsehv zanimivostih iz svojega obrata ali pisarne.
Izredno izobraževanje
Tukaj pravzaprav rednega šolskega leta nimamo, saj organiziramo razne oblike izrednega izobraževanja skozi celo koledarsko leto. Naj naštejemo nekatere najvažnejše: seminarji za delo v samoupravnih organih, intenzivni tečaji angleškega in nemškega jezika, tečaji za dopolnitev strokovne izobrazbe, seminarji in spremljanje dela praktikantov in študentov, ki jim stroške študija kreditira podjetje.
Iz podatkov je razvidno, da se organizacija in vsebina dela v našem izobraževalnem centru stalno širi in poglablja v skladu s potrebami podjetja. Kolektiv se bo potrudil, da :bo tudi v šolskem letu 1964/65 opravljal svoje naloge tako, da bo podjetje dobilo kadre, kakršne potrebuje. S tem pa se tudi izobraževalni center vključuje v prizadevanja celotnega kolektiva pri izpolnjevanju proizvodnih nalog.
Hrabroslav Premelč
Kako gradimo..
1.	Oblike stanovanjske graditve v okviru takega podjetja:
LITOSTROJ uporablja oziroma pospešuje naslednje oblike stanovanjske graditve:
a)	gradnjo stanovanjskih blokov z družinskimi stanovanji in deloma s samskimi sobami iz sredstev podjetja in kreditiranih sredstev iz stanovanjskih skladov;
b)	gradnjo samskih domov iz sredstev podjetja oziroma kreditiranih sredstev stanovanjskih skladov;
c)	gradnjo stanovanjskih blokov in vrstnih hišic na zadružni podlagi z združitvijo sredstev interesentov, delovne organizacije in stanovanjskih skladov;
č) individualno gradnjo članov delovne skupnosti z lastnimi ali kreditiranimi sredstvi ob delnem financiranju iz namenskih sredstev podjetja, prenesenih na občinske stanovanjske sklade.
Načina pod (a) in (b) sta prevladovala v stanovanjski graditvi do 1961. leta, medtem ko se od 1962. leta dalje uporabljata izključno načina pod (c) in (č).
Stanovanjska graditev na zadružni podlagi je izpeljana:
—	kot stavbne zadruge, ki so se ustanavljale za določen načrt stanovanjske graditve in enkratni gradbeni program v obliki vrstnih družinskih hišic;
—	kot stanovanjske zadruge z izključno udeležbo neposrednih interesentov kot članov zadruge za enkratni načrt stanovanjske graditve in gradbeni program za blokovno gradnjo ali za gradnjo vrstnih družinskih hišic;
—	kot trajna stanovanjska zadruga ob udeležbi delovne organizacije in neposrednih interesentov iz vrst te delovne skupnosti za kontinuirano stanovanjsko graditev po ponavljajočih se ali različnih gradbenih programih.
2.	Obseg stanovanjske graditve:
Iz lastnih sredstev delovne organizacije oziroma iz kreditiranih sredstev stanovanjskih skladov je podjetja doslej zgradilo 17 blokov, od tega:
a)	14 blokov z družinskimi standardnimi stanovanji,
b)	2 bloka z družinskimi standardnimi stanovanji in s samskimi sobami (vendar spričo premajhnega števila stanovanj se del samskih sob uporablja tudi kot stanovanjski prostor za družine),
c)	1 blok kot samski dom z garsonjerami (vendar je pretežni del sob uporabljen za samska ležišča in je v njih več samskih oseb hkrati; v delu garsonjer stanujejo še nekatere družine, katerih doslej ni bilo mogoče preseliti v družinska stanovanja).
Iz nekaterih virov je bil opravljen še nakup družinskih stanovanj ali pa so bile adaptirane za družinska stanovanja oziroma stanovanjske prostore za samce zgradbe, ki so bile svojčas dane tej delovni organizaciji v uporabo in upravo kot del splošnega ljudskega premoženja.
Podjetje je nadalje uporabilo kot zasilna stanovanja lesene pro-vizorije in .barake, katerih seveda ni moč šteti za stanovanjsko graditev in ki pomenijo zelo pereč stanovanjski problem zlasti z vidika družin, stanujočih v takih prostorih.
Pet stavbnih zadrug je gradilo družinske hišice, pri čemer je delovna organizacija posredovala kreditiranje iz družbenih sredstev, oziroma je deloma prispevala h kreditiranju iz lastnih sredstev za stanovanjsko graditev. Te zadruge so v nekaterih primerih posredovale tudi individualno gradnjo po podobnem gradbenem programu, vendar brez neposrednega angažiranja družbenih sredstev za financiranje same gradnje.
Stanovanjska graditev v okvirih stanovanjskih zadrug pa je obsegala:
—	3 bloke z družinskimi stanovanji in garsonjerami, kot jih je zgradila VI. zadruga,
—	37 vrstnih hišic, kot jih je zgradila VII. zadruga,
—	3 bloke z družinskimi stanovanji in samskimi sobami, kot jih gradi Delavska stanovanjska zadruga, pri čemer sta dva bloka že dovršena in vseljena, medtem
ko je tretji blok tik pred dovr-šitvijo.
Delavska stanovanjska zadruga nadaljuje stanovanjsko graditev po naslednjem gradbenem programu: 2 bloka sta že v gradnji, medtem ko je gradbeni program zasnovan še za 3 bloke, tako da bi bil celotni program 5 blokov dokončan do 1966. leta.
Individualna gradnja, kot jo izvajajo člani delovne skupnosti iz lastnih sredstev ob delnem kreditiranju iz občinskega stanovanjskega sklada oziroma iz namenskih srestev delovne organizacije, pa je doslej obsegala:
a)	v letih 1962/63 — 25 primerov,
b)	v letu 1964 — 21 primerov (vendar se 3 primeri ponavljajo kot dopolnilno kreditiranje za individualno gradnjo, financirano že v letih 1962/63).
3.	Število zgrajenih stanovanj v obdobju 1957/1964:
V obdobju od 1957. leta dalje je bilo v okvirih te delovne organizacije:
—	dograjenih
535 stanovanjskih enot
—	neposredno pred dovršitvijo 62 enot
—	na začetku gradnje 142 enot
Pri tem ni upoštevana stanovanjska graditev do 1957. leta in prav tako ne nameravana graditev blokov, za katere je že podan sklep delavskega sveta, vendar financiranje še ni urejeno in se. zidava sploh še ni začela.
Od tako prikazanega stanja odpade:
(a)	na lastna in kreditirana sredstva podjetja 157 enot
(b)	iz naslova združevanja sredstev interesentov, delovne organizacije in stanovanjskih skladov 582 enot.
Kot stanovanjske enote so upoštevana stanovanja za družine ali samce, kakor se po obstoječih predpisih štejejo za samostojno stanovanjsko enoto.
4.	Primerjava potreb z gradnjo:
Konec 1962. leta je bilo v delovni organizaciji evidentiranih 530 prošenj za družinsko stanovanje. Temu je treba dodati 96 primerov zasilnih stanovanj za družine v barakah. Tako so torej tedanje potrebe znašale 626 stanovanj, če ne štejemo rednega dotoka absolventov Industrijske šole, ki morajo po končani šoli zapustiti dom učencev, in drugega
naravnega prirastka z vidika nadaljnjih družinskih stanovanj ali vsaj samskih sob oziroma samskih ležišč.
Minimalna potreba po 626 stanovanjih je bila delno zadovoljena z že opravljenimi oziroma bo zadovoljena s predvideno stanovanjsko graditvijo do 1966. leta takole:
_ — že dograjenih in dodeljenih 186 enot
— predvidenih za gradnjo 233 enot. Tako bi stanovanjska graditev ostala v deficitu za 207 enot.
Stvarne analize glede na razvoj podjetja, spremembe v strukturi kadrov, naravni prirastek v družinah in podobno pa kažejo, da bo ta delovna skupnost do 1970.
leta potrebovala najmanj 910 stanovanjskih enot oziroma okrog 490 stanovanjskih enot več, kot jih je uspelo zgraditi v letih 1963//64 in je predvidevala za gradnjo d£. 1966. leta.
Vendar je treba vedeti, da nastopajo tudi določeni elementi, ki sproti spreminjajo zadevna predvidevanja.
Ni namreč mogoče izključiti fluktuacije kadrov zaradi upokojitev, smrti in nekaterih drugih vzrokov, ko uporabnik stanovanja ohrani stanovanjsko pravico ali ko je zelo težko uveljaviti izselitev iz stanovanja.
V tem pogledu nastopajo določene nevšečnosti tudi z vidika združevanja sredstev, ker ne gre za stanovanjsko pravico v ožjem pomenu in so sankcije bolj gmotne narave, brez ustrezne sprostitve stanovanjskih prostorov.
Dr. B. A.
Kaj delajo v CTB
V preteklem letu je bil v okviru CTB organiziran razširjen oddelek za standardizacijo in tipizacijo. Zaradi stalnega razvoja tehnike doma in v svetu, se mora delo v oddelku nenehno prilagoje-vati novim zahtevam. V tej smeri poteka seveda tudi delo. V ta namen je bila pri nas izvršena kontrola dokumentacije. Napravljena je bila izbira, razvrstitev, označevanje in arhiviranje mikrofilmov, standardov, JUS, DIN, BS in drugih. Evidentiran in sestavljen je bil kompleten seznam standardov in mikrofilmov.
Delali smo pri izdaji novih LIS tandardov za cevi, po novih JUS in DIN standardih, katerih pa ni mogoče izdati, ker železarna v Sisku še nima potrebne strojne opreme za izdelavo takih cevi. Delo je bilo prekinjeno in se bo nadaljevalo v januarju 1965.
Sodelovali smo tudi z jugoslovanskim zavodom za standardizacijo glede kvalitete površin strojnih delov. Na osnovi predlogov JUS standardov in tujih standardov sta bila izdelana dva predloga in dokončni standard LIS 401 (7 listov). Za uvajanje novega načina označevanja hrapavosti površin -smo po ponudbah -tujih podjetij naročili primerjalne kolute in primerjalni mikroskop.
Sodelovali smo z gospodarsko zbornico SRS -pri tipizacijskem delu orodnih, vzmetnih in jekel
za posebne namene. Na osnovi tega sodelovanja so bili izdelani: LIS 311 (7 strani), LIS 312 (1 str.), LIS 313 (3 str.), LIS 314 (1 str.). Do konca leta bodo izdelani na podlagi navedenega sodelovanja LIS standardi za konstrukcijska jekla. V delu pa so predlogi za odprte mere.
Z jugoslovanskim zavodom za standardizacijo sodelujemo pri izdaji novih JUS standardov. V delu je LIS standard za izdelavo navojev -po novih predlogih JUS (ISO).
Sodelovali smo tudi pri poslov-no-tehničnem sodelovanju TZL, MM, STT in v podkomisiji za standardizacijo in tipizacijo. Glede na to iso izmenjali medsebojne standarde in sezname BS standardov. V pripravi je vskladitev standardov odprtih mer, obdelava površin, strojnih oklopov itd.
<2)an mrtvili
Tega dne bomo pohiteli h grobovom. Na hladno zemljo bomo položili krizantemo in prižgali sveče. Naša sveča bo gorela skupaj z milijoni sveč ...
Za vse tiste, ki smo jih imeli radi, se skupno z njimi borili in gradili, se smejali, šli delček skupaj po poti življenja ...
Če bo spomin le prehud, se bo utrinila solza — tvoja in moja ...
Spomini so zimzeleni.
Spomini matere, ki že 21 let ni slekla črnine. Tudi sin je imel črne lase — kot vran. Najmlajši v četi je bil. Priletela je svinčenka in kri se je ulila po črnih laseh. Tiste pomladi, pod cvetočo divjo češnjo v Trnovskem gozdu... Danes je mama prišla k njemu na grob. Belih nageljnov mu je prinesla.
In tam je sveža gomila, še vsa zasuta z belim cvetjem, na katerem so še neposušene solze. Med njimi je - šopek rdečih vrtnic ... Za njo, ki je prišla samo na pol poti.
Hodili bomo med grobovi in brali imena nekdanjih znancev.
In tam v tisti gomili leži prijatelj izza stroja. Iz naše tovarne.
Tudi za njega bomo prinesli belo krizantemo!
L. L.
ZNAČKE V LITOSTROJU
Ljubljanski dnevnik je dne 10. 9. objavil članek, v katerem omenja, da v našem podjetju že od 1. junija nosimo posebne značke, ki označujejo, v katerem obratu delavec dela. Člankar tudi omenja, da smo jih uvedli zato, da bi izboljšali delovno disciplino v podjetju in zmanjšali pohajkovanje po obratih.
Kot je opaziti, v kolektivu niso posebno navdušeni za te značke.
0 RAZISKAVI »MNENJA 1963
Doslej smo objavili vsebino vnrašalnika, ki obravnava v glavnem tematiko družbeno-političnih organizacij, samoupravljanja in vodenja. V nadaljevanju sledi:
22. Kdo ima po vašem mnenju odločilno besedo pri delitvi osebnega dohodka v vaši enoti?
—	delavci sami	4,6	%
—	direktor	1,4	%
—	šef enote	46,7	%
—	vodilni uslužbenci,
uprava	11,3%
—	funkcionarji pol. organiz. 0,2 %
—	organi samoupravljanja 22,5 %
—	kdo drug	2,6	%
—	ne ve, neopredeljen 10,6 % Iz navedenih rezultatov vidimo,
da je dobra polovica anketiranih odgovorila, da o osebnem -dohodku delavcev odločajo vodilni u-službenci ali uprava podjetja. Po mnenju večine delavcev torej odločitve o osebnih dohodkih niso snrejete na področju samoupravljanja. Zanimivo je, da tovrstnih odločitev ne pripisujejo direktorju oziroma upravi ter vodilnim uslužbencem, temveč predvsem šefom enot. Pri tem se nam nujno vsiljuje vprašanje: če se delavci res čutijo resnične samoupravljavce, o njihovih dohodkih pa odloča šef enote, v koliki meri potem ti delavci razumejo vsebino samoupravljanja. Odgovori torej kažejo na bistvene pomanjkljivosti v razvijanju samoupravnega sistema. Odločanje o oseb-
nih dohodkih je bistvena sestavina pravic in pomeni dosledno ali le navidezno realizacijo načela samoupravljanja.
23.	Kateri način nagrajevanja po učinku je po vašem mnenju najboljši? (Navedi 1 — 3!)
—	po učinku posameznika 56,1 %
—	po učinku delovne
Skupine	18,8	%
—	po učinku kolektiva
v celoti	20,6	%
—	ne ve, neopredeljen	4,5	%
Taki odgovori so verjetno odraz
sedanjega stanja nagrajevanja. Tisti, ki so plačani po učinku, so plačani predvsem po lastnem u-činku. Podcenjevanje nagrajevanja po učinku delovne skupine lahko izvira ali iz nepoznavanja takega sistema nagrajevanja ali pa iz slabih izkušenj v preteklosti. Vsekakor pa so navedeni odgovori znak težnje po individualizaciji delavcev, ki pa v našem sistemu proizvodnje in delitve dohodkov lahko vodi do stalnih nesoglasij med delavci.
24.	Ali menite, da je v Litostroju razpon med naj višjimi in najnižjimi osebnimi dohodki primeren?
—	primeren	28,6	%
—	-'remajhen	4,8	%
—	prevelik	57,2	%
—	ne ve, neopredeljen	9,4 %
Soglasnost ali nesoglasnost kolektiva z razponom osebnih dohodkov lahko imamo za znak zadovoljstva oziroma -nezadovoljstva
z obstoječim sistemom delitve o-sebnih dohodkov. Iz podatkov smemo zaključiti, da je razpon med najnižjimi in najvišjimi dohodki v podjetju resen problem, ki terja odločno akcijo.
25. Ali mislite, da imate na svojem delovnem mestu dovolj možnosti za napredovanje glede na osebne dohodke? — Glede na položaj in glede na strokovnost? Če »da«, glede na kaj? (Možnih je več odgovorov!)
su-
marno
—	dede na strokovnost	26,5 %	39 %
—	glede na položaj 24,0 %	24%
—	glede na osebne
dohodke	44,4 %	23 %
—	nima v nobenem
pogledu	5,1 %	44 %
Presenetljivo veliko jih je izjavilo, da nima možnosti napredovanja v nobenem od navedenih smislov, torej skoraj vsak drugi anketiranec. Kaže, da bo to področje terjalo še intenzivne napore vseh organov v podjetju, zlasti pa organov samoupravljanja, sindikata in uprave. Večja strokovna usposobi j ensot ne bi bila koristna le za posameznika, temveč tudi za podjetje v celoti. 26. Kako se razumete s svojimi sodelavci?
—	dobro	96,3 %
—	slabo	1,7 %
—	ne ve, neopredeljen 1,8%
27.	Kako se razumete s svojim predpostavljenim?
—	dobro	93,1 %
—	slabo	5,1 %
—	ne ve, neopredeljen	1,8 %
28.	Ali menite, da je vaš prvi predpostavljeni strokovno dovolj usposobljen za svoje delovno mesto?
—	da	82,7 %
—	ne	12,3%
—	ne ve, neopredeljen	5,0 %
29.	Ali mislite, da bi bilo primerno, da bi volili tudi svoje predpostavljene pri delu?
—	primerno bi bilo	49,9	%
—	vseeno je	3,4	%
—	ne bi -bilo primerno	40,2 %
—	ne ve, neopredeljen	6.5	%
30.	Če bi volili predpostavljenega, ki vodi vaše delo, ali bi znova volili tega, ki ga imate sedaj?
—	istega	75,1 %
—	drugega	18,2 %
—	ne ve, neopredeljen	6,7	%
31.	Ali se čutite samoupravljavca?
—	da	63.2%
—	ne	27,0	%
—	ne ve, neopredeljen	9,8 %
32.	Ali vas položaj podrejenosti, v katerem ste pri delu, osebno kaj moti ali ne?
—	moti	8,5	%
—	ne moti	90,1	%
—	ne ve, neopredeljen	1,4%
iB. M.
Naše zdravje v I. polletju
#	Vsak litostrojčan je v prvem polletju obiskal obratno ambulanto 4,2-krat.
® Na enega litostrojčana pride zaradi bolniškega staleža 9,1 izgubljenega delovnega dneva ali 73 ur. To pomeni, da bi tovarna zaradi izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb in bolezni stala v prvem polletju 1964 9,1 dneva.
#	Obratno ambulanto brez zobne ordinacije obišče povprečno 120 bolnikov na dan.
4) Na eno uro preišče zdravnik povprečno 6,3 bolnika.
Ali je res, da se je število bolnikov, poškodovancev in število delanezmožnih letos povečalo v primerjavi z letom 1963.
Poglejmo nekaj številčnih podatkov.
Tabela kaže, da se je število obiskov, število delanezmožnih ter število izgubljenih delovnih dni povečalo, da pa je število bolnikov in poškodovanih manjše kot v letu 1963.
Število bolnikov poškodovanih Število obiskov Poškodb: obratne izvenobratnih
Delanezmožnih
Izgubljenih delovnih dni
1964
5.541
15.659
1.101
743
358
3.817
33.273
1963
5.997
13.897
1159
868
291
2.946
27.081
v I. 1964 več-manj manj za 456
1761 ali 13% več
58 ali 5% manj
871 ali 26% več 6.192 ali 23% več
Zaposl.
več
10%
BOLNIKOV
IN POŠKODOVANCEV
Število bolnikov in poškodovancev je v letu 1964 bilo 5.541, v lanskem letu pa 5.997. Torej se je to število zmanjšalo za 456. Zmanjšanje je v resnici še večje, ker je porastlo število delavcev in uslužbencev (za 10%). Zanimivo je pri tem, da se je kljub manjšemu številu obolelih in poškodovanih povečalo število obiskov v ambulanti za 1761 (13.898 v letu 1963, 15.659 v letu 1964).
Težko je reči, ali so ti bolniki in poškodovanci prihajali bolj pogosto v OA kot v lanskem letu zaradi težjega obolenja — poškodbe, ali zato, ker je kontrola zdravnikov poostrena.
ŠTEVILO BOLNIKOV
V 1. 1964 je bilo v prvem polletju 4.440 bolnikov, v enakem obdobju lanskega leta pa 4.838. To pomeni, da se je kljub večjemu številu .delavcev število bolnikov zmanjšalo za 398 bolnikov. Resnici na ljubo je treba povedati, da so ti bolniki pogosteje obiskovali obratno ambulanto, kar kaže 1.576 več bolniških obiskov kot v letu 1963.
ŠTEVILO POŠKODOVANIH
Poškodovanih je bilo v tem letu 1.101, v enakem obdobju lanskega leta 1.159 delavcev in uslužbencev ali za 58 manj, kljub povečanemu številu delavcev. Tudi tukaj beležimo bolj pogosto obiskova-nje obratne ambulante kot v lanskem polletju (za 185 več obiskov).
OBRATNE NEZGODE
Število teh je v upadanju. Od 868 obratnih poškodb v lanskem prvem polletju jih imamo 743 v tem polletju ali celo 125 poškodb manj.
IZVENOBRATNE POŠKODBE
Število teh narašča. V tem polletju jih je bilo 358 proti 291 v lanskem polletju ali 67 več, kar ni tako veliko povečanje. Medtem ko je stanje glede števila bolnikov in poškodovanih zadovoljivo, je situacija drugačna glede števila delanezmožnih ter števila izgubljenih delovnih dni.
ŠTEVILO DELANEZMOŽNIH
Na žalost število delanezmožnih narašča. V lanskem polletju je bilo število delanezmožnih 2.946, v tem letu pa 3.817 ali 871 oziroma za 26% več. Tudi če odštejemo 10% povečanje zaposlenih v tem polletju, še vedno ostane precejšnja razlika oziroma večje število delanezmožnih v tem letu.
Pri tem beležimo povečanje delanezmožnih tako pri obolelih (za 624) kot tudi pri poškodovanih (za 247).
Glede vzrokov je težko povedati, od kod izvira povečanje. Vzroki so kompleksni in ne gre samo za hujše bolezni in poškodbe oziroma za milejše kriterije zdravnikov.
ŠTEVILO IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI
Kakor narašča število delanezmožnih, narašča tudi število izgubljenih delovnih dni.
Tako je bilo n. pr. v prvem polletju leta 1963 izgubljenih
27.081 delovnih dni, v tem letu pa 33.273. Število je večje za 6192 ali za 23%.
Do neke mere je to razumljivo zaradi 10 % povečanja delovne sile, vendar odstotek precej presega to povečanje.
Kakor pri delanezmožnih je tudi tukaj večja izguba zaradi bolezni in tudi zaradi poškodb.
V lanskem polletju je bilo zaradi bolezni izgubljenih 20.629 delovnih dni, v tem pa 23.871 delovnih dni ali za 3.242 več.
Izgubljeni delovni dnevi zaradi poškodb kažejo naslednjo sliko:
1.	1963 — 6452,
1. 1964 — 9402 ali za 2950 več.
Zelo zanimivo je, da je število izgubljenih delovnih dni pri obratnih poškodbah manjše, pri izvenobratnih pa je od lanskih 1010 izgubljenih delovnih dni porastlo na 4.017.
ZAKLJUČKI
—	število bolnikov in poškodovancev se manjša (kljub epidemiji gripe), kar kaže na določene uspehe kurativne in preventivne službe; število bolnikov se je kljub povečanemu številu delavcev in uslužbencev zmanjšalo za 398, število poškodb pa za 58 proti enakemu obdobju leta 1963;
—	obratnih poškodb imamo v tem polletju 125 manj, izvenobratnih poškodb pa 67 več;
—	število delanezmožnih je večje za 871 ali za 26%, kar deloma odpade na večje število zaposlenih delavcev in uslužbencev v tem polletju (10%), dalje na epidemijo gripe, deloma pa na nedognane vzroke;
—	število izgubljenih delovnih dni se je prav tako povečalo za 6.192 ali za 23%.
Eden izmed naših najvažnejših problemov je torej še vedno veliko delanezmožnih ter veliko izgubljenih delovnih dni!
dr. Ljubinko Mijatovič
Litostrojske vakuum črpalke za strojno molžo
Revija Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo je v zadnji številki objavila naslednji članek o lito-strojskih vakuum črpalkah za strojno molžo:
»Na posestvih, kjer so vpeljali strojno molžo, so večkrat težave z vakuum črpalkami. Tudi pri nas v Livoldu na kočevskem posestvu
NAŠA PODJETJA GRADE TOVARNO CEMENTA V SUDANU
Poslovno združenje »Ingra« je v marcu preteklega leta sklenilo pogodbo o izdelavi in montaži opreme za moderno cementarno v Sudanu. Tovarna naj bi bila zgrajena v Rabaku v centralnem Sudanu, a njena letna kapaciteta naj bi znašala 100.000 ton.
Med glavnimi proizvajalci za to cementarno je tudi Litostroj, ki bo tako zopet pokazal svojo veliko vrednost in bo upravičil sloves, ki ga uživa tako doma kot v svetu. Ta cementarna naj bi bila usposobljena za delo v februarju 1966. leta.
je bilo več zastojev, lomov in okvar. Na začetku letošnjega leta pa smo kupili novo vakuum črpalko tipa OB 5, ki so jo izdelali v Litostroju. Z njo molzemo v hlevu, v katerem je 100 krav. Tako je litostrojska črpalka zamenjala beljsko C12, ki je porabila 0,20 do 0,60 kg olja SAE na dan; se pravi, da smo imeli s slednjo precej stroškov. Nova črpalka deluje povsem drugače — po vodnem prstanu, to je, da določena količina (50 litrov) vode kroži in tvori tesnilno plast.
Črpalka »OB 5 Litostroj« je dovolj masivna, lahko premaguje silo in tvori ustrezen vakuum. Poganja jo elektromotor 3 KM s 1450 o/minuto. Vsem, ki jo nameravajo kupiti, priporočamo kompletno vakuum črpalko z elektromotorjem in podstavno ploščo. Celotna garnitura tehta 180 kg in je razmeroma preproste izvedbe. Tudi montaža je enostavna. Za večje hleve ali molzišča, ki imajo nad 10 ali 12 golid oz. enot, bomo pa potrebovali močnejši agregat tipa OB 10.
Cena kompletne črpalke OB 5 je 392.400 din. Montirali smo jo prve dni marca in molzemo z njo redno brez kakršnih koli motenj. Seveda pa moramo opozoriti, da je treba pri nameščanju računati na malenkostne količine vode, ki pronicajo pri tesnilih. Ta se odteče in ne sme priti v dotik z elektriko.«
Jože Gabrijan
Uspeh športnikov Litostroja v Trbovljah
Po daljšem premoru so se v nedeljo, 13. septembra, ponovno srečali športniki Litostroja, Metalne in STT in pomerili svoje moči v nogometu in odbojki. Tekmovanje je bilo v Trbovljah kot nadaljevanje troboja, ki se je začel aprila v Ljubljani in se bo končal oktobra v Mariboru.
Po prvem delu tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in streljanju v Ljubljani je bil vrstni red kolektivov naslednji: Litostroj 8
točk, Metalna 5 točk, STT 5 točk.
Kako je potekalo tekmovanje v Trbovljah?
Domačini so še enkrat dokazali, da so sedaj nepremagljivi in najboljši, čeprav to po doseženih rezultatih ni več tako prepričljivo kot prej. Litostrojčani so zaigrali srčno in borbeno in prinesli domov dve dragoceni točki. Mariborčane so odpravili z rezultatom 2:1, z malo več sreče pa bi ugnali tudi Trboveljčane.
PODRTI KEGLU
Tudi letos je organiziral Kegljaški klub Litostroj ob obletnici našega podjetja tradicionalni kegljaški turnir v borbenih igrah. Letos je na turnirju sodelovalo rekordno število moštev iz raz-
Tovariš Ostanek iz Litostroja je bil eden najboljših na turnirju
nih krajev Slovenije in Rade Končar iz Zagreba. 24 moštev se je v trodnevnem tekmovanju v dneh od 11. do 13. septembra na štiri-steznem kegljišču Gradisa v Ljubljani borilo za čimboljše rezultate, boljšo uvrstitev in za »Nagrado Litostroja«. Kot Ljubljana lani, tudi letos ni lanskoletni zmagovalec Elektrostroj iz Zagreba obranil prehodnega pokala. Odlično moštvo ljubljanskega Gradisa je k svojim številnim uspehom na republiških in državnih prvenstvih dodalo še eno trofejo: zmagali so z 852 točkami in osvojili prehodni pokal Litostroja za
eno leto. Samo tri keglje manj so dosegli litostrojčani, kar predstavlja največje prijetno presenečenje celotnega turnirja. Za našimi kegljači so se zvrstila nekatera odlična moštva, kot Slovan iz Ljubljane, Rade Končar iz Zagreba, Gorica, republiški prvak in drugoplasirani iz državnega prvenstva 1964 Pionir iz Novega mesta, Fužinar (Železarna Ravne) in druga. Tokrat so naši igralci: Štiftar, Špende, Šefar, Tušar, Vidmar, Ostanek, Žerovnik, Zupanič, Turk, Čerpič, Hrastar dobro razpoloženi dosegli nov klubski rekord 471 kegljev, kar je hkrati najboljši dosežen rezultat na turnirju. Na tekmovanju smo doživeli še drugo presenečenje: Slovan je v enem setu dosegel 135 kegljev, kar je verjetno do sedaj najboljši rezultat v državi.
Končni rezultati:
Gradis — Ljubljana 418, 444, 862; Litostroj I — Ljubljana 388, 471, 859; Slovan — Ljubljana 420, 422, 842; Elektrostroj — Zagreb 420, 399, 819; 'Papirnica — Količevo 389; 423, 812; Gorica — Gorica 423, 378, 801; Pionir — Novo mesto 389, 404, 793; Fužinar — Ravne na Koroškem 393, 395, 788; Izolirka — Ljubljana 401, 366, 767; Proletarec — Zagorje 358, 397, 755 itd.
In na koncu še besedo o organizaciji. Marljivi kegljaški funkcionarji Litostroja: Podreberšek, Ostanek, Biščak, Žerovnik, Jager in ostali so poskrbeli, da je bilo tekmovanje brezhibno organizirano, brez zamud, brez pritožb, skratka vzorno. Tako smo z uspehom naših tekmovalcev, odlično uvrstitvijo našega moštva in organizacijo turnirja nadvse zadovoljni.
Mladinski peteroboj
Pred petimi leti je sprejela mladina podjetij Iskra iz Kranja, Železarne Ravne, Železarne Štore, Železarne Jesenice in TZ Litostroja sklep o vsakoletnem športnem srečanju mladine.
Lani je bil mnogoboj v Litostroju, letos pa je peti tradicionalni mladinski mnogoboj organiziral TK ZMS Železarne Jesenice v cinah 29. 8. in 30. 8. 1964.
Sodobna občinska ambulanta
ZAKAJ SO BILA USTAVLJENA NAPREDOVANJA?
Upravni odbor je dne 17. septembra med drugim sklenil sprejeti pojasnilo glavnega direktorja o ustavljenih napredovanjih, iz katerega je bilo razvidno, da so bila le-ta ustavljena zgolj za režijska mesta, ker je menil, da bi z realizacijo teh napredovanj kršili predhodne sklepe UO, ki govore o zmanjšanju režijskega kadra.
Upravni odbor je ta predmet odstopil v obravnavo centralni komisiji za analitično oceno delovnih mest z namenom, da ga vskladi in da svojo odločitev UO najkasneje do 24. septembra 1964.
Litostroj skl mladinci so se tega srečanja sicer udeležili v velikem številu, toda žal so prišli na tekmovanje nepripravljeni. Tekmovali so v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu.
Šahisti niso bili pripravljeni igrati po sistemu brzoturnirja in so zato osvojili peto mesto. Malo bolje se je odrezala ekipa namiznega tenisa, ki ji je uspelo premagati ekipo iz Štor in se plasirati na četrto mesto. Strelci so se uvrstili na tretje mesto, še lepše pa so se izkazali odbojkarji, ki so osvojili tretje mesto pred Iskro Kranj in Železarno Štore.
Janko Babič
lioč med delavci tretje izmene
Obiskali smo njihovo delovno noč.
LAHKO NOC IN DO BER DAN HKRATI
Če te pot ponoči zanese mimo naše tovarne in se zazreš v temne obrise njenih poslopij ter medle odseve luči po praznih tovarniških dvoriščih, komaj zaslutiš, da ponoči v njej delajo ljudje, da vsi stroji ne stojijo, da iz peči v livarni teče železo, da tovarna utripa, živi.
Delavci tretje izmene so zamenjali noč za dan. Njihov delovni dan se prične ob deseti uri zvečer, konča pa Ob šesti uri zjutraj.
Težak je njihov kruh. Poleg delovnih naporov morajo premagovati še spanec, ki se jim neopazno krade v oči.
Naša vrtnarica Vikica je na svojem vrtu najzanesljivejši znanilec letnega časa. Tako smo jo posneli tudi letos, ko pripravlja svoj vrt za jesen in zimo
FRANC DELA SAMO PONOČI
— Že deseto leto delam samo ponoči, — nam je pripovedoval Franc Rakovšček, brigadir nočne izmene sejalcev peska v livarni sive litine.
— Žena je bila bolna, potrebovala je to in ono. (Moral sem biti čez dan doma. Kaj mi je ostalo drugega. Začel sem delati ponoči.
— Ste se nočnemu delu privadili?
— Spanec me ne muči več. Le na vročemu pesku in prahu, ki ga v livarni ne manjka, se ne bom nikoli privadil. Pljuča imam nasičena z njim že od prej. V ,pod-kloštrski tovarni sem delal s svincem.
— Ali že kaj mislite na upokojitev?
— Dokumente sem že vložil. Devetinštirideset let garanja je že za menoj. Okrog trideset tisočakov na mesec pričakujem.
Malice je bilo konec. Franc si je popravil star klobuk, ki mu je tičal na glavi, in njegove utrujene modre oči so se zazrle v steklenico mleka, ki jo je držal v roki, Vstal je in jo odnesel v svojo omarico. Z navajeno kretnjo. Vedel sem, da dela tako že deseto leto, vsako noč.
— Zadnje čase mi postajajo noči vsak dan daljše in tudi rolke so vsak dan težje,— je še dejal, potem pa je odšel po lopato in z njo k svojim fantom.
O svojih fantih meni Franc vse najbolje. Pravi, da So pridni in človek jim tudi ne more zameriti,
ODŠLI:
Ivan Klinc, Vinko Tomažin, Alojz Marolt, Nevenka Rajner, Ivan Šterk, ■Stanislav Oman, Jože Kapelj, Janez Žogar, Martin Adrašič, Miroslav Podbevšek, Janez Jozls, Dragica Kralj, Franc Kostevc, Stane Šmid, Ivan Mardžetko, Jože Rupnik, Alojzij Čeh, Dež e Rac, Drago Pogačnik, Janez Oven, Angelca Galjot, Rudolf Ozimeš, Anton Slak, Karol Mostar, Marija Kapušin, Ivanka Ješe, Gojmir Kogovšek, Julijana Pirc, Mirko Polanec, Anton Kos, Rafael Oslonik, Alojz Zupančič, Ivan Rupar, Franc Poljanec, Bogomir Voj e, Slobodan Jovanovič, Jože Cugelj, Karel Veršec, Ivan Krulej, Mara Robežnik, Ivan Belo-ševič, Janko Malenšek, Peter Planinšek, Mahmud Šehič, Josip Fi-strič, Rafael Pucelj, Majda Čuk, Jože Vovko, Jurij Žitnik, Ivan Narobe, Anton Pave, Ivan Mandlin, Peter Jelenc, Jože Šeban, Ivan Škvarč, Marjan Špilek, Rafael Birž, Mirko Lavrič, Jože Kocjančič, Franc Podrenik, Rudolf Zakošek, Mijo Mesarič, Stjepan Ivanovič, Jože Ovčak, Avgust Čakš, Alojz Grandič, Djuro Vincek, Anton Kuhar, Miloš Djur-djevič, Gregor Hrovatin, Franc Novak, Avgust Butolen, Mihael Polda, Franc Smolič, Jože Melik, Alojz Žnidaršič, Danilo Potokar, Jože Medved, Bore Stojanovič, Viktor Lindič, Jože Miklič, Franc Mehtig, Anton Košir, Derviš Smailagič, Stanislav Mužar, Franc Bernardič, Pavel Dolenc, Jožefa Skreštin, Jože Rus, Stane Pugelj, Jože Vode, Anton Kos, Matevž Zadravec, Sej do Krapež, Miroslav Atankovič, Anton Muha, Jože Zorčič, Borislav Mirkovič, Valentin Čeplak, Lilijana Ra-šet, Mili j Djordjevič, Bogomir Kajin, Andrej Trepše, Anton Dreflak, Vilibald Černivec, Roman Planinc, Peter Mikec, Bogdan Mlakar, Slovenko Pegan, Anton Smole, Ignac
če včasih malo zaspijo med delom. Premetavanje livarskega peska z lopato ni lahko delo.
— Ko pridem okoli pol osmih zjutraj domov, me čaka še delo na kmetiji. Čas za spanje si vzamem šele popoldne, <— je deial Metod Koželj, ki se vsak dan vozi na delo iz Žužemberka.
Mimo je prišel delovodja nočne izmene Jože Tomažin.
— Koliko delavcev dela nocoj tukaj v \»sivi« livarni?
— Petnajst jih je. Žerjavovodje, sejalci peska in izpraznjevalci kalupov.
—■ Ali se ljudje branijo nočnega dela?
— Nekateri še rajši delajo ponoči, posebno nekvalificirani delavci, med katerimi je največ Dolenjcev. Doma imajo nekaj zemlje jn živine, zato je zanje delo ponoči potrebno, da lahko čez dan delajo na kmetiji.
— Vas nočno delo zelo utruja?
— Ponoči mora biti človek iznajdljivejši. Če nastane okvara na stroju, jo je treba popraviti. ali poiskati dežurnega ključavničarja, katerega pa ponoči ni lahko najti. Medtem ko ga iščem, radi zaspijo tudi delavci. Ponoči je tako; če ne delaš, imaš takoj spanec v očeh.
Tudi moje oči so postajale težke. Kazalec na uri se je pomikal nroti drugi uri. Za delavce je to pomenilo pol »šihta«, mene pa je obdajal občutek, da sem že celo večnost na nogah.
Predramil me je dež, ki je
Strah, Miljan Slak, Jože Slak, Ivo Pihler, Franc Bokal, Marija Tršan, Štefka Vešligaj, Tanja Strajnar, Jožica Šubic, Mehmed Kovačevič, Smail Mušič, Staniko Železnik, Danilo Radivojevič, Radko Kondič, Mirjana Ristič, Marjan Sešek, Ivan Bašek, Vladimir Vejnovič, Djordje Majski, Vasja Kern, Mat Andrijanič, Tomislav Kucoš, Mirko Papež.
PRIŠLI:
Tomo Žmavc, Rade Učukalo, Ladislav Petrovič, Karel Novak, Ta-trjana Kucler, iStane Verk, Simon Taferver, Franc Marolt, Janez Puš, Anton Zaletelj, Avgust Krumpič, Jovan Brucič, Peter Černigoj, Ciril Papež, Valko Markovič, Toni Žnidaršič, Roman Pirc, Anton Žonta, Rank-o Radivojevič, Slavko Cimer-mančič, Alojz Kreše, Rudolf Kastelic, Janez Mohar, Ivan Gregor-jevič, Anica Metelko, Vilma Čermelj, Sandi Cvitanovič, Jože Pucelj, Ciril Korošec, Siniša Veljkovič, Pavel Razboršek, Edmund Škerbec, Ivan Hrovat, Marija Brodšvajder, Marjan Stimec, Simon Mučolj, Slavko Nadustan, Marija Majcenovič, Ciril Pestotnik, Ivan Zamuda, Jure Ja-kušič, Florjan Križman, Anton Vesel, Franc Pucelj, Avgust Gramc, Fedor Trček, Friderik Skušek, Janez Modic, Ladislav Dejanovič, A-lojz Kastelic, Ivan Žalec, Teodor Maksimovič, Angela Meglen, Ivan Plantan, Janez Langenpus, Franc Šmid, Karel Kastelic, Pavel Kimer, Adolf Pušnik, Josip Mundžer, Janez Kepic, Lojze Anzeljc, Aleksander Tisaut, Jože Debelšak, Jože Selšek, Dušan Vodopivec, Mihael Vidma, Boris Sokol, Anton Marčič, Franjo Lepen, Jože Sladič, Ludvik Kranjc, Jože Kauč, Andrej Knaus, Anton Kalamari, Janez Langenvalter, Slavko Zabret, Avgust Rebernik, Jože Rakuš, Dušan Markovič, Av-
začel prati prazne ceste med tovarniškimi halami, medtem ko sem stopal proti veliki zgradbi obde-lovalnice.
NAJTEŽJE JE MED DRUGO IN PETO URO
Stroji in dvigala pod stropom obdelovalnice so mirovali. Po tleh je bilo polno opilkov, bleščali so se. Zazdeli so se mi kot kaplje znoja, ki so ostale od delavcev, ki sedaj spijo ■— jutri pa se bodo sklonili nad stroje, jih pognali in njihov ropot bo spet polnil veliki prostor.
Le na velikem stroju za pehanje zobnikov je nekdo delal. Drago Grahek je na njem obdeloval velik zobnik.
— Če je delo nujno, je treba potegniti tudi do jutra,— mi je dejal med tem, ko je s kljunastim merilom preverjal točnost izdelka.
— Kakšna je razlika med nočnim delom in delom podnevi? — sem ga vprašal.
— Noč je noč, — malce je počakal, potem pa nadaljeval: — Človek lahko še toliko spi podnevi pa bo ponoči vseeno zaspan.
— Katere nočne ure so »najtežje«?
— Med drugo in peto uro. V tem času se pripeti tudi največ nezgod in se uniči največ delovnega orodja.
— O čem razmišljate ponoči, medtem ko vam stroj reže kovino?
— Preden ste prišli, sem raz-
gust Mahkovec, Anton Kostanjevac, Žarko Hoj niš, Vlado Gornik, Vladimir Furlan, Martin Benko, Stanislav Zobko, Ivan Trebše, Mirko Slemenšek, Viktor Rodošek, Jože Likar, Marjan Zdešar, Stjepan Vidakovič, Blažen Velkov, Rudi Tauer, Stipe Šiško, Todor Stoimenov, Ivan Sika vrča, Stjepan Potroško, Roman Paš, Andrija Malek, Roman Levičar, Miloš Lesica, Jože Kuntarič, Alojz Krohot, Rudolf Kastelic, Stojan Jovanov, Anton Hajdarovič, Željko Duh, Joco Danilov, Jože Peternel, Silvester Drčar, Franc Bevc, Ivan Žalik, Stanko Zupančič, Alojz Bizjak, Martin Zavec, Zvonko Bo-rin, Janez Hočevar, Jože Volk, Slavka Zaletel, Jože Žigon, Simo Cule.
ALBIN VIPOTNIK — UPOKOJEN
Dne 1. oktobra je odšel v pokoj zaslužni litostrojčan Albin Vipotnik. V našem podjetju je bil zaposlen od leta 1949 in je zasedal številna vodilna delovna mesta. Bil je tudi direktor za kadre in opravljal številne funkcije v družbeno-političnih organizacijah in organih samoupravljanja.
Od njega so se poslovili vodilni tovariši oskrbovalnih obratov in mu zaželeli zdravja in še mnogo prijetnih let.
TONE ZDEŠAR — UPOKOJEN
Istega dne kot od tovariša Vipotnika so se člani oskrbovalnih o-bratov poslovili tudi od starega in vestnega tovariša Toneta Zdešarja.
Tudi tov. Zdešarju želimo na njegovem mestu, ki ga ni zapustil,' mnogo uspehov.
Tov. Zdešar se ob tej priložnosti zahvaljuje šefu OO tov. Levsteku za posebno darilo.
mišljal o kvaliteti materiala, ki ga obdelujem. Ta, ki ga imam na stroju, je kar dober, ravenski je ...
ZASTARELO ZRAČENJE NI NIKOMUR V KORIST
V livarni jeklene litine je ponoči skoraj živahne j e kot podnevi. Delavci dveh nočnih livarskih ekip, ki delajo pri šest- in tri-tonski peči, nimajo časa, da bi pomislili na spanje. Tekoče železo ni sentimentalno in jih neusmiljeno priganja. Nič manj niso zaposleni sejalci livarskega peska in izpraznjevalci kalupov.
(Pot na čelih livarjev se je sproti sušil. Žerjavovodja je spretno premikal veliko ponev od »forme« do »forme«. »Šarža« je bila dobra, torej tudi zaslužek ne bo slab. Hiteli so ...
Ignacij Druganič, po poklicu metalurški tehnik, je bil vodja nočne izmene livarjev.
Ko sem ga poklical, je spravil v žep košček temnega stekla. Z ni im gleda tekočo litino prav tja v srce, tja, kamor je s prostim očesom ne moreš pogledati.
— Imate radi svoje delo?
— Zelo rad, kadar delam podnevi. Strokovno pridobim ponoči res več kot podnevi... vendar ... Nočno delo me ne navdušuje.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti žene in mamice Marije Seničar se najlepše zahvaljujeva sindikalni podružnici Litostroja, kakor tudi sodelavcem in vodstvu enote SN za izdatno pomoč ter izraze sožalja v tem težkem trenutku.
Martin Seničar in sin Marko
OSMRTNICA
Dne 8. 10. 1964 je nenadoma umrl član našega kolektiva Leopold Bajželj. V -podjetju je bil zaposlen kot obratni knjigovodja. Pokojni tovariš je bil rojen 61. 6. -1905 v Ljubljani. Doštudiral je trgovsko šolo. V Litostroju je bil (zaposlen od 2. 3. 1950.
Svojcem umrlega izrekamo iskreno sožalje.
Mlad sem še in mlad človek rad dela podnevi.
— Katero je vaše najljubše razvedrilo?
— Zelo rad plešem. Najraje v Soči.
Če bi Ivana Kozmusa, delovodjo nočne izmene v livarni jeklene litine vprašali, kaj si v livarni najdalj in najbolj želi, bi odgovoril samo eno.
— Nove sodobne prezračevalne naprave. Ze trinajst let jih čakam in še jih nisem dočakal. Že noč sama te dovolj utrudi. Če pa vso noč vdihavaš še prah in dušljive pline, imaš zjutraj tako glavo, da ne veš, kam z njo.
— Delate vedno ponoči?
— Vsak drugi teden, že vrsto let, vendar se dela ponoči še nisem privadil. Temu se nikoli ne privadiš.
DEŽURNA SESTRA
Obiskal sem tudi edino žensko, ki je tisto noč delala v tovarni — dežurno sestro Janjo.
V ambulanti sem pritisnil na zvonec. Odprla mi je. Bila je začudena in celo malce prestrašena.
— Nesreča? — je brž vprašala. Potolažil sem jo in ji povedal, zakaj sem prišel.
— Nocoj še ni bilo nezgode. Mirna noč je. Pa ni vsako noč tako. Na vsako drugo pride po navadi tudi kak hujši primer. Zelo pogosti so zlomi roke ali noge in opekline. — Najin pogovor je prekinil zvonec, takoj zatem pa je vstopil mlad delavec. Z žepnim robcem si je tiščal oko.
— Nekaj mi je padlo v oko, sestra, — je dejal in odkril zardelo oko.
Majhen navajen poseg sestre Janje z gazo v ranjenčevo oko in tujek je bil hitro zunaj. Vešča je svojega poklica.
— Kako ukrepate v primeru hujše nezgode?
— Pokličem rešilni voz. Škoda, da ni tudi ponoči na razpolago naš rešilni avtomobil. Intervencija bi bila hitrejša.
Ko sem zjutraj skupno z delavci tretje izmene odhajal iz tovarne, sem bil utrujen, čeprav nisem delal. Noč utruja.
Delavci so se poslovili drug od drugega, voščili so si lahko noč in dober dan, vse naenkrat.
SEDEM DNI V FIESI
Prav za rep so ujeli zadnje tople dneve letošnjega poletja tisti litostrojčani, ki so preživeli sedemdnevno brezplačno letovanje v Fiesi.
Vse do letošnjega leta so pri izbiri kandidatov za tovrstna letovanja upoštevali zdravstveno stanje posameznika. Letos so dali prednost delavcem s šibkejšim socialnim položajem. V treh izmenah po sedem dni je letovalo 73 upravičencev, med njimi 7 žensk.
Tovariše so predlagali po sindikalnih podružnicah. Denar smo črpali iz sredstev odstopariega dela prispevka za socialno zavarovanje (prihranek iz leta 1963). Skupno je bilo porabljenih 300.000 din. Upravni odbor podjetja je vsem koristnikom odobril 5 dni plačanega izrednega dopusta.
V razgovoru z nekaterimi udeleženci tega letovanja smo izvedeli, da so bili zelo zadovoljni, motilo jih je le to, da se niso mogli kopati, kar pa so nadomestili s prijetnimi sprehodi.
Zanima vas..
Poročeni v Litostroju
(in z Litostrojem)
V Litostroju je sedaj kakih 70 parov sodelavcev v službi. Mož in žena (ali pa žena in mož, če tako želite). To so Trohovi, Potekovi, Lavrenčičevi, Smolejevi, Bezgovi, Venikovi, Finčevi, Ko-kolovi, Tertnikovi, Kožuhovi, Brazovi, Sendetovi, Galičevi itd. Potem sta oče in sin, kot recimo Ko-govškova ali Albertova, nato bratje kot recimo Metod in Ciril Hrovat itd., itd., da ne omenimo samo nekatere, ki se jih spomnimo prvi trenutek.
Toda med nami so še nekateri, ki jih je po več iz družine v Litostroju in njim smo namenili danes pozornost. Z usodo naše tovarne so še bolj povezani kot, drugi. Kadar gre Litostroju dobro, gre njim trikrat dobro, če gre Litostroju malo slabše, jim gre trikrat slabše. In ker so torej ti ljudje litostrojčani na drugo, tretjo ali celo četrto potenco, jih velja malo pobarati, kako živijo in mislijo. Vseh treh ali štirih v družini ne bomo spraševali.
PERKOVI
Perkovi spadajo med temeljne kamne Litostroja, saj je Pavel Perko delal pri Schneiterju v Škofji Loki, ko je podjetje prevzelo tisto delavnico. To je bilo leta 1946. Danes je Pavel Perko ravnatelj Izobraževalnega centra Litostroj, njegova žena Angelca
je tajnica v Kadrovskem sektorju, sin Pavle pa je dijak naše IKŠ, III. letnik, strojno ključavničarstvo. Leta 11949 so se preselili iz Loke v Ljubljano. Odgovarja Angelca Perko, tajnica KS.
Če bi se dal čas zavrteti nazaj kakor ura in bi ga naravnali spet na leto 1949, ali bi šli sedaj nazaj v Loko?
Ne, ne bi. Smo se že navadili Ljubljane, čeprav me srce še vedno vleče v domači kraj.
Trije v družini ste litostrojčani. Se pogovarjate doma o tovarni? Ne, tovarno pustimo pri miru. Se vam kdaj sanja o službi?
O, ja, večkrat predevam kake papirje.
Ste zadovoljni z delovnim mestom?
Sem v glavnem.
Kaj napravi človeka zadovoljnega v službi: plača, lepi delovni prostori ali kaj drugega?
Priznanje, napredovanje, kadar ga človek zasluži.
Imate več sitnosti ali prijetnosti v službi?
Delo je zanimivo, čeprav odgovorno. Rada delam.
Kaj želite Litostroju?
Dober poslovni uspeh.
Kaj sebi?
Zdravja, da bi še dolgo delala.
Kakšno bi bilo idealno število delavcev v tovarni?
600 do 800.
In idealno število otrok?
Eden bi bil zadosti.
Ali se vam ne zdi, da je med člani našega delovnega kolektiva nekako premalo povezanosti in navezanosti?
Da, ne bi bilo napačno poživiti družabnost življenja, organizirati kakšno skupno prireditev, izlet in podobno. Prav koristno bi tudi bilo, če bi se ljudje istega sektorja dobili vsaj enkrat ali dvakrat na leto in se pogovorili o svojem delu in težavah.
Če bi gorelo, kaj bi naredili: padli v nezavest, zbežali v paničnem strahu, rešili svoje stvari, ali začeli reševati uradne stvari?
Najprej bi telefonirala našim gasilcem, potem poskušala sama gasiti z minimaxom.
Se bojite potresa?
Bojim.
Kaj delate v prostem času?
Eh, kaj bi, saj še časopisa nimam časa prebrati. Knjige bom brala, ko bom v pokoju.
Kaj pa z otroki: ali hi rajši videli, da bi ha tujem veliko zaslužili, ali pa ostali doma, četudi v skromnejših razmerah?
Rajši vidim, da so doma.
Kaj je za ženo važnejše: da zna pripraviti dišečo črno kavo, ali skuhati dobro skledo žgancev?
Jaz bi dala prednost žgancem. Ne vem pa, koliko jih je, ki jih še znajo delati.
PATETOVI
Franc Pate, kurjač, sedaj strojnik v kisikarni, v Litostroju od 1951 — Frančiška Pate, bolničarka v Domu ICL, v TZL od 1967 — Ciril Pate, dijak v prvem letniku ICL, električar, ki nam ga žal ni uspelo fotografirati.
Tudi tu smo se oglasili rajši pri njej kot pri njem, sa je prav, da dobe tudi naše žene svojo besedo. Govori Frančiška Pate.
Se počutite poročeni z Litostrojem?
Skoraj.
Kaj delate tu?
Imam prve preglede, kontrolo, skrbim za skladišče perila.
Ste zadovoljni?
Še kar. Plača je majhna, seveda v primeri s cenami.
Pa mož, je zadovoljen?
O, ja, tudi.
In sin?
Oh, on pa še najbolj.
Imate kakšne pritožbe?
Ne, za sedaj.
Če bi se fabrika selila, ali bi šli z njo?
Da, sem že navajena, samo da bi tam dobili stanovanje.
Kje sedaj stanujete?
V	Korotanski, že 11 let. Nekaj se sliši, da nam bodo postavili montažne hišice v Podutiku. Potem pa ne bomo mogli več hoditi sem v službo, bo predaleč.
Mislite v službi na dom, ali doma na službo?
V	službi mi ne pride misel na dom, doma pa se večkrat spomnim na službo, posebno zvečer.
Delate v domu, obkroženi s samo mladino. Kaj mislite o njej?
Nimam se kaj pritožiti. Včasih so malo norčljivi, toda ne nagajivi.
Doma ste z Dolenjskega. Se vam kaj toži po domačih krajih?
Ne, nikoli.
Vaš najbolj srečen dogodek v življenju?
Ga ni bilo nobenega.
In najbolj nesrečen?
Ga tudi ni, gre kar tako srednje.
Največja skrb?
Gospodinjstvo, otroci.
Najlepši sprehod?
Najrajši bi šla v planine.
So na svetu idealni moški ali ženske?
Ne, tako srednje.
Kaj je pri moškem največ vredno?
Pridnost, rednost.
In pri ženskah?
Ne vem.
HARIŠEVI
To je družina, kjer prav vsi delajo v Litostroju: oče, mati in oba sinova, Poglejmo jih, kdo so: Mara Hariš, administratorka v vložišču, 9. leto v Litostroju — Peter Hariš, upokojen, sedaj učitelj praktičnega pouka na IKS, 15. leto v Litostroju — Aleksander Hariš, ključavničar, sedaj za-risovalec v DT — Mitja Hariš, strojni ključavničar, sedaj pri vojakih.
Vložišče je nekakšna »sprejemnica« za vse, kar pride pisanega v tovarno in skozi to pisarno gre
tudi vse ven. Prostore imajo sredi pritlične stavbe, ki je najstarejše poslopje v tovarni Z vseh koncev sveta prihajajo bela pisemca, največ seveda iz naše države. Treba je pogledati, kam spada, ga napotiti na ustrezen sektor ali enoto. Potreben je spomin, izurjenost in precej posluha. Neka srbska tovarna se recimo zanima, če je bil v naši tovarni XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo, nato dodaja. da ne verjame, da je ta kongres sploh bil, še manj pa verjame, da je bil na kongresu njihov uslužbenec tainta. Naj odgovorimo, če je res bil. Podpis: Unutrašnja kontrola. No, sedaj pa vedi, kam spada pismo. V tem oddelku dela Mara Hariš.
Koliko pisem pride na dan in koliko jih ekspedirate?
Ja, to je različno, tako nekako po 300 dnevno jih pride in od-premimo jih tudi ne dosti manj.
Sitnosti, neprijetnosti?
Oh, seveda. Včasih se kaj izgubi, toda končno se vendar vse najde. Odkar sem tu, se ni še nič popolnoma izgubilo.
Vas delo utrudi?
Večkrat zelo. Včasih gre tako na živce, da doma nisem za nobeno delo.
Imate predlog za spremembo?
Manj pisanja. Vsako stvar je treba zapisati, ko pride, vsako stvar, ko gre ven. No, pa saj vidim, da se ne da, potem ne bi bilo prave evidence in kontrole.
Se doma kdaj pogovarjate o delu v tovarni?
Skoro vsak dan.
Se počutite poročeni z Litostrojem?
Da, samo po sebi.
Dobite preveč denarja ali premalo?
Jaz se ne pritožujem.
Kako shajate?
Se prebijemo.
Gospodinjstvo, kako gre, ko ste vsi v službi?
Si uredimo. Sama skuham za ' naslednji dan, potem pa snaha dokonča kosilo.
Želje?
Rada bi videla, da bi bila pošta za odpremo dostavljena v naš oddelek vsaj do 12. ure, kakor je določeno, saj se drugače delo strašno težko opravi.
BELEHARJEVI
Anton Belehar, glavni monter v zunanji montaži, 11 let v Litostroju — Joža Belehar, administrator v KS, 8 let —■ Albina Belehar, administratorka v KS, 2 leti — Stana Belehar, telefonistka, 1 leto.
Beleharji so ljudje, ki so pridni, molčeči, govorijo več z delom
kot z besedami. Prosiš, naročiš — dobiš. Oče je doma iz Koroške Bele, sedaj vsi skupaj stanujejo na Djakovičevi. Za intervju smo se oglasili kar pri najmlajši, pri Stani, ki dela v telefonski centrali. To je živčni center Litostrojevih komunikacij, njegovo slušno okno v svet. Posredujejo sporočila, vzpostavljajo zveze s stotinami in tisoči ljudi v Ljubljani, Sloveniji, Jugoslaviji in drugod po svetu. Nikogar ne vidijo, slišijo pa glasove vseh mogočih ljudi iz bližnjih in daljnih krajev.
Kakšno je vaše delo v telefonski centrali?
Lepo in zanimivo. Ni sitno, le ljudje so včasih sitni.
Gre na živce?
Ne, sem še premlada, da bi imela slabe živce.
Hodite radi v službo?
Rada, samo vstati je težko tako zgodaj.
Hodite torej pozno spat?
No, kakor je, če se televizijska oddaja zavleče pozno v noč, potem grem pač pozneje spat.
Kakšne želje imate?
Oh, želja je pa veliko, jih ne morem vseh našteti.
Kje ste bili na dopustu?
Še nisem bila, bom šla pozimi na Sorico.
Sedaj delate na teleprinterjih, kako gre delo od rok?
Se menjamo, včasih sem na teleprinterjih, včasih pri telefonu.
Koliko teleprinterjev sprejmete na dan, koliko oddate?
Kakih 40 na dan jih pride noter in približno toliko jih gre ven.
Vam čas hitro mine?
Kot bi mignil.
S temi obiski smo želeli izkazati pozornost družinam, ki so z več člani vezane na usodo naše tovarne in so torej dvakrat, trikrat ali še večkrat navezane na uspeh in razvoj Litostroja. Poleg »trojčkov« in »četverčkov«, ki smo se tu z njimi pogovorili, je najbrž še nekaj drugih takih litostrojskih družin, tako na primer Dimniko-vi, Podpečanov! in drugi, ki bi se verjetno našli, pa jih mi še nismo odkrili.
Skrbno pripravljena praksa
Poleg, rednih izobraževalnih na- ška zaposlitev. Eno je obvezno log, ki jih opravlja Litostroj pr e- učenje, drugo je zaslužek.
ko ICL, imamo še celo vrsto dolžnosti do bodočih strokovnih kadrov ne glede na to, če bodo pri nas zaposleni ali ne. Tu imamo v mislih praktikante, ki prihajajo v tovarno za krajši čas, da se seznanijo s produkcijskimi metodami v obratih in da na mestu samem preizkusijo šolsko znanje ter ga dopolnijo s praktičnim delom. Praksa študentov in dijakov je večinoma obvezna in naj služi kot praktično dopolnilo teoretičnemu pouku v šoli.
Vsa podjetja seveda ne posvečajo praktikantom največje pozornosti, saj roo ekonomski računici »bolj motijo kot koristijo«. Pravega dela jim še ne morejo zaupati, ker so pač premalo časa v tovarni in končno so sploh le učenci, od katerih se ne more pričakovati polna storilnost.
V	Litostroju je bilo letos doslej 243 raznih praktikantov vseh mogočih šol, starosti, od doma in od zunaj. Najštevilnejši so bili seveda praktikanti s strokovnih in visokih šol v poletnih mesecih, nekaj nad sto, 57 fantov in 44 deklet.
Število praktikantov je letos sicer nekoliko manjše kot lani predvsem zaradi poostrenega kriterija, ki ga je letos tovarna zavzela, saj ne sprejemamo več dijakov, ki so nadli v razredu, prihodnje leto pa bomo zavrnili tudi tiste, ki bodo imeli popravni izpit.
Letošnja praksa je doživela tudi nekatere tehtne izboljšave. V ciklus predavanj sta bili uvrščeni dve novi terni, to je o delu mladinske organizacije v tovarni in informacije o delu kadrovske službe, pod naslovom »Skrb za človeka«. Uvedena je bila strožja disciplina glede prihajanja in dela v obratih. V tovarni so dobili naši inštruktorji, ki jim je bilo zaupano delo s praktikanti, več odgovornosti. Oddelek za izredno izobraževanje pri ICL je budno spremljal delo vsakega praktikanta in vzdrževal najtesnejše stike z obrati in sektorji. Na koncu prakse so morali praktikanti opraviti preizkušnjo znanja, ki naj bi ga dobili pri predavanjih. Največjo prizadevnost do praktikantov so pokazali pri nas MO, DT, SN in HS.
V	stroških za praktikante — letos so znašali 1,687.000 din — so vključene tudi nagrade zanje in te so znašale od 9 do 18.000 din, pač glede na vrsto, stopnjo študija in oddaljenost bivališča. Po mnenju nekaterih praktikantov so nagrade prenizke, ampak tu gre žal za nesporazum, saj počitniška praksa ni isto kot počitni-
Tudi letos so praktikanti ob koncu izpolnili anketno polo, s katero so navedli glavne značilnosti in vtise o praksi. Naj tu navedemo nekatere zanimivejše podatke.
Najprej vidimo, da je bilo med njimi le 23 štipendistov Litostroja, ostalih 79 pa ne. Na vprašanje, če so bili zadovoljni s prakso, jih 47 odgovarja, da so bili zelo zadovoljni, 30 jih je bilo zadovoljnih, 17 delno, 4 nezadovoljni in 4 niso odgovorili. Številke se gibljejo v zdravem povprečju, vendar je zanimivo pripomniti, da so bili nezadovoljni ravno tisti, s katerimi so bili tudi obrati nezadovoljni.
Ob pomanjkljivostih in težavah navajajo dijaki TSŠ obleko, orodje, nepoučenost, preveliko podobnost dela, prah in inštruktorje. Dijaki ekonomskih šol bi si želeli več zanimanja zanje, študentje s fakultet več konkretnega dela. Vendar je med njimi ravno polovica izjavila, da ni bilo nobenih pomanjkljivosti.
Nekateri predlagajo, naj bi zanje prirejali strokovna predavanja, toda to sega daleč izven nalog take prakse in bi končno bilo treba toliko strokovnih predavateljev, kolikor je praktikantov.
O sodelavcih in predpostavljenih so dobili prav dobro mnenje (81 %>), srednje dobro 13 %, slabo 3 %, brez odgovora 2 %, kar je v celoti za obe plati prav razveseljivo.
S teoretičnim delom so bili skoro vsi zadovoljni, nekateri bi si želeli le še kaj slišati o kooperaciji Litostroja z drugimi podjetji, o naši organizaciji, o perspektivnem načrtu in o finančnem stanju.
Če gremo od enega predavanja do drugega, vidimo, da je na splošno praktikante najbolj, zanimala tema »od naročila do izdelka« (37%), organizacija Litostroja ima 23%, HTV 19%, samoupravljanje 16%, skrb za človeka 15%, mladinska organizacija 7 % glasov, ostali izjavljajo, da so jim bila všeč vsa predavanja ali pa niso odgovorili.
Poučni so tudi odgovori, katera predavanja jim niso bila všeč. Med temi je 8 glasov za mlad. organizacijo, po trije za organizacijo Litostroja, samoupravljanje in HTV, dva ?a našo produkcijo in eden za kadrovske probleme. O-stali so bili zadovoljni z vsemi predavanji ali niso dali odgovora.
Na vprašanje, če se nameravajo zaposliti v Litostroju po končanem študiju, jih 45 odgovarja pozitivno, 26 jih pravi, da ne vedo, 31 pa se jih bo zaposlilo drugod.
Morda mi bo rekel babica Val£UU™skafHd.a.
Močno si je želela imeti svoje stanovanje. Vplačevala je denarne obroke v stanovanjsko zadrugo, zaupala je dvema človekoma, ki sta izkoristila njeno dobroto, njeno dobro srce.
Danes je stisnjena v majhen kotiček stanovanja, za katerega je vsak mesec plačevala po 20 tisočakov. Zase pa je vsak mesec porabila samo 1.000 din.
Na tem je, da jo iz lastnega stanovanja postavijo na cesto prav tisti ljudje, katerim je zaupala in jim izkazala dobroto.
Francka živi med nami, ne smemo pustiti, da bo ostala na cesti, da bi za svoj denar ne dobila tistega, kar si je želela vse svoje življenje - imeti svoje stanovanje, svoj topli kotiček...
Jesen se je že nagibala v zimo. Kmetje so tu in tam še imeli opravka na polju. Konja, ki sta vlekla voz, sta bila razigrana, čeprav je gospodar močno zategoval uzdo. Vedela sta, da so bili letos zadnjič na polju. Kar je rodila zemlja, sta že zvozila domov.
Na vozu poleg kmeta je sedela stara Francka. Roke je držala v naročju, le tu in tam si je z njimi popravila sive lase, ki so ji silili izza črne rute na majhne modre oči. Molčala je.
»Francka, danes daj konjema malo več ovsa. Pazi, kako boš pobirala jajca iz kurnika! Da mi spet katerega ne razbiješ... In jutri se loti pometanja dvorišča. Ali me poslušaš? ... Zastonj te ne bom hranil. Dobro hrano imaš in tudi čez sobo se nimaš kaj pritoževati.«
Tako ji je govoril gospodar vsak dan. Francka mu ni odgovarjala. Navadila se je molčati. Sama pri sebi je vedela, da tisto sobico in hrano, ki ji jo daje gospodar, tudi pošteno odsluži.
V začetku mu je bila celo hvaležna. Prišla je v mesto, ni bila več mlada in vedela je, da lahkega dela ne bo dobila. Končno je le našla delo, ki mladim ni dišalo.
Postala je perica. Umazane cunje so j5od njenimi rokami spet dobivale belo barvo. Roke, ki so bile v začetku razžrte od pralnih praškov in otekle, so se sčasoma utrdile.
Nekoč ji je nekdo povedal, da lahko dobi stanovanje na kmetiji ob robu mesta. Po službi pa bo delala za hrano in sobo.
»Ne drži se kot kup nesreče,« je spet silil vanjo gospodar, ko sta prišla do prvih predmestnih hiš.
»Ti morda kaj manjka? Si lačna?«
»Pustite me pri miru. Saj mi nič ni. Le o tej novi punci razmišljam, ki je prišla k nam danes zjutraj. Všeč mi je. Vesela sem, da bova skupaj v sobi. Človeku je lepše, če se ima s kom pogovarjati.«
»Tej novi pa povej, kakšen red je v naši hiši. Za lenuha ni kruha.«
Člani našega zavarovanja so v zadnjih štirih mesecih s presledki postavljali 400 m dolgo novo ograjo za livarno jeklene litine. Na tem mestu je bilo namreč storjenih največ kaznivih dejanj. V ta namen so žrtvovali skoraj 3.000 prostovoljnih delovnih ur v prostem času. Na ta način so prihranili podjetju nad milijon dinarjev. Ta njihova poteza zasluži vse naše priznanje in pohvalo. Na sliki: Skupinovodja čuvajev Alojz HABIČ pri postavljanju nove ograje za livarno jeklene litine.
Večerilo se je. V stanovanjih velikega bloka, mimo katerega so se peljali, so se začele prižigati luči.
Franckine oči so oživele, celo v premraženih nogah, ki so tičale v velikih gumijastih škornjih, je zaplala toplota. S pogledom je božala temne silhuete postav, ki so se za trenutek prikazale za razsvetljeninii okni.
»Ljudje, tam zgoraj imajo na nogah copate, take s krznom na notranji strani. Tople so take copate. Zakaj nimajo rož na oknih? O, jaz jih bom imela ... Moje stanovanje bo v tretjem nadstropju. 'Zvečer se bom naslonila na okno in gledala na ulico ...«
Namuznila se je sama sebi in pomežiknila konju Sivku, ki je prav tisti trenutek obrnil glavo. Morda je prebral željo iz Franckinih oči?
»Imela bom čisto svoje stanovanje. Sobo, kuhinjo, kopalnico in še eno sobico... Francka že ne bo vedno pri tujih ljudeh. Tistih dvajset tisoč, ki jih plačujem v stanovanjski zadrugi, so zame velik denar. Res zaslužim samo enaindvajset tisočakov. Eden mi pa ostane. Pa kaj bi tarnalo... Tudi moja mama ni nikoli obupala...«
Ko so se pripeljali domov, je bila trda tema. Francka se je seznanila z novo sostanovalko Tončko. Govorili sta o tovarni, kjer delata, o mestu, rojstnem kraju in pogovor je prišel tudi na stanovanje. Francka ji je vse zaupala.
Tekli so meseci, minilo je leto. Tončka si je izbrala fanta.
Nekega dne se je poročila. Francki je bil Tončkin mož všeč in vzljubila je oba. Svojih otrok ni imela in vso nežnost je posvetila njima. Zaupala jima je.
Plačevanje okoli stanovanja je prevzel kar Tončkin mož, kateremu je Francka vsak mesec izročala dvajset težko prisluženih tisočakov. 2e okoli pol milijona dinarjev se je nabralo.
Francka je veliko popoldnevov preživela na gradbišču novega bloka. Sedaj je že vedela, kje bo stanovala. Zidarji so jo dobro poznali. Povedala jim je, da bosta pri njej stanovala tudi Tončka in mož.
Gradnja se je bližala kraju. Tedaj je z nekaj nad sto tisoč dinarji priskočila na pomoč tudi Tončka.
Končno je prišel veliki dan. Selitev.
Francka bi najraje poljubila vse po vrsti, zidarje, ki so gradili, še gospodarja, čeprav ni bil ravno najboljši do nje, in Tončko ...
»Kaj ti ie, Tončka? Kaj vama je? Zakaj se ne veselita?« je sredi navdušenja vprašala Francka.
Tončka je pogledala svojega moža, kot bi hotela reči:
»Daj, zmigaj se že in povej!«
Počasi je izdavil iz sebe:
»Otroka pričakujeva. Trije bomo ... Zelo tesno nam bo. Denarja nam bo tudi manjkalo. Kdo nama bo čuval otroka? Oba sva v službi. Kdo bo takrat kuhal? ... Saj boš ti, kaj, Francka? Službo si boš uredila popoldne ...«
Veselje je izginilo s Franckinega obraza. V srcu so se ji pojavile temne slutnje. Misli so ji splavale naprej...
»Majhen otročiček, saj ne bo tako hudo ... Morda mi bo celo rekel stara mama ... stara mama ...
»Ne skrbita, otroka, vse se bo uredilo, bomo že nekako. Popazila bom na malega in če bom doma, bom tudi skuhala.«
»Še nekaj, Francka,« je dodal Tončkin mož.
»Deset tisoč na mesec boš primaknila. Gospodar v stanovanju bom jaz. Hrano in stanovanje boš imela pri meni. Seveda boš zato kuhala in pazila na otroke.«
Pred Franckinimi očmi je zaplesal stanovanjski blok, izginile so tople copatke, vse okoli nje se je zrušilo.
»Pa saj ne mislita resno ... Spet samo to — za hrano in stanovanje in spet gospodar... in moj denar...«
Francka ni več tista stara Francka. Oropana je nečesa, čeprav kuha, pazi na otroka, sedaj sta že dva, in sprijaznila se je s tem, da plača vsak mesec tiste tisočake.
V tovarni pa se njen znoj meša z jedkimi pralnimi praški. Pere, roke ima utrujene, lug ji ne more do živega. Le ljudje, ti so jo ranili.
Lucu
bilsko dvigalo, ki dviga bremena samo z vakuumom. Na ta način se breme dviga laže, hitreje in varneje kot do sedaj z viličarji. Ker se predmet drži gladke obložene nosilne plošče samo z učinkom brezzračnega prostora, ni treba nobenih čeljusti ali kovinskih vilic, ki bi lahko breme strgale ali kako drugače poškodovale. Nosilna plošča tega dvigala je manjša kot predmet, ki ga lahko dvigne, zato se lahko giblje po prostoru, ki ga zahteva širina predmeta, ne pa širina plošče. Bremena se prav tako lahko nalagajo drugo na drugo, ker med njimi ni nobenih vilic kot pri o-bičajnem viličarju.
Dvigalo dviga težke predmete s pomočjo vakuuma. Nosilna plošča se postavi na predmet, ki ga je treba dvigniti, nato se pa skozi odprtine v plošči izsesa zrak med ploščo in predmetom s posebno vakuum črpalko. To črpalko po-

Vakuumsko dvigalo
Varjenje z vodo
Variti kovino z vodo? Na prvi pogled je to videti čudno in nemogoče, dokler se ne spomnimo, da sestoji voda iz dveh zelo aktivnih plinov, to je vodika in kisika.
Naprava za varjenje z vodo je novost v proizvajanju plamena visoke temperature, ki lahko rabi za varjenje, segrevanje, topljenje in spajkanje drobnih kovinskih delov in žic.
Ta električni aparat, ki rabi za delo samo električni tok in destilirano vodo, je v bistvu generator kisika in vodika. Generator proizvaja vodik in kisik, ju avtomatsko meša v določenem sorazmerju in ju pošilja po skupni cevi do gorilca, kjer zgorita.
V ta generator lahko postavimo tudi pomožno napravo, ki poganja zmes teh plinov skozi me-tilalkohol, s čimer dobimo plamen nižje temperature in manjše hitrosti izgorevanja, kot je plamen iz zmesi čistega kisika in vodika.
Brizgalke tega gorilca se dajo zamenjati in so pravzaprav igle za podkožne injekcije, le da so krajše.
S to pripravo lahko varimo kovinsko pločevino debeline 6 mm in žice s premerom 1 mm. Plamen, ki ga tako dobimo, je iz-
redno visok in doseže temperaturo do 3.300° C.
Aparat za varjenje z vodo se lahko uporablja za raznovrstne namene v elektronski industriji ter pri mnogih drugih delih, kjer imamo opravka z drobnimi in miniaturnimi predmeti.
Visoka temperatura in majhna dolžina plamena te naprave za varjenje omogočata hitro nastajanje velike vročine na mestih, ki jih je treba zvariti. V ilustracijo naj navedemo, da največji del varilnih posegov v tej tehniki opravljajo pod močnimi drobnogledi.
PRIVATNA PODMORNICA
Če imate 30.000 dolarjev oziroma toliko denarja, da bi lahko kupili 30 avtomobilov, pa jih seveda nočete, ker ste se že naveličali vožnje po cestah, si lahko nabavite lastno podmornico. Z njo boste zapluli globoko pod vodo, kjer ni nobene prometne gneče, nobenih semaforjev. Takale žepna podmornica je 6—7 metrov dolga in je v njej prostora za dve osebi. Z njo lahko pridete 30 km daleč in o-stanete pod vodo osem ur. Pripravno vozilce za poročno potovanje, kaj!
okvare se lahko porabi tudi motor dvigala kot rezerva za vzdrževanje vakuuma. Predmet se čvrsto drži nosilne plošče, vse dokler upravljač dvigala ne izklopi vakuumsko črpalko.
Tak način prenašanja bremen je posebno pripraven za embalažo iz valovite lepenke, za kovinske sode in predmete gladkih površin, kot so na primer hladilniki ali bojlerji, ki jih lahko prenašamo brez vsakega varovalnega omota in brez poškodb.
Vakuumska dvigala uporabljajo za sedaj najbolj za prenašanje težkih valjev časopisnega roto papirja. Preiskave so pokazale, da prodre vakuum skozi kakih 50 plasti papirja, kar pomeni, da drži dvigalo predmete zelo trdno. Taka dvigala so v proizvodnem programu več ameriških tovarn. Na izbiro je že več modelov, z raznimi oblikami nosilnih plošč, s čimer je omogočeno dviganje predmetov zelo različnih oblik.
200 let stara ura
Če hočemo biti še natančnejši, je stara ravno 205 le*. Izdelana je presenetljivo lepo in skrbno, prava mojstrovina obrtniškega potrpljenja. Toda njena vrednost ni samo v lepoti. To je še danes najboljša ura, kar jih je bilo kdaj na svetu in kajpak tudi najdražja. V našem denarju velja danes kako milijardo dinarjev.
Bilo je ravno pred 250 leti, ko je angleška vlada razpisala nagrado 20.000 funtov za tistega, ki bi izumil »splošno uporabno in koristno« napravo za ladje, ki se želijo orientirati na morju. In plovba po širnih oceanih, kjer obale niti ne slutiš, kaj šele da bi jo videl, je bila za Angleže vedno življenjskega pomena.
Tako velika nagrada najbrž še nikoli ni bila razpisana. Mnogi so se lotili dela, uspel pa je le eden. To je bil John Harrison, preprost mož, ki ni znal niti pisati, niti ni imel pojma o mehaniki, saj je bil tesar po poklicu. Zamislil si je uro, navadno, toda zanesljivo uro. 45 let jo je delal, pravzaprav je medtem naredil že tri, pa z nobeno ni bil popolnoma zadovoljen. Šele leta .1755 se mu je četrti primerek zazdel zadosti dober in parlament mu je v resnici priznal nagrado, saj kdor sredi morja natanko pozna čas, si lahko potem tudi izračuna položaj ladje ter zemljepisno širino in dolžino mesta, kjer se nahaja.
Harrisonova ura je imela poleg tega še to veliko prednost, da je ohranila natančnost ob vsakem vremenu na morju, ob vseh razlikah v temperaturi, ob vsaki spremembi vlage, v vsaki razdalji od magnetnega tečaja. Bila je res mojstrovina zanesljivosti. Še danes, dobrih 200 let potem, ko jo je ustvaril neuki tesar, zamudi komaj 10 sekund na mesec. Za primerjavo naj povemo, da imamo za dobro uro že tisto, ki prehiti ali zamudi do 20 sekund na dan.
Z današnjim izrazom bi jo upravičeno lahko imenovali kronometer, čeprav se Harrisonu o taki besedi še sanjalo ni. Vse ladje imajo danes svoje kronometre. Seveda z današnjo opremo in stroji pač ni težko konstruirati in sestaviti natančen mehanizem, v primeri pač s silno preprostimi sredstvi, ki jih je imel Harrison na voljo.
Starinska ura
A RAZVEDRILO

Sezidali smo grad ... Pa ga bomo podrli...
TUDI FLUKTUACIJA
Pa ga bomo spet sezidali. Pa ga...
Kdo je kriv?
Mama, če mi ne daš večjega kosa kruha, bom šel pa k drugi mami!
RAZREDČEVALE
(KEMIJSKO)
Takole so v garderobi livarne sive litine nadomeščali pomanjkanje rekreacijskega prostora v tovarni
Pot, ki jo mora prehoditi član našega kolektiva, da pride do stanovanja
ODPIRALE
Iz našega bifeja med delovnim časom
No, Janez, zdaj ko si si ogledal vse naše poljane rjavečih izdelkov, veš, kje ležijo naši osebni dohodki

Na temo: Dež prihaja, streho je treba popraviti
Primi, Mojca, to zadnjo 5.500. o-peko! Tako nas je 27 otrok in 12 odraslih preneslo več kot dve toni opeke z dvorišča na podstrešje, v bloku pa nas je 27 družin s 108 člani. Edina sreča, da imajo naši starši dosti otrok ...
6RUŠELE
VRTALE
ZAPIRANJE.
0/(0
strojniški
vestnik
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije
izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X 29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«. Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
0<r KAtl <JE
5 5£5 S&55
ptoppppp
Domače vaje naših nadobudnih učencev na hodnikih litostrojskih blokov
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru