St. 28(1561) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 12. julija 1979 Cena: 6 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI IZ VSE JUGOSLAVIJE: gojitev bratstva v vrstah mladega rodu kjnperature stopinj. Predsednik SAZU odprl 5. salon v Trebnjem $ tem so se končali dnevi kulture in umetnosti v trebanjski občini V soboto, 7. julija, so v trebanjski galeriji odprli 5. salon ‘•kovnih samorastnikov Jugosla-”je- Na njem razstavlja 40 ustvaqalcev 95 del. Dela bodo 08 ogled do 20. avgusta. Na otvoritveni slovesnosti, ki * je udeležili tudi znani družbenopolitični in kulturni delavci, je govoril predsednik °venske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Mil-tudi predsednik častnega bora XII. tabora in 5. salona. .Predsednik SAZU prof. dr. Milčinski je med drugim pouda-™, da je Trebnje veliko naredilo a uveljavitev naive, hkrati pa s Poostrenimi merili onemogočilo, “a bi se pod plemenitim hotenjem likovnega samorastništva cedili kramarji, prekupčevalci in •ažni umetniki. Predsednik SAZU dr. Janez Milčinski med govorom v Trebnjem. O prireditvi, s katero so se v trebanjski občini končali letošnji dnevi kulture in umetnosti, Poročamo več na kulturni strani današnje številke. , V dragi polovici tedna "° prevladovalo deloma ®£nčno vreme. V popoldan-času bodo ponekod plohe. Dnevne bodo od 20 do Nevo mesto oh II letnici Božidarja Jakca Jutri koncert v domu kulture in razstava v Dolenjski galeriji Življenjski jubilej akademika profesoija Božidarja Jakca bodo v njegovem rodnem Novem mestu počastili s svečanostjo v petek, 13. julija. Ob 18.30 bo v domu kulture koncert, pred katerim bo imel sveča ni govor predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Simič, ob 19.30 pa bo v Dolenjski galeriji otvoritev razstave pastelov in grafik. Več o življenju in delu Božidarja Jakca pišemo na 6. in 7. strani. S PROSLAVE NA RAKI, kjer so v nedeljo odkrili spomenik borcem, talcem in izgnancem. Njegovi avtorji so inž. arh. Franc Filipčič ter akademska kiparja Vladimir in Vladka Štoviček. S slovesnosti so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. (Foto: Ivan Kraško) Vzravnani tudi v izgnanstvu Franc Šetinc je v nedeljo, 8. julija, govoril na srečanju izgnancev na Raki Raka je v nedeljo vsa praznična sprejela nekdanje izgnance iz Posavja, borce NOV in druge udeležence proslave v počastitev dneva borca, na kateri so odkrili spomenik boju in trpljenju naših ljudi v minuli vojni. Slavnostni govornik Franc Šetinc je ob tem Podoba Rake in drugih vasi v tej krajevni skupnosti kaže danes izreden napredek. O tem so se na lastne oči prepričali vsi, ki so prišli na TOČA KLESTILA V PODBOČJU Nad Posavjem je v nedeljo popol-“2* divjalo neurje, ki je prizadejalo ot 3codo zlasti v Podbočju in bliž vasel1- ToCa klestila pri-p zn° 25 minut po ravnini pa tudi kie ne*cater®1 vinogradih na Bočju, in d UsPeva •ZVTSten cviček. Koruza Sj druge okopavinc so razcefrane in ^ne bodo več opomogle, saj jih je ..Spomenik, ki ga danesodkriva-mo, nas ne bo spominjal le na padle borce, talce in druge žrtve fašizma, temveč nas bo večno opozarjal, da ne smemo nikdar upogniti hrbta pred krivico in ne pasti na kolena pred potujčevalci. Nekdanji izgnanci imamo še posebno dolžnost, da ob dnevu borca povežemo spomin na trnovo pot izgnanstva s toplo mislijo na najboljše sinove našega naroda, ki so iz nesreče in nasilja z junaškim bojem našli pot v svobodo in tudi nam izgnancem pomagali dvigniti se iz brezna obupa ter nas prežeti z upom na vrnitev." S Titovimi besedami ,,Odpuščamo laliko, pozabiti ne smemo" je tov. Šetinc poudaril misel, da v slovenskem in jugoslovanskih narodih ne sme biti pokolenja, ki bi kdaj pozabilo, s kakšnimi žrtvami smo morali plačati boj za svoj obstanek. KOLONIJA LIKOVNIKOV ŽE DELA Sodelovanje v prvi koloniji likovnikov, ki se imenuje po Janku Troštu, je pravočasno najavilo deset umetnikov. Viktor Goričan iz Zagreba, Bojan Golija iz Maribora, Ferdo Mayer iz Kamnika, Jože Centa, France Godec, Slavko Kranjc, Čoro Skodlar, Evgen Sajovic in Jože Trpina iz Ljubljane ter Stane Jarm iz Kočevja - ti akademski slikarji ali kiparji bodo od 7. do 15. julija ustvarjali v ribniški občini. Njihova dela, ki jih bodo Ribničani odkupili za veliko razstavo ob 900-letnici mesta, bodo prvič na ogled v okviru septembrskega ribniškega sejma. Umetniki bodo po eno delo poklonili tudi pokroviteljem kolonije, slednja pa naj bi postala stalna poletna oblika likovnega snovanja v ribniški občini. Sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc med govorom. nedeljsko srečanje. Med gosti je bil tudi častni občan krške občine dr. DRAGOMLJA VAS PRI SUHORJU VABI V nedeljo, 22. julija, bodo v Dra-gomlji vasi pri Suhorju pri Metliki odkrili spomenik padlim borcem-vaščanom Dragomlje vasi. Zato krajevna skupnost, zveza združenj borcev in družbeno politične organizacije Suhor vabijo vse preživele borce in aktiviste, ki so se v času NOB borili na tem področju ter ostale občane, da se slavnosti udeleže. Govoril bo generalmajor Janez Kramarič. Po slovesnosti bo tovariško srečanje. Jože Brilej. Marsikdo ni mogel verjeti, da se razpreda v krajevni skupnosti že 40 km asfaltiranih cest, da imajo lepo urejeno sodobno šolo, ki je postala žarišče družbenega in kulturnega življenja. Za primerjavo je vendarle treba povedati, da je bila na Raki pred vojno revščina, da je bilo med prebivalci dobra tretjina kočarjev in dninarjev. Vojna leta je preživelo v izgnanstvu 2550 ljudi. Po vrnitvi so se zagnali na delo in zadnja leta že dohitevajo druge, razvitejše predele občine. J TEPPEY KRMELJ: RIBIŠKO TEKMOVANJE Ob dnevu borca je bilo v Krmelju ribiško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 50 ribičev. Dobra organizacija in potek tekmovanja sta bila zasluga ribiške družine ..Heroja Maroka" iz Sevnice. Prvo mesto je osvojil Stanko Kolman, sledila pa sta mu Viki Košak st ter njegov mlajši soimenjak. JUTRI BO ZASEDAL MEDOBČINSKI SVET SZDL Jutri se bo v Novem mestu sestal medobčinski svet SZDL za Dolenjsko v stari in novi sestavi. Obravnaval bo poročilo o delovanju Socialistične zveze v minulem mandatnem obdobju, na dnevnem redu pa bo tudi razprava o predlogu za nekatere spremembe v vsebinski zasnovi Dolenjskega lista. Na seji bodo tudi konstituirali nov medobčinski svet: za novega predsednika je predlagan Lojze Ratajc, diplomirani pravnik iz Trebnjega. Francu Draganu ob 70-letnici življenja Med vojno je bil organizator OF pod Gorjanci Franc Dragan, organizator Osvobodilne fronte v rojstnem Mladju in drugih podgorianskih vaseh od do Kostanjevice, je 11. sstanievice, je lija dopolnil svoj 70. rojstni dan. Podbočja ^Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije občine Krško so mu minuli teden priredile prijeten večer v krogu nekdanjih in sedanjih sodelavcev. Predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc mu je ob tej piiložhosti čestital in izročil visoko odlikovanje tov. Tita, red republike z zlatim vencem. Prvoborec in aktivist Franc Dragan si tudi v povojnih desetletjih ni privoščil počitka. Ves čas je z veliko odgovornostjo opravljal številne in zahtevne dolžnosti v občini, republiki in krajevni skupnosti. Izredno veliko si je prizadeval za spremembo družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. Ostal je vzor komunista. Slavljenec je že med vojno opravljal odgovorne politične dolžnosti, bil je tudi delegat na kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda. VISOKO ODLIČJE. Franc Dragan (prvi z desne) sprejema iz rok Silva Gorenca odlikovanje predsednika Tita. EtO julija slovesna otvoritev tabora Sutjeska 79 v Šmihelu — Pionirji vseh republik in pokrajin bodo do 16. julija spoznali naše kraje, običaje in ljudi Jugotaninov dimnik Vzrok še ni znan — Tovarna pol leta brez dela? 8. julija, ob 20. uri je prišlo do eksplozije v tovarniškem dimniku sevniškega Jugotanina. *Jutinik je pri tem počil do ■|sine 25 m na obeh straneh. Za-«] seje to zgodilo, do zaključka redakcije našega lista še ni bilo u?otovljeno. Direktor Jugota-!“"« Slavico Vilčnik je na seji “Vršnega sveta občinske skupine v Sevnici omenil dve "težnosti: bodisi daje eksplodi-ogljikov monoksid zaradi nedogorelih plinov, ali pa se je v “Podnjem delu dimnika nabrala yecja količina lesnega prahu, ki je prav tako eksploziven. . V ponedeljek zjutraj ob 6. uri •* bit v tovarni širši sestanek o “krepih po tej nesreči. Stro-Zavoda za raziskavo V^ovnjald materialov iz Ljubljane menijo, da bo treba dimnik po vsej verjetnosti podreti, pravo sodbo o njegovi usodi pa naj bi izrekli strokovnjaki Vatrostalne. Tovarna vsekakor pol leta ne bo mogla delati, škoda pa je že zdaj zde velika. Zaenkrat ni potrebe, da bi prerazporejali delavce na delo v druge kolektive. Vodstvo tovarne se je na seji izvršnega sveta zahvalilo vsem za pomoč. Med drugim se je napr. Belinka ponudila, da zaposli od 10 do 15 delavcev.Izvajanje rekonstrukcije tovarne spremlja od vsega začetka nemalo težav. S poskusno proizvodnjo so pričeli minulo jesen ob občinskem prazniku. Letos je v Šmihelu pri Novem mestu že 21. tabor Sutjeska, ki se ga udeležujejo pionirske delegacije iz vse države. Letos so naši gostje šolarji iz Lenarta, Mostarja, Štipa, Vrginmosta, Tivata,_Boviča, Novega Sada, Kosovske Mitroviče in Cuprije. NAJPREJ NAJ SE IZKAZE Kadrovanje v vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja v novomeški občini ni zadovoljivo, so ocenili na zadnji seji komiteja ZK v Novem mestu. Osnovne organizacije v več primerih smatrajo za izpolnjeno dolžnost s tem, ko številčno zadostijo kadrovanju, premalo pa tehtajo, kakšnega človeka so poslali na seminar, v šolo ali na tečaj. Tako se na eni strani dogaja, da po opravljenem šolanju idejno podkovanega člana ZK ponekod pustijo ob strani, drugod pa absolvent sam ne kaže zagnanosti in želje po družbeno-{Jblitičnem delu. Zaradi takih napak v preteklosti je predvsem kadrovanju v vrste ZK in v politične šole posvečati mnogo več skrbi. KRAJEVNA SKUPNOST BOŽAKOVO PRAZNUJE V nedeljo, 15. julija, ob 11. uri se bo na Božakovem pri Metliki začela slovesnost ob krajevnem prazniku, ki ga v spomin na dogodke iz NOB praznujejo krajani 17. julija. Hkrati bodo proslavili pomembne delovne uspehe: otvoritev asfaltirane ceste med Radoviči in Zelebejem v dolžini 1.400 metrov ter vaške poti skozi Rakovec, pridobitev nove motome brizgalne in pričetek del pri izgrad-ryi vodovodnega omrežja. Tabor je v Novem mestu tradi .cionalen, novo pa je to, da so letos pionirji nastanjeni v novem internatu Majde Šilc. Ob otvoritvi je pionirjem vseh republik izrekel dobrodošlico Stane Repar, predsednik sveta za delo s pionirji v SRS. Kot je v govoru poudaril Darko Habjanič, upravnik tabora, bodo pionirji med štirinajstdnevnim bivanjem pri nas spoznavali naše partizanske kraje, običaje in ljudi, zgodovino in mladino. Z najblrzjo šolo Milke Šobar Nataše goji vsakoletni tabor prisrčne stike in srečanja. Eden glavnih namenov tabora je gojitev bratstva in enotnosti v vrstah mladega rodu. V kulturnem programu so sodelovali pevci gasilskega društva iz Šmihela, gostje pa so v domačem jeziku prispevali več točk sporeda. „Mi se imamo radi“ je bila skupno zapeta pesem ob koncu, ki kaže, da med pionirji raznih narodnosti že prvi dan skupnega bivanja kujejo prisrčne prijateljske vezi. R R Dolenjska počastitev dneva vstaje Obvesti:a za proslavo na Kremenjaku in v Gor. Podšumberku 21. in 22. julija 21. julija bo ob 16. uri odkritje spominskega taborišča II. grupe odredov na Kremenjaku. Zbor borcev D. grupe bo že eno uro poprej, tam se bodo zbrale tudi vse mladinske pohodne enote in kulturne skupine, mo-kronoška mladinska pohodna enota „Mi}an Majcen" pa bo tudi zaprisegla. Na Kremenjaku bodo odkrili' obeležje čet, bataljonov, štabov in Polhove kuhinje. Prenočišče za udeležence bo v naselju Sela - Šumberk, deloma pa tudi v taborišču pod šotori, tako da bodo udeleženci lahko sodelovali na osrednji proslavi, ki bo naslednji dan, 22. julija, -v Gornjem Podšumberku. 22. julija bodo ob 10. uri odkrili spominsko obeležje Dolenjskega odreda v bližnjih Sro-botnicah v čast devetim borcem, ki so padli 8. marca 1945 na Kremenjaku. Zbor borcev Dolenjskega odreda bo že ob 9. uri na Selih - šumberku. Osrednja slovesnost bo ob 14. uri v Gornjem Podšumberku, kjer bodo odkrili spominsko obeležje padlim narodnim herojem Milovanu Šaranoviču, Pre-dragu Jevtiču - Draganu in Ivanu Kavčiču - Nandetu. Slavnostni govornik bo dr. Jože Brilej, na slovesnosti pa bodo podelili tudi domicilno listino XV. diviziji; podelile jo bodo občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, Trebnje pa še posebej II. grupi odredov. Odbori borcev XV. divizije, II. grupe odredov in Dolenjskega odreda vabijo vse borce in svojce padlih, naj se te veličastne proslave udeležijo v čim večjem številu. Prevozi do kraja proslave so zagotovljeni z avtobusi z železniške postaje Radohova vas, ki bodo vozili od vlakov iz ljubljanske smeri ob 7.45 in 11.45, iz novomeške smeri pa ob 8.15 in 10.40. Tudi pri vrnitvi bodo popoldne vozili avtobusi iz Gornjega Podšumberka do železniške postaje v Radohovi vasi. In še to: za osebna motorna vozila je proti kraju proslave odcep na avtomobilski cesti Ljubljana - Zagreb pri vasi Bič. Odbori borcev XV. divizije NOVJ, n. grupe odredov in Dolenjskega odreda ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Konec tega meseca bo problemu beguncev posvečena posebna mednarodna konferenca. Obravnava naj bi potekala, kot noudarjajo, s humanitarnega vidika - in s pomočjo katere naj bi izluščili najučinkovitejše praktične rešitve. V Ženevi, kjer naj bi potekal ta sestanek (pod okriljem OZN), naj bi se izognili političnemu obravnavanju problema, kajti v nasprotnem primeru bi vse ostalo na mrtvi točki. Tragedija beguncev Poročila, ki prihajajo z indokitajskega prizorišča, so dostikrat nejasna Obtožbe, ki jim sledijo, pa so obojestranske in včasih zelo hude. Dejstvo je, da je število beguncev na indokitajskem polotoku danes precejšnje. Nekaj sto tisoč jih je, ki so zapustili svoje domove v Vietnamu, Laosu in Kampučiji Dežele, v katere bežijo, jih nerade sprejemajo, nekatere se jih poskušajo obraniti celo z orožjem. Begunci so namreč za dežele, kamor se zatekajo, dodatno breme in jim, kot zatrjujejo, slabijo že itak kritičen gospodarski položaj Zasilna begunska taborišča so legla bolezni in lakote, tamkaj umrljivost dosega najvišje odstotke. Malezija, ki se je kot ena izmed držav morala sdočiti s prisotnostjo beguncev, je ta problem, rezultat zadnjih krvavih spopadov v tem delu sveta, opredelila tudi kot enega izmed elementov nestabilnosti. Ničkoliko ljudi danes životari na številnih ladjah. ,JLjudje iz čolnov", kot jim pravijo, doživljajo svoje naj- hujše življenjske preizkušnje: V taboriščih v Maleziji, na Tajskem, Indoneziji in Sin-gapuru je že več kot 300.000 beguncev, reka nezaželenih pa se veča iz dneva v dan. Samo na Kitajsko naj bi Vietnam, kot navajajo nekateri viri, izgnal več kot 200.000 pripadnikov ljudstva Hoa, ki je kitajskega porekla. Pred dnevi je Kitajska izrekla najhujšo obtožbo na račun Viethama. Ne samo, da jim je očitala, da želijo s tem vreči breme z lastnega hrbta na drugega ter da je problem beguncev rezultat „reakcionarne notranje in mednarodne politike vietnamske oblasti, ampak jih je celo primerjala s Hitlerjevim odnosom do Židov. Vietnam se seveda vseh obtožb brani Iz države jih nihče ne poganja, gre pač za ljudi, ki se ne morejo sprijazniti s socialistično pre-obrazboi dežele, zatrjujejo, gre za ljudi, ki so v času, ko je vietnamski narod doživljal največje preizkušnje, živeli lagodno in ki niso poznali strahot vojnih opustošenj Med tem plima beguncev še vedno narašča „Ljudje iz čolnov“ živijo človeka nevredno življenje, ki jih je na negotovo pot speljala usoda in splet najrazličnejših okoliščin. Sicer pa problem beguncev, kot vemo, ni nov. Je del zgodovine, njenega najbolj žalostnega dda. Prave plazove beguncev so sprožili najrazličnejši vzroki, v glavnem vojne, nacionalna trenja in seveda vse možne oblike kolonialističnih in neokolo-nialističnih posegov, hege-monistični,,pohodi".. . V AS O GASAR DAN SPOMINOV Letošnje osrednje slovesnosti praznovanja dneva borcev, ki je bila na Duhu na Ostrem vrhu, se je udeležilo prek 30.000 ljudi, med njimi tud delegacije dolenjskih občin. Na velikem shodu je slavnostne besede povedal France Popit. Poudaril fe pomen zgodovinskih dogodkov, katerih obletnice praznujemo, kritično pa se je dotaknil tudi nekaterih težav današnjega dne ter opozoril na poglavitne jutrišnje naloge. Okoli 2500 nastopajočih je v nadaljevanju proslave na štirih odrih prikazalo celovit prizor naše zgodovinske poti. Foto: SAŠA FUIS TELEGRAMI DAKA - Predsednik Bangladeša Ziaur Rahman je sprejel Fadila Hoxho, člana predsedstva SFRJ. Hoxha je gostitelju predal ustno sporočilo predsednika Tita, ki zadeva najbolj aktualna mednarodna vprašanja in še zlasti naloge, ki jih imajo s tem v zvezi neuvrščene dižave. NA1ROBI — V DarcsSalaamu so z visokega mesta sporočili, da sc bodo tanzanijske čete vrnile iz Ugande pred koncem tega mcseca. MONROV1A - ,.Afrika se mora lotiti odločnih akcij za ohranitev svoje enotnosti, za nadaljnji boj proti rasizmu in kolonializmu, za ustanovitev panafriških sil in vzpostavitev nove afriške ekonomske ureditve kot neločljivega dela nove svetovne gospodaiskc ureditve," je izjavil liberijski predsednik WiUiam Tolbert, ko je odprl 33. redno sejo ministrskega sveta Organizacije afriške enotnosti. MOSKVA - Pred bližnjim začetkom večmesečnih debat v aincriškem senatu o ratifikaciji sovjetsko-ameriškega sporazuma SaJt— 2 Moskva priporoča Američanom, da je po dunajskem srečanju na vrhu treba resno delati na tem, da bi med državama vzpostavili namesto ,,ravnotežja strahu" ,, razumno ravnotežje interesov". NEW YORK -Namestnik kitajskega premiera Li Xiannian je izjavil, da Vietnam „še naprej izziva z orožjem vzdolž meje s Kitajsko in da ni izključena možnost novega obmejnega spopada, zato da bi Kitajska obranila svoje ozemlje". „ Ki tajska tega ne ždi,“ je dodal, >>toda če bo prisiljena, bo to morala storiti, ker ni druge poti." Davek v nasprotju z ustavo? — > Ustavno sodišče Srbije ocenjuje, da je davek od skupnega dohodka občanov neustav*1 wav r{' ‘ '1 1 Vse kaže, da rezultati in posledice vpeljave davka na skupni dohodek občanov v praksi ne opravičujejo njegovega uveljavljanja, saj lahko občane v republiki pripelje v različen, neenakopraven položaj. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na osrednji republiški proslavi ob dnevu borca je zbranim spregovoril Fiance Popit, predsednik CK ZKS. Med drugim je dejal: ,.Danes, ko pritiskajo na nas gospodarske težave, ujme in zaostrene politične ter gospodarske razmere v svetu, so prav prizadevanja za umiritev gospodarskih gibanj in za njihovo uskladitev z dogovorjenimi planskimi in razvojnimi smotri naša osrednja naloga. Račune na mizo Ta mora biti v ospredju družbene akcije in naše skupne pozornosti. V zvezi s tem je značilno, da skušajo zlasti branilci starih državno in skupinsko—lastninskih odnosov najti krivca za vrsto teh tsžav in nedoslednosti v samoupravljanju, v zahtevah delavcev, da odločajo in imajo vpogled v usodo dohodka, ki so ga ustvarili s svojim delom. Delavci imajo pravico in dolžnost, da zahtevajo, naj se položijo na mizo vsi računi, ki zadevajo ustvarjeni dohodek. Delavci naj zahtevajo odgovornost vseh, ki so predlagali odločitve, za katere so morali vedeti, da niso skladne s splošnimi zahtevami po stabilizaciji, s planom in resolucijo o tekoči ekonomski politiki. Zahtevajo naj ukrepe organov delavske kontrole, delavskih skupščin, pravobranilcev samoupravljanja oziroma ustanov našega političnega sistema. To je politični sistem za zagotavljanje njihove oblasti dela in zato ne smejo dovoliti, da bi kdorkoli — tudi ne z navideznim zavzemanjem za samoupravljanje in njegovo zaščito - spodkopaval družbenoekonomske temelje, na katerih je zgrajen." NACIONALNA NALOŽBA Sestalo se je predsedstvo RK SZDL ter se seznanilo z novo predračunsko vrednostjo Doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Doizgoto-vitve bo stal nekaj več kot 110 starih milijard, kar gre na račun dopolnjevanja objekta, ki je po svoji namen ; 11 os ti nacionalna naložba v kulturno umetniško ustvarjanje ter poustvarjanje. Predsedstvo RK SZDL je tudi predlagalo, naj se s prvim avgustom podražijo slovenski časniki Delo, Dnevnik in Večer na 5 dinarjev vprodaji in 110 v naročnini. PO LETU DNI Branko Mikulič, predsedujoči v predsedstvu CK ZKJ, je ocenil pot enega leta od zadnjega kongresa ZKJ. ,,V minulem letu“, je dejal Mikulič, „so se organi in organizacije ZK angažirale pri uresničevanju pditike gospodarske stabilizacije. Določene rezultate smo dosegli, še vedno pa je precej močna ,,logika‘\ da je treba lo politiko uveljaviti povsod drugod, kadar gre za lastno organizacijo zdniženega dela ali skupnost, hkrati pa odstopanja „nujna“ in ,,upravičljiva“. Branko Mikulič je tudi poudaril, da v federativni skupnosti, kakršna je naša, izraža enoletni mandat in napor za uvedbo kolektivnega dda, mod drugim tudi načelo enake odgovornosti socialističnih republik in pokrajin za razvoj jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti, /.> njeno notranjo in zunanjo politiko. MILAN M L DLi N Ta oblika obdavčevanja namreč vključuje samo tiste občane, ki poslujejo z žiro računi. Njegovo uveljavljanje lahko nespodbudno vpliva na ustvarjalno delo delovnih ljudi, hkrati pa povzroča pojave uravnilovke. Dohodek, ki naj bi ga zbrali s takšnim obdavčevanjem, pa ima nepomembno finančno vrednost. Tako sodi tudi ustavno sodišče Srbije. Davek na skupni dohodek ocenjuje kot neustaven, saj poudarja, da lahko njegovo nadaljnje uveljavljanje otežkoča uresničevanje ustavnih načel. Omenjeni davek, ki je bil uveden na način, kot ga predpisuje zakon o davkih občanov, predvsem otežuje uveljavljanje tistega ustavnega načela, po katerem je vsakdo dolžan v enakih pogojih in v skladu s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. To pa se nanaša tudi na ustavno načelo, ki poudarja, da delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj človeka na temelju enakih pravic in. odgovornosti. Davek na skupni dohodek ne vključuje celotnega dohodka davčnih obveznikov, posledica tega pa je neenakopravnost glede obveznosti vseh občanov, da v skladu s svojimi materialnimi možnostmi prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. Obdavčevanje osebnega dohodka delavcev v združenem delu ob koncu vsakega leta se tudi ne sklada z načelom nagrajevanja po delu, in tako prihaja do motenj v družbeno do- OPEKARNA ZALOG 68001 Novo mesto Zalog 21 tel.: 21403. 22 291 GRADITELJI POZOR Obveščamo vas, da vam iz naše trgovine z gradbenim materialom lahko dobavimo ves potreben material za gradnjo hiše. Na razpolago imamo dovolj: apna,tervola, montažnih stropov, armature, železa, dimnikov, ladijskega poda in ostalega gradbenega materiala. SE PRIPOROČAMO govorjenih in samouprav, sprejetih odnosih pri delil' sredstev za osebne dohod' Hkrati pa s takšnim obdav vanjem razveljavljamo merila so jih delavci v procesu saifl( upravnega odločanja potrdili ki so osnova za delitev po del' Zaradi zelo različnih meril f določanju zgornje meje skup111 ga dohodka občanov, ki f potem osnova za odmef omenjenega davka, ni nikak' šnega zagotovila, da ne bo hajalo do kršitev ustavnega (f čela enakosti vseh ljudi pf zakonom. 4 Pred sprejetjem dokon#1 odločitve glede tega davka ** namerava zato ustavno spdi^1 Srbije posvetovati še z sodišči in organi, saj gre davek, ki v splošnem $ slovanskem davčnem sistol?' obstaja že pred sprejetjem :pa ustave leta 1974 in ki ga P11 stojni organi uveljavljajo J glede na različne Icatego^ davčnih obveznikov. •, VINKO BLATi§ EMONA DOLENJKA novo mesto - ■ objavlja prosta dela in rial oge SNA2ILKE za blagovnico v,;Jjt®ty njem s skrajšanim \ urnim) delovnim čašo*11' I Pogoji: zdravstvena in fizičria sp0' sobnostza opravljanje obj^ Ijenih del in nalog. Rok 2* vlaganje prijav je 15 dniP0 dnevu objave. RTV SERVIS ZLATKO ŠEPETAVE G. K. Ž. 11 - KRŠKO DOLENJSKI LIST c Št. 28(1561) 12 julija ob brigadirski izmeni - v soboto, 7. juii- Pft MDB, ki so tvorile prvo izmeno na zvez-. I ,aji Suha krajina 79, končalo enomesečno °,ln * vrnilo na domove. Dan poprej je make-nska MDB Angel Vinički še kopala jarek za °vod Lazina - Smuka (na riilti). (Foto: I. Z.) PREHODNA POSTAJA - Kamp pri hotelu Otočec je te dni kar dobro obiskan, čeravno vreme ni primemo za taboijenje ob Krki. Ustavljajo se pretežno tujci, ki si med dolgo vožnjo po Evropi radi odpočijejo pri nas. Kamp ima zadnje čase tudi asfaltno cesto. (Foto: R. Bačer) SOŽITJE MED MRTVIMI IN ŽIVIMI - Ko bo zadnji na ločenskem pokopališču pokopan, bo šel lahko prvi stanovalec v nove bloke, ki jih pospešeno gradijo ob Cesti herojev v Novem mestu. Utegne pa se zgoditi, da bodo bloki zgrajeni, novega pokopališča pe še ne bo. (Foto: Bačer) ZAUPEN POMENEK OB „KRJAVLJU“ - Med obiskom v trebanjski občini, kjer je govoril na otvoritvi 5. salona, se je predsednik SAZU dr. Janez Milčinski zanimal za razcvet kulture in naive v tej občini. Na posnetku beseduje z Janezom Gartnarjem — ob Stoparievem „Kriavlju“. (Foto: I. Kraško) ENA SAMA - NASA Dolenjska ima eno samo Ustavljeno organizacijo združenega dela. To je Združeno kme-jsko gozdarsko podjetje Kotni6’ ^ med ^ slovenskimi D po razvrstitvi, ki jo je objavil Gospodarski vestnik, po ^ojem dohodku zasedlo 38. mesto. Na prvem mestu je Zdru-eno podjetje Iskra, ki je lani ustvarilo 5,19 milijard dinarjev aohodka, kočevska SOZD pa ga rt- V .lstem času 238 milijonov “tnarjev. Čeprav so nekatere menjske delovne organizacije aiuce sestavljenih organizacij, 10 'majo sedež v Ljubljani (Slo-'"^“jales, Iskra, Uniles, KIT itd.) . kakem drugem mestu, ven-“ane velja, da je tudi objavljena stvica dokaz, da se naše 8°spodarstvo premalo povezuje. Čedalje manj lastnega cvenka O • « v v Sejm/sca NOVO MESTO: Sejmišče je bilo ^ni?°°rtUkaK,0- cene pa take kot pranji teden. Naprodaj je bilo le 119 pujskov in 6 od tri do pet mesecev starih prašičev. Prodanih jih je bio skupno 112; pujski so veljali od 200 do 1.050 din, starejši prašiči pa 041-060 do 1.800 din. “REŽICE; brežiško sejmišče je kot "uprimerno bolj »založeno" kar "°'!?meško, saj so rejci ponujali nart i? Ptičev, od tega 16 starih nuKti mesece- Prodali so jih 302, J m so bili po 40, starejši prašiči tgjg1*0 28 dinarjev za kilogram žive Pred kratkim je prišla v javnost analiza uresničevanja dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za zdajšnje petletno obdobje, ki se v letu 1980 zaključuje. Resda posamezni kazalci uspešnosti domačega gospodarstva kažejo vzpon, vendar velja več pozornosti posvetiti celi vrsti točk družbenega plana, kjer pa stvarnost močno zaostaja za predvidevanji. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se položaj združenega dela v prvih treh letih srednjeročnega obdobja ni izboljšal, zato so razvojne možnosti precej omejene. Poslabšala so se zlasti delitvena razmerja, obnovitvena sposobnost pa se manjša, namesto da bi rasla hitreje od ustvarjenega dohodka. V letu 1978 so organizacije združenega dela v novomeški občini na 1 dinar porabljenih poslovnih sredstev ustvarile za 12 odstotkov manj denarja za reprodukcijo kot leta 1976. Zaradi izgub si v preteklem letu res ni bilo potrebno beliti glave, saj sta imela primanjkljaj le tozd Brazda Kmetijske zadru- ge Krka v znesku 96.000 din in podjetje Krojač 43.000 din, kar je bilo krito iz lastnih rezerv. Pač pa podatki za prvo četrtletje 1979 kažejo na ponoven porast izgubarjev. Nikakor pa ni zadovoljiva produktivnost, saj novomeška občina nikakor ne more ujeti koraka z republiko, medtem pa so šli osebni dohodki marsikje navzgor neodvisno od rezultatov dela. Iz omenjene občinske analize je namreč razvidno, da je rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega presegla stopnjo rasti produktivnosti kar za 41 odstotkov. O vrsti težav, s katerimi se novomeško gospodarstvo srečuje, bo 18. julija tekla razprava v zboru združenega dela, ko bodo obravnavali uresničevanje družbenega plana. Upati je le, da ne bodo razpravljalci skušali vse krivde zvrniti na objektivne vzroke. RIA BACER Ni mu enakega Turistični prospekt Novega mesta prejel prvo nagrado - Nt tkrbl, 5a nob«u drog nt, nas bo nalla kako tamouprama interesna ikupnoiL Kmetijski Klic po učinkovitih ukrepih v kHMtfjrtvu je postalo resno, zlasti če upošteva- j kmet n^° ^et'no’ ki zelo ogroža uresničevanje srednjeročnega : vitih u®3 naCrta- Razmere tako rekoč kar kličejo po učinko-gno l ePiB- O na novo uvedenem regresu ob nakupu dušičnil Smo Dišali M nrpirnii {tpvilVi Uprltpm ip rPnilKličU vremenskih razmer svojem izvršn’ Sm° Pi^l' že v prejšnji številki. Medtem je republiški svet prejšnji teden tudi za poletno obdobje uvedel „zim-mlelr premii° 23 mleko, kar pomeni, da bodo rejci dobili za liter Ra 3 S '^-odstotno tolščo dodatnih 20 par. Prehra n ie rePuMiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in izvršnih0 *n^' *vo Marenk podal vsem predsednikom občinskih 0jjg. svetov posebno pismo, v katerem jih poziva, naj tudi Pri za P6* takoi ukrepajo vprid od neugodnih vremenct:1' Pismu ®3 kmetiistva- Takole pravi med drugim nevšeč dosedanjilr ocenah bo zaradi suše in drugih vremenskih letih c0?5*' letina pšenice ena najslabših v zadnjih dvajsetih Prizad t |e.najmočneje zmanjšala tudi pridelek krme, zlasti so °dstotW lovska območja, saj bo ponekod tudi za 40 da ie V mani krme. V sekretariatu za kmetijstvo ocenjujemo, nosilcenaSt°P|l trenutek> ko je treba mobilizirati vse odgovorne ^činah1 KZvoia kmetijstva na vseh ravneh, posebno pa še v odnra,, ’ }alrko glede na sedanje razmere največ prispevajo za t”avo posledic suše. '^CniuipmA a. DVE EKSK JRZIJI VINOGRADNIKOV Društvo belokranjskih vinogradnikov organizira v sodelovanju z Vinsko kletjo iz Metlike dve strokovni ekskurziji. Člani društva lahko izbirajo med dvodnevnim izletom 18. in 19. avgusta v VVagno in Pottlsdorf (Avstrija), ali enodnevnim, 18. avgusta, v Karlovac, Zagreb (ogled kleti Vinoprodukta), Varaždin, Ptuj (obisk kleti Kletarstvo v Slovenskih goricah) in morda še radgonski sejem. Prijave zbirajo odborniki društev, cena bo določena pozneje. Strokovna komisija organizacijskega odbora I. mednarodnega sejma turizma, športa in navtike v Beogradu je ocenila prospekt Novega mesta, katerega avtorja sta oblikovalec Nino Kovačevič in fotograf Zvone Pelko, kot najboljše lansko delo med vsemi tovrstnimi publikacijami Podelila mu je prvo nagrado oziroma srebrno plaketo. Komisija, ki je ocenjevala turistične plakate, je Dušanu Klunu, avtorju plakata Novo mesto, dodelila pohvalo. Obe publikaciji je izdal Krkin tozd Zdravilišča. Beograjski priznanji sta gotovo zelo spodbudni za vse tiste, ki pri nas poskušajo zahtevneje in kakovostneje oblikovati turistično propagandno gradivo in tako množična sredstva vizualne komunikacije dvigniti na višjo estetsko raven. Komisija je svojo odločitev utemeljila s temi besedami: ,.Prospekt je v vseh svojih sestavinah — likovni, redakcijski in tehnični — tako enoten, da ustvarja vzdušje, ki enkratno deluje.. .V prospektu je vse dovršeno do popolnosti: estetsko in izdajateljsko funkcionalno (tehnika in tehnologija tiska sta visokega standarda). Likovna ureditev, fotografija, besedilo, tehnična izvedba (obseg, tisk, vložek) - vse to izdvaja ta prospekt od zgolj komercialnega učinka ...“ MIM nJuietno tudi, da je pridelovanje hrane oziroma izpolnje-°WUStreZneSa na^rta preraslo možnosti samih kmetijskih neD Za^IJ *n da se morajo izvršni sveti občinskih skupščin skupgvključiti, prav tako pa tudi po potrebi občinske eeioyjt ”e same. V občinah je treba preučiti razmere ter sprejeti ves notmken0ten Pro8r?m ukrepov. Da bo mogoče zagotoviti skun ,en denar, naj sodelujejo tudi samoupravne interesne Samo °|Stl .za pospeševanje kmetijstva oziroma ustrezni skladi. Kot Pfistop lahko zagotovi uspeh. Zagot Posebej pomembna naloga zlasti v žitorodnih predelih je treba ki .č'10večji odkup pšenice od kmetov, preprečiti pa je sPevalj 3,^rt- osnovne črede goveda, s čimer bi pomembno pri-ceJote« k naporom za stabilizacijo gospodarstva kot TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA razpisna komisija po sklepu delavskega sveta TOZD Gradbeništvo in zbora delavcev TOZD Komunalno gospodarstvo ponovno razpisuje prošta dela oz. naloge 1. Individualnega poslovodnega organa - VODJO TOZD GRADBENIŠTVO; 2. Individualnega poslovodnega organa - VODJO TOZD KOMUNALNO GOSPODARSTVO. Kandidati za opravljanje zgoraj navedenih del morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. in 2. — najmanj srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj; — da je moralnopolitično neoporečen Izbrani delavec bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. Omejene razvojne možnosti — Spet več ..izgubarjev" — 18. julija razprava v skupščini § j H s > s s s s ! s ! S EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja-Tit Doberšek Ce hočemo razumeti smisel obrambe pred točo, moramo vedeti, kako toča nastaja. Glede tega si nismo na jasnem celo mnogi izobraženci, ostali prebivalci pa o tem navadno ne razmišljajo. Še tik pred drugo svetovno vojno so v neki ob-soteljski župniji, kjer je toča pobila vse rastje, nagnali župnika z izgovorom, da so ga videli v oblakih, kako dela točo. Zato je prav, da vsak ve za Nastanek toče Dejstvo je, da toča rada pada v nekaterih krajih zelo pogosto, v drugih pa zelo redko. Neza-željeni obisk toče je namreč odvisen od zemljepisne lege krajev. Prvi oblak, v katerem toča sicer ne nastane, je pa njegova navzočnost za točo potrebna, se imenuje cirostratus, ki ga na kratko označujejo s Cs. Je kot tanka belkasta preproga, skozi katero prosevata sonce iii luna. Kadar je ta oblak na nebu, vidimo okrog sonca ali lune krog, ki je podoben odsvitu svetilke na stropu. Je popolnoma razprostrt po nebu in mu daje mlečno barvo, zaradi česar ga imenujejo megleni cirostratus. Razprostira se od 6.000 do 10.000 m nad zemljo. Cirostratus je sestavljen (kot cirosi sploh) iz drobnih ledenih kristalov, ki imajo obliko iglic. Drugi oblak, v katerem nastaja toča, je cumulonimbus, la ga označujemo s Cb. To so ogromne ohtačne mase, ki se v toplih dneh kot hribi ali stolpi vzdigujejo proti nebu. Gornji del oblaka je vlaknat, včasih ima široke vzbokline. Spodnji del oblaka je precej raven, pogosto pretrgan s posameznimi deli drugih temnih oblakov. H oblaki nastajajo, ko se vzdigujejo vodne pare v višine. To se dogaja v toplih dneh, ko je zemlja vlažna in je izhlapevanje vode veliko. Iz teh oblakov padajo na zemljo močni pljuski dežja, toče, babje pšeno ali sodra. Ti oblaki so povzročitelji neviht z grmenjem in bliskanjem. So zelo debeli. Sučejo se kakih 500 m nad zemljo pa do višine cirostratus a. Pri cumulonimbus ih razlikujemo dve vrsti, in sicer nepokrite in pokrite. Iz nepokritih se navadno le bliska in grmi ob pljuskih dežja, redko pa pada toča. Pokriti cumulonimbus -katerega pokrivalo je sloj ciro-stratusa (sloj ledenih kristalov), je nosilec toče. Kadar po dežju močno pri- J peka sonce, tedaj voda močno 4 izhlapeva iz vlažne zemlje in J vodne pare se vzdigujejo v višine, j Čeprav je površina zemlje zelo J topla, pada toplota dvigajoče se ^ vodne pare zelo naglo. Kakih J 1000 do 3000 m nad zemlio ie ^ njena toplota že pod 0°C, j čeprav je bila morda na zemlji J 30 G Meteorologi imenujejo to termični gradient, ki je prvi po- goj za nastanek cumulonimbusa, jt ne pa še za točo. Topla vodna para, vzdigujoča se v višine, prihaja v hladne sloje in je prisiljena združiti se v vodne kapljice. Toda pri vročem vremenu je spodnja zračna struja, ki nosi s seboj vodne hlape, zelo močna, zato se vodne kaplje vzdigujejo vedno višje. Pri tem se medsebojno odbijajo, združujejo in postajajo večje in težje. Ko je teža kapljic tako velika, da jih spodnja zračna struja ne more več vzdigovati, začno padati proti zemlji v obliki dežnih pljuskov. Tudi tedaj, ko se v cumulonimbusu vzdigujejo ^ vodne kapljice v višino, kjer je toplota pod 0 C, ne nastane ^ toča, kajti vodne kapljice se lahko obdržijo v tako imeno- vanem prehlajenem ali podhla- 4 jenem stanju. Vodne kapljice zmrznejo in se spremenijo v točo le tedaj, če je nad oblakom ^ cumulonimbusom sloj oblaka 4 cirrostratusa in če pridejo z njim v dotik. Po nekaterih domnevah 4 tudi elektrika v ozračju,to je blisk in grom, spreminja pre- 0 hlajene vodne kapljice v ledena zrna. Ta razlaga velja za točo v nočnem času, brez navzočnosti citTostratusov. Ko toča pada iz zgornjega dela oblaka navzdol, pride v dotik z drugimi prehlajenimi kapljicami, ki se pri dotiku z ledom - točo - takoj spremenijo v led. Spočetka drobno zrno toče se veča, toča se debeli Če zrno toče še ni dovolj težko, da bi premagalo odpor spodnjega zračnega toka, se vnovič vzdigne v zračnem vrtincu, se pri tem srečuje z vodnimi kapljicami, ki primrznejo, in . tako se toča še debeli. Čim£ močnejši je zračni vrtinec, tem 4 debelejša so zrna toče. Hitrost £ zračnega vrtinca 10 m na sekundo (veter, ki vije veje), vzdrži upor in povzroča točo s premerom pol cm. Zračni vrtinec, ki ima hitrost 30 m na sekundo (vihar, ki odkriva strehe X pa vzdrži upor zrn toče, ki tehtajo do 1 kg. Če je veter pri zemlji močan, oblaku toče prepreči, da bi sesul svoj uničujoči tovor na zemlja O boju proti toči pa drugič. DT DOLENJSKI LIST pl*ič p« »Ut U'»*n ki prcprt| ’ ■% & y CJ o, ijl <>, -—'o \\ □ementi MAJA VARIANT, montirani nad Vsako kopalnico lahko invidiualno opremite z kadjo in WC školjko, zavzamejo malo prostora serijskimi elementi. hištvom .ob,,,, „,b p™*** . P. kopalnice — serijska proizvodnja - individualno oprem- m - _ _ _ — prospekte zahtevajte v trgovini |\/| J /\ — tri barvne variante IVI# # m ! VARIANT »NOVOTEHNA" trgovsko podjetje na debelo in drobno p.o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIK v servisu Novo mesto V poslovni enoti Kostanjevica: 2. POSLOVODJA POSLOVNE ENOTE 3. POMOČNIK POSLOVODJE 4. VODJA PULTA 5. 2 SAMOSTOJNA PRODAJALCA 6. VOZNIK-DELAVEC 7. TRGOVSKI DELAVEC 8. BLAGAJNIK POGOJI: pod 1.: KV prodajalec ali KV mehanik, 2 leti delovnih izkušenj odslužen kadrovski rok, poskusno delo 2 meseca-pod 2.: VKV prodajalec, 5 let delovnih izkušenj v stroki, poskusno del o 3 mesece; pod 3.: KV prodajalec, 3 leta delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo 2 meseca; pod 4.: KV prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; pod 5.: KV prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca; pod 6.: končana osnovna šola in vozniški izpit iz B kategorije poskusno delo 2 meseca; pod 7.: NK ddavec, 1 leto delovnih izkušenj v trnovski stroki poskusno delo 1 mesec; pod 8.: KV prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. h««.mi Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi. Osnovna šola 29. oktober ŠMARJETA razpisuje prosta deta in naloge: — UČITELJA zgodovine—zemljepisa, — UČITELJA kemije" biologije, —UČITELJA angleškega jezika. Pogoj: dokončana PA z diplomo. Kandidati, ki ustrezajo pogojem, bodo združili dela za nedoločen čas. Rok prijave: 15 dni od dneva razpisa. ,, s——----------------------' GIMNAZIJA NOVO MESTO razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto SNAŽILKE Poskusno delo traja 3 me ce. POPRAVEK V Dolenjskem listu št. 261 dne 28. junija 1979 je v objavi prostih del in nalo9 delovne organizacije Metalna, tozd Tovarna gradbena opreme Senovo, prišlo do napake v besedilu. Namesto1 Za opravljanje objavljen'!1 del oz. nalog delavci združujejo delo za določen čas * polnim delovnim časom • • bi moralo pisati: Za opravljanje objavlja nih del oz. nalog dela*:1 združujejo delo za N* DOLOČEN ČAS s P0'' nim delovnim časom, j kultura in izobra- ževanje jte: Skrbi jih odkup _ Odgovor in pripombe iz Kmetijske zadruge Metlika V omenjenem članku je Franc rganc objavil vsebino diskusije ™°gradnika na sestanku društva v»'opdnikov. ^Strinjamo se pri metliški zadrugi, nevJ<: stanie v živinoreji za rejca na? *• ™ pa Prav panično pre- km t” tudi na ostale e 'J5*'® dejavnoti, predvsem ne na "“Ogradništvo, iz sledečih razlogov: zadružna klet v Metliki je opremljena za predelavo grozdja, Odt ’ V!te*^en^enj° *n prodajo vina. v . uPne cene grozdja se izračuna-• aJO iz prodajne cene vina po ji- obtožujejo pokopu kočevskega rudarja: želimo odgovor Od nekdanjega štiristočlan-pega kolektiva rudnika je živelo ani, ko je rudnik zamrl, še 46 rudarjev. Zdaj jih živi samo še Enainštirideset Večina od teh ^tarelih ljudi je stalo zadnjega junija na pokopališču v Mestnem °gu, ko so pokopavali enega iz njihovih vrst Umrl je človek, /udar, ^ je delal pod zemljo skoraj štiri desetletja. Dolga oba za tistega, ki je moral ®ati pod zemljo. Na pogrebih je žalostno, toda nePr‘merno bolj žalostno je, ob odprtem grobu ni nikogar, ~ bi spregovoril nekaj toplih ■»sed pokojniku v slovo. . Pogreba še ni bilo konec, ko ^ v ljudeh kar vzkipelo: „Sra-inota, se tako pokopava ljudi? ramota za ltas!“ In potem, na °ncu, še sin pokojnega rudarja, ® je odhajal s pokopališča: "Poglejte, rudarji, tudi vas bodo ‘akoie pokopali!" Kaj pravite na to pri Itasu? Je Prav? Vam ni znano, daje e °d zdavnaj običaj, da se obesi na rudarskem domu črna za-*ava, kadar umre rudar, da se °b mrtvaškem odru postavi astna straža v rudarskih unifor-ma^, U jih kočevski rudarji še “jjaj0? Ni dolžnost, da ob “Prtem grobu nekdo spregovori nekaj besedv slovo? Mar si ni ta rudar to zaslužil? Saj je v novi ltasovi tovarni, ki je ponos Kočevja, tudi del njegovega truda, njegovih žuljev! Želimo vaš odgovor, obrazložitev, do nje imajo pravico tisti, ki so še živi. V imenu in na željo upokojen-^ nekdanjega kočevskega rudnika: IVAN HEGLER | Trg zbora odposlancev 1 [___________________________ Kočevje ključu, ki zagotovi vinogradniku in kletarju (kleti) enakopravno plačilo za vloženo delo in sredstva. Dohodek mora zagotoviti obema enakomeren razvoj, sicer sta ogroženi obe dejavnosti. Zadruga se zaveda, da brez grozdja iz zasebnih vinogradov vinska klet ne bi imela dovolj belokranjskega vina, zato se je odločila, da bo imela s kmeti vinogradniki trajne in poštene dohodkovne odnose. Cene vinu niso sproščene, temveč so pod kontrolo Zveznega zavoda za cene v Beogradu. Vinogradniki vse Jugoslavije se borimo, da bi se cene kakovostnemu vinu sprostile in kaže, da bomo to kmalu dosegli Pri sproščenih cenah vina bo o prodajni ceni vina odločala kvaliteta, ta je pa v rokah vinogradnika jn vinarja. Lahko trdimo, da 60 odstotkov kvalitete bodočega vina zavisi od grozdja in časa trgatve. Kletarstvo ne more nadoknaditi, kar je v vinogradništvu zamujeno ali narejeno narobe, to pa so: prezgodnja trgatev, prekomerno oblaganje trte (nedozorelo grozdje), neustrezne sorte grozdja (nabava dvomljivih cepljenk), gniloba grozdja zaradi nepravilnega gnojenja in nepravilne zaščite. Vinograde sadijo že več kot 2000 let in so prestali vse gospodarske in politične krize, zato je odveč bojazen, ali objavljati vinograd. Zelo važno pa je, da si vsak vinogradnik razčisti pojme in predstave o bodočem vinogradu. Parcelo mora pred obnovo videti vinogradniški strokovnjak, da bi naredil obnovitveni načrt, ki ga vinogradnik vsekakor pri obnovi mora upoštevati. Vinograd, ki bo obnovljen po vseh sodobnih načelih in ki bo zasajen z zanesljivimi cepljenkami, bo lastniku zagotavljal primeren dohodek. Menim, da vinogradniško društvo lahko povzroči škodo naši panogi v Beli krajini, če bo na tak način seznanjalo javnost z bojaznijo, ki je nepotrebna. Še nikoli ni imelo takega trga kot zdaj. Vinograd je še vedno najdonosnejša kmetijska kultura v Beli krajini. Prvenstvena naloga društva bi morala biti pro-svetljevanje vinogradnika, izobraževanje, enoten nastop na trgu, ki pa je lahko uspešen le prek Vinske kleti v Metliki. Tisti člani društva, predvsem odgovorni funkcionarji, ki drugače mislijo in iščejo rešitve mimo zadrug, bodo zgubili veliko časa in truda, končno pa bodo razočarani ugotovili, da so bili v zmoti. V vseh vinogradniških deželah se vinogradnild združujejo v zadruge, da so močnejši, da predstavljajo tudi za trg interesantnega ponudnika. Juu j NEm ANI C, dipl. inž. agr. pisma in 4 odmevi KJE JE DOLENJSKI UST? Naročnik „ Dolenjskega lista" sem že vrsto let. Z veseljem ga prebiram, vendar bi se rad pritožil zaradi neredne dostave. Vaš časopis dobimo po redni poti ob petkih, a se pogosto dogaja, da ga pismonoša prinese šele v ponedeljek, ali pa je njegov odgovor le: ,,Dolenjskega lista nimam." Se večje je bilo moje presenečenje na pošti v Kužlju, ko so mi konec junija namesto časopisa izdali le listek z mojim naslovom. Sprašujem se, kje ostaja časopis, hkrati pa upam, da se takšne neprijetnosti ne bodo več ponavljale. JOŽE OŽANIC Kuželj 22 51302 Kuželj PRIPIS UREDNIŠTVA. Jožetu Ožaniču in drugim naročnikom se za zamude, ki se pojavljajo v zadnjih mesecih, opravičujemo, četudi ne nastajajo po naši krivdi. Tiskarno Ljudske pravice, kjer list tiskamo, namreč rekonstruirajo, ob tem pa tiskajo vse publikacije. Nas in vas prosijo za razumevanje. RIBIČEVA ZAHVALA 6. julija sem v Savi pri Impoljci lovil ribe. Pri vlaganju nalovljenega plena v vodo, da bi ostal dlje časa svež, mi je spodrsnilo in sem padel v ledeno mrzlo, 2 metra globoko Savo. Poskušal sem se rešiti, a zaman. Moje klice na pomoč je Slišal ribič na nasprotnem bregu, kije o nesreči takoj obvestil postajo milice Sevnica. Ribič in miličnik sta hitro prispela na kraj nesreče in mi pomagala iz vode, za kar se jima najtopleje zahvaljujem. Franjo Štajner Rovišče 32 68293 Studenec KDO VE KAJ O OZKOTIRNICAH? Tadej Brate, inž. strojništva, pripravlja knjigo o ozkotirnih železnicah v naši deželi Tudi na Dolenjskem, v Radohi pri Rožnem dolu, v Črnomlju pri Jugolesu in v Kočevskem Rogu smo imeli takšne železnice, a so arhivi o njih uničeni. Tov. Brate zato prosi vse, ki imajo kakršnokoli gradivo te vrste, da ga posodijo za preslikavo ter pošljejo na naslov: Tadej Brate, Langusova 9, Ljubljana ali Franc Derganc, Semič 3. Konference ni bilo, konferenca bo (Pre)dolgo odlašana konferenca ZKO Novo mesto ni bila sklepčna — Pripombe kultur lrence delegatov Zveze mesto ■ - or8anizacij občine Novo kar 1» 1Z,neoPravidljivih razlogov že Pa ie .n* bi*0- Pred nedavnim odločit18.^ ‘zvr^nega odbora padla 29 konferenca bo v petek, nohoJ3’ °k 16- uri. Seveda ni bilo ga sreč^83 23da do tega nujne-5iT oj, . jJJ® ne bi moglo priti že prej morali i Primernem času, saj bi najmam „ *e8ati društev in drugi ZK6. iz klat 'etno oceniti delo i u8otoVjtJ?OV?danega sledi samo še •krene« Z' Je Pria° na t0 kon- bila zara!rmal0 delegatov in da je nesporni te®a nesklepčnost docela Ptph zvedel;61^80 86 P™04™ razšli, so še sklica-J ■ k0 konferenca ponovno da bo ~ l®eni do 15. septembra in sklic pripravljeno za ta koniWnco '°TtUK- M P°novitveno vej " 1° bi pomenilo, da je legatom e,n,al’ že dostavljen de- dovfeen popoln, pretehtan in K- Vanj pred konferenco ne nelcai _° P°novno poseči. Samo z ^Potef0^mi je možn° načrta bi bil uporaben za poglobljeno razpravo, če bi mu bile priložene obrazložitve, saj številke ne povedo vsega, najmanj pa delegatskim sredinam. Kot sestavni del tega načrta bi morali biti navedeni tudi kriteriji, na podlagi katerih se ddo posameznih področij finančno vrednoti in ovrednoti Vsi drugi načini ne dajejo jamstev za objektivna merila, ki pa so nujna. Obsežno poročilo, namenjeno delegatom in njihovim delegacijam, je pomanjkljivo zato, ker je brez povzetka, celovite ocene ter pred- logov za izboljšanje dela. Prav tako ni dovolj oprijemljive ocene, kako so se v ZKO uresničevali sklepi, stališča in priporočila družbenopolitičnih dejavnikov ožje in širše družbene skupnosti Konferenca delegatov ZKO bo torej nepreklicno sklicana do 15. septembra (!). Do takrat pa je kljub dopustom dovolj časa, da pristojni in odgovorni gradivo ustrezno spremenijo in dopolnijo. Zato, da bo konferenca res lahko spregovorila o vsebinskih vprašanjih. JOŽE ŠKUFCA < Kaj ®»» pravo” delo? Ob ugotovitvi: premalo zanimanja za samoupravo —cnatnv , zakaJ konferenca rtienom !f se.stala samo z na' svoiQ \ bl čimbolj e opravila 0dgovnr», 0 dolžnost, svojo ukvariafi ° nal080- Ne more pa se reJi^j že prej*0^6™’ ^ ^ ^ mo^no statuta, kakršen naj bi sPtejet *°nferenci obravnavan in dna in 6 mogel postati dovolj Z Ko L. S rn°trna podlaga za delo ^rih'dni1nedodelan in v neka-^oločihh celo protisloven. PretnaJoI1Ut*Ca delovnega programa je °bseE razviden dejanski vsebinski jav»osti. Vposamezna Področja delovne * namreč za enoletne 'azaiei^.16’ w terjajo konkretne Osm^u VinVsebin- predloga finančnega Družbenopolitične organizacije še niso zaživele tako kot pričakujemo, večkrat pa tudi ne moremo govoriti o množičnem družbenopolitičnem delu. Take in podobne misli so se porajale raziskovalcu, ki je sodeloval v raziskavi „ volitev in delegatskega sistema", organizirani v okviru raziskovalnega centra pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Namen te raziskave ni bil v prvi vrsti - to pove tudi njen naslov - proučiti delovanje DPO. Vendar so pri delu „na terenu" v treh slovertskih občinah (med temi v eni dolenjski) z različno strukturo prebivalstva raziskovalci lahko opazili tudi probleme s tem v zvezi. Rezultati pravkar končane raziskave še niso znani, zato še ni mogoče ničesar podkrepiti z dokazi. Splošne vtise o omenjeni aktivnosti, pridobljene med raziskavo, pa že lahko zabeležimo in tako ugotovimo, da DPO v prenekaterih okoljih še niso našle mesta, ki jim gre. ,,Pravo“ delo je po pomembnosti pred družbenopolitičnim delom in idejnim usposabljanjem. Nekateri posamezniki menijo, da je delo v proizvodnji pomembnejše od delegatskih obveznosti. To je res, saj le proizvodnja ustvarja dohodek, res pa je tudi, da ne moremo ločevati človeka-proizvajalca od človeka-samoupravljalca. To mora biti združeno v enem človeku - slehernem posamezniku naše samoupravne socialistične skupnosti. Samo-upravljalsko zavest pa morejo in morajo človeku sooblikovati tudi družbeno politične organizacije. MARTIN LUZAR ■SA.MaA i linHBMif ^ KS1 jur \ •»*'. ««,4. KKv Viktor Magyar: PLAVI RAZGOVOR, olje na lesu, 1978. Avtorje dobil za to sliko veliko častno nagrado S. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije. „ Kljubuj oči viharniki” Predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski govoril na sobotni otvoritvi 5. salona likovnih samorastnikov v Trebnjem — Končani tudi dnevi kulture in umetnosti v občini Trebnje XEL tabor likovnih samo- sebe. V tem vidimo poglavitno rastnikov, na katerem je ustvar- potezo samorastnika, kakršen jalo slikarska in kiparska dela naj bi dajal poseben, žlahtni ton 33 likovnikov, od tega šest iz likovnemu življenju, ki se je v drugih držav, je končan. Zadnje minulih letih razcvetelo in dejanje je bila slavnostna seja deupščine tabora v soboto, 7. julija. Proti večeru istega dne so v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov odpili S. salon likovnih samorastnikov Jugo- utrdilo v Trebnjem.11 Govornik je nadaljeval, da je samorastnikom dalo njihovo pravo veljavo prav to, s čimer se ukvarjajo. Njihova dela je sprejel izredno širok krog delovnih slavije, na katerem 40 ustvarjal- ljudi; gotovo pa se to ni zgodilo cev razstavlja 95 svojih del. po naključju, ampak zato, ker Pred otvoritvijo salona so na prostem - v parku poleg galerije — peli združeni pevski zbori trebanjske občine ob spremljavi trebanjskega pihalnega orkestra, folklorna skupina iz občine Ilijaš, ki je pobratena s trebanjsko občino, pa je odplesala nekaj bosanskih ljudskih plesov. S sobotno prireditvijo so se končali tudi letošnji dnevi kulture in umetnosti v trebanjski občini. Po končanem kulturnem uvodnem delu pred otvoritvijo 5. salona je več sto obiskoval-cev in goste pozdravil predsednik trebanjske občinske konference SZDLTomaž Hazar ter najavil slavnostnega govornika, predsednika SAZU prof. dr. Janeza Milčinskega, ki je množico nagovoril v svojstvu predsednika častnega odbora XII. tabora in 5. salona. Prof. dr. Milčinski je uvodoma poudaril, da vidi SAZU, ki jo vodi, v kulturnih prireditvah Trebnjega tehten prispevek k izpolnjevanju istega poslanstva, ki si ga je sama začrtala z raziskovalnim programom „Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda". Omenil je, da raziskovalne težnje akademije niso usmeijene zgolj v odkrivanje in ohranjevanje minulega, marveč je njena skrb v enaki meri namenjena razvijanju in proučevanju sedanjih in prihodnjih duhovnih tokov. Predsednik SAZU se je dalj časa zadržal pri pojmovanju naive kot smeri in sloga nešolanih slikarjev in kiparjev, ki smo jih pri nas poimenovali s samorastniki. ..Samorastniki11, je poudaril, „ki jih je pri nas v literaturo in hkrati kot pojem uvedel Prežihov Voranc, samorastnik tudi sam, nam pomenijo samotna drevesa, dovolj močna in trdna, da brez opore drugih zrastejo in kljubujejo naravnim silam, in ki bodo - morda, ko jih razkolje strela, četudi mrtva, kljubovala še naprej kot viharniki Samorastnik pomeni osebnost posebnega lika, trdno, predano svojemu namenu in cilju, pošteno do ideje in do RAZSTAVA V GRADU V galeriji na sevniškem gradu so se s svojo prvo slikarsko razstavo predstavili člani nedavno ustanovljenega likovnega kluba v Sevnici. Na razstavi, ki bo odprta do 24. julija, so dela, ki so nastala v daljšem obdobju. Za zdaj so umetniške ambicije likovnikov še bolj skromne. Največ velja volja, s katero ustvarjajo in tako bogatijo svoj vsakdanjik. je ljudem ta umetnost s svojo navezanostjo na ljudsko čustvovanje blizu in razumljiva. ,Toda tudi v likovnem samorastništvu grozi nevarnost, da vrhunska stvaritev izgubi svoj blišč, če jo obdajo posnemalci, karieristi in preprodajalci. Očitno se tega prav dobro zavedajo odgovorni prireditelji tabora in salona, ko s pomočjo umetniškega sveta izbirajo dela za razstavo. Sami samorastniki pa s svojim delom dokazujejo, dajihvpdijo moralna merila.11 I. Z. Ob razstavi kluba Dolik Novomeški in jeseniški likovniki za trajno sodelovanje Skupina jeseniških likovnikov iz lduba Dolik, ki je bil ustanovljen že leta 1946, se je s svojimi deli pred kratkim predstavila novomeškemu občinstvu. Na razstavi, odprti v veliki dvorani Dolenjske galerije od 30. junija do 10. julija, je bilo na ogled kakih 50 stvaritev. Razstava je bila v vseh povedih dovolj kvalitetna in smemo brez pomisleka zapisati, da je kot taka obogatila razstavni spored novomeške galerije. Ta ugotovitev je prav gotovo zelo pomembna, saj moramo vedeti, da so avtorji del, ki smo jih videli, neakademski slikarji, za take pa je največkrat značilno, da slikajo bolj s srcem kot z znanjem. Mogli bi reči tudi to, da je bila razstava motivno, slogovno, izpovedno itd. ubrana, kar gre 'Šteti za posebno vrlino. Vsekakor so bili tega jeseniškega likovnega gostovanja še najbolj veseli člani novomeške likovne skupine Vladimira Lamuta, ker se je prav z omenjeno razstavo v Dolenjski galeriji začelo pobratenje likovnikov iz obeh krajev. Pobratenje pomeni med drugim načrtovanje in nastopanje na skupnih akcijah, med kakršne štejejo izmenjava razstav (Novomeščani se bodo Jeseničanom predstavili s svojo razstavo avgusta), delovnih obiskov, prirejanje skupnih kolonij (tudi ekstemporov) itd. Za Novomeščane, ki so šele pred nekaj leti oblikovali svojo likovno skupino, bo to prva tesnejša povezava z likovniki iz drugega kraja, medtem ko imajo Jeseničani na našem območju ustvarjalne prijatelje že v krških in brežiških likovnikih. I. Z. Prva paleta kolonije Novomeščan Jože Kotar najuspešnejši likovnik na nedavni slikarski koloniji v Kosovski Mitroviči — Priznanje V Kosovski Mitroviči so se pred kratkim iztekli tradicionalni dnevi kulturne ustvarjalnosti jugoslovanskih delavcev. V desetih dneh se je zvrstilo več najrazličnejših prireditev, na katerih so sodelovali ustvarjalci in poustvarjalci skoraj iz vseh republik in pokrajin. Likovne kolonije, ki se je končala z otvoritvijo razstave del udeležencev v domu kulturno umetniškega društva „Boro in Ramiz“, sta se kot edina slovenska zastopnika udeležila Bogdan Potnik iz Domžal in Jože Kotar iz Novega mesta. V koloniji je ustvarjalo enajst slikarjev. Udeleženci kolonije so ustvarjali na predpisano temo (60-letnica KPJ, SKOJ in delav- Pozornost Občinska matična knjižnica v Črnomlju je posvetila v mednarodnem letu otroka posebno pozornost prizadetim otrokom z željo, da bi v njih vzbudila zanimanje z knjigo jn jim knjigo tudi približala. V ta namen je s črnomaljsko osnovno šolo Milke Sobar - Nataše pripravila poseben program, ki bo potekal v prostorih knjižnice vse do konca leta 1979. Učenci od prvega do tretjega razreda bodo deležni ur pravljic, četrti in peti razred bosta za nagrado ilustrirala zgodbice, drugi višji razredi pa bodo razreševali nagradne knjižne uganke s tem, da bodo za sedmi in osmi razred organizirali kolektivno izposojo knjig. Ob koncu leta bodo učenci pripravili razstavo svojih likovnih in ročnih del. Podobna razstava, prirejena ob koncu šolskega leta 1978/79, v knjižničnih prostorih, bo odprta še danes. skih sindikatov), preostali čas pa so porabili za slikanje motivov po prosti izbiri. Obvezno je bilo le to, da je moral vsak ,od njih v Kosovski Mitroviči pustiti vsaj dve deli. Novomeščan Jože Kotar je v koloniji ustvaril šestnajst oljnih slik in je bil že zastran tega najuspešnejši udeleženec tega slikarskega srečanja. V Kosovski Mitroviči je ostalo kar deset njegovih stvaritev - od tega jih je šest v fondu galerije delavske likovne tvornosti, štiri svoja dela pa je Kotar podaril prizadevnim domačim organizatorjem. „Slikal sem v tovarnah, še posebej v topilnici svinca, najbolje pa so se mi posrečila dela, ki sem jih naredil, ko sem se zazrl v umazane vode tamkajšnjih rek. Hudo onesnaženje okolja je zajelo, dobršen del Kosova,“ pravi Kotar. Novomeški slikar, ki se je nedavno predstavil s samostojno razstavo v Krškem, se je iz Kosovske Mitroviče vrnil z lepim priznanjem: podelili so mu zastavo tega festivala delavske kulture. Tako priznanje pa šo do zdaj lahko dobile le skupine ustvarjalcev iz posameznih republik. I. Z. »SAMORASTNIKI" V PODJUNI Slovenci onstran Karavank bodo tudi letos uprizorili Prežihove „Sa-morastnike“, kakor jih je dramatiziral Mikeln. Predstave bodo v prvi polovici avgusta in sicer na prostem. To bo v bližini Vazarja v Spodnjih Vinarah pri St Primožu v Podjuni. Igro nameravajo uprizoriti 4. in 11. avgusta, če pa bo v teh dneh deževalo, bodo ».Samorastnike" igrali 5. in 12. avgusta. sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ijubljana VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO razpisuje javno prodajo naslednjih odpisanih osnovnih sredstev: s Izklicna cena din 1. Kombibus Zastava 750/K — nevozen 5.000 2. Kurir IMV Diesel — nevozen 8.000 3. Zastava 750 — nevozen 3.000 4. Mešalnik betona „FAGRAM" 250-litrski z Diesel motor- iem 5.000 5. Računski stroj Zagreb M—4 250 6. Računski stroj Zagreb M—4 250 7. Računski stroj Sharp 250 8. Kompresor Fagram tip 700 15.000 9. Kompresor „Pionjar" 2.000 10. Diesel motor IMR 034 1.000 11. Diesel motor F4L 514 za TAM 2.000 fc. Benzinski motor „MORIS"za kombibus IMV- 1600 1.000 J3. Benzinski motor „MORIS" Za kombibus IMV — 1600 1.000 14. Igličasti vbrator „WACKER" tip IRB 3/75 nekomple-ten 500 J avna prodaja - licitacija bo na Čatežu ob Savi št. 63 pri Brežicah — strojno prometna služba dne 16. 7. 1979 ob 9. uri. Licitacija bo ustna. Prometni davek ni zaračunan v ceni. Pravico do licitacije imajo vse fizične in pravne osebe, ki neposredno pred licitacijo plačajo 10 % varščino od izklicne cene. Ogled je možen vsak dan od 6r-9.ure. v ; / ( KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE SOLE MIRANA JARCA ČRNOMELJ razpisuje prosta dela in naloge BLAGAJNIKA Pogoj: končana srednja ekonomska šola Delo se združuje za nedoločen čas, od 1. septembra 1979, s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh v po objavi.__________ . SPLOSNO GRADB ENO PODJETJE GROSUPLJE Komisija za delovna razmerja TOZD Splošne gradnje vabi k sodelovanju VEC KV IN PK ZIDARJEV, TESARJEV IN 2ELEZOKRIVCEV TER VEC NK GRADBENIH DELAVCEV za opravljanje del na gradbiščih SGP Grosuplje v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni. Pogoj: - za KV delavce je potrebno znanje, ki ga daje poklicna gradbena šola, zaželene so delovne izkušnje; - za PK delavce je potrebno znanje, ki ga dajejo tečaji za usposobitev navedenih profilov, zaželene so delovne izkušnje; - za NK delavce pa je zaželena končana osemletka. Za vsa dela oz. naloge se delo združuje za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela, ki je določen v pravilniku o delovnih razmerjih. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Grosuplje, TOZD Splošne gradnje, sektor III, Grosuplje, Taborska c! 15. Informacije lahko dobite tudi na gradbišču SGP Grosuplje v Trebnjem. HP KOLINSKA - TOZD MlRNA delavski svet razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — končana visoka šola kmetijske oz. živilske tehnologije ekonomije oz. prava, — 5 let delovnih izkušenj, — moralnopolitične kvalitete. Kandidati naj vložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu razpisa na Kolinsko-TOZD Mirna z oznako: ,,Za razpisno komisijo", v.______________________________________________________ J „Visoka starost kot biološko dejstvo sicer ni osebna zasluga človeka, ki doseže leta očakov in še ne bi bila zadosten povod za javno proslavljanje v družbi, v kateri očak živi. Primer z Božidarjem Jakcem pa je brez ugovora tako izreden, da bo temu prazniku prisluhnila vsa slovenska javnost”, je zapisal ob 70-letnici mojstra Jakca France Stele. Danes, po desetih letih in ob Jakčevi 80-letnici, so Steletove besede enako resnične in žive. Božidar Jakac je bil rojen 16. julija 1899 v Novem mestu kot sin Josipine Colarič, doma iz Škocjana pri Kostanjevici, in Antona' Jakca iz selišča Jakci nad Oprtljem v Istri. Oče je bil možak s podjetno žilico, ki pa ni imel srečne roke. Zato je morala družina večkrat menjavati bivališče, začasno se je ustalila v Novem mestu, za kruhom so odšli v Romunijo, vojna te države z Avstrijo pa je povzročila še en gospodarski polom in vrnitev v Novo mesto. Božidar, ki je začel študirati na gimnaziji v Novem mestu, ni šel s starši v tujino; med vojno je nadaljeval šolanje na idrijski realki, končal gaje leta 1918 z vojno maturo. Ta čas so ga mobilizirali, razsulo avstro-ogrske monarhije je pričakal na italijanski fronti. Božidar Jakac je začel risati in slikati že v Novem mestu, še bolj pa je poprijel v Idriji in pri vojakih. Po zlomu monarhije ga je opazil novomeški rojak in slikar Ivan Vavpotič, ki je dosegel, da so nekaj Jakčevih risb leta 1918 razstavili v Jakopičevem paviljonu. Takrat je Jakac spoznal tudi Jakopiča, ki je nanj gledal z blagohotnimi očmi vse življenje. Leta 1919 se je Jakac odpravil v Prago in tam študiral na umetniški akademiji do leta 1923. Uradno šolanje mu ni bilo preveč povšeči, zato je mnogo risal izven nje, začel se je ukvarjati tudi z grafiko. Prav z njo je vzbudil pozornost znamenitega nemškega grafika A. Broemseja, ki ga je sprejel v svojo šolo. Mladi umetnik je tako našel svojo pot. Povezal se je s prijatelji, med njimi so bili Ivan Čargo, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič in Anton Podbevšek. V mladeniški samozavesti so priredili leta 1920 znamenito novomeško razstavo, ki jo je med drugimi podprl tudi Rihard Jakopič.. Notranja sila pa je Jakca gnala tudi v Šimi svet, da vidi, kot je rada rekla njegova mati, „kaj je za sosednjim hribom”, predvsem pa seveda, da si v tujini izpopolni znanje. Pot v svet je začel Jakac leta 1921 v Nemčiji, leta 1925 je bil v Parizu in s prijateljem ter norveškim skladateljem Haraldom Saeveru-dom v Tunisu, leta 1928 ponovno v Tunisu, od leta 1929 do 1931 pa je umetnik prebil v ZDA. O tamkajšnjem življenju in delu je skupaj z Miranom Jarcem napisal „Odmeve rdeče zemlje”. Tujina ga je ŽIVLJENJE Z UMETNIŠKIM IMENOVALCEM približala domovini, saj je med drugim zapisal, da Slovenci ne potrebujemo „babi-lonskih stolpov velemestne civilizacije - ne v življenju, ne v umetnosti”. Leta 1934 seje Jakac poročil z Ljubljančanko Tatjano Gundrum. Ta srečna zveza je dopolnila Jakčevo življenje do popolnosti, v ženini zvesti družbi je zmogel kljubovati tudi najtežjim udarcem, ki mu jih je prineslo življenje. Tako smrti očeta in matere, po drugi vojni pa je izgubil še posinovljenca Janezka, sina najljubše sestre Pepi-ne. S Tatjano se je Jakac brez obotavljanja odzval klicu OF in se leta 1943 pridružil partizanom na Rogu. Z njimi seje leta 1945 zmagoslavno vrnil v osvobojeno Ljubljano. Kot član AVNOJ in SNOS ter kot republiški poslanec in poslanec zveznega Doma narodov je v letih po osvoboditvi igral vidno politično vlogo. Kultura pa ob tem ni stala ob strani, že leta 1945 je Jakac dosegel ustanovitev Akademije upodabljajočih umetnosti in bil njen prvi redaktor. Skrbeč za napredek že ugod- naročila. V noči po praznovanju petinšestdesetega rojstnega dne mu je usoda grozeče stopila na življenjsko pot. Hudo ranjena v avtomobilski nesreči pri Ivančni gorici so Jakca in ženo prepeljali v bolnišnico. Večletno zdravljenje ni zlomilo Jakčeve trdne volje do življenja in dela. Franc Stele je zapisal, daje Božidar Jakac prav gotovo izreden primer v naši kulturni zgodovini kot človek in umet-njk. Njegovo življenje da je pravcat „detektivski“ roman včasih kar neveijetnih iger usode pa tudi vztrajnega uveljavljanja volje po premagovanju teh usod. Čutimo, da ga je življenje brezobzirno kovalo v moža trdne volje, ki je spoznal, da brez borbe ni zmage, brez napora ni napred-. ka. Jakčevo življenje seje vedro, tudi v najneugodnejših r azmerah razvijalo pod umetniškim imenovalcem. To pa ni bila ovira, da povsod, kjer ga srečamo, srečamo celega človeka, redko enotno osebnost s trdno izdelanimi nazori o življenju in etiki. Kakor ti pač izvirajo iz klasičnega humanizma. Čeprav je Božidar Jakac bil in je v vsem življenju ter pri vsakem nastopu predvsem umetnik, bi bila podoba o njem okrnjena, če ga ne bi doživljali tudi kot človeka, ki se je vsestransko zavedal dolžnosti do družbe in njene kulture. Noben slovenski umetnik medvojnega rodu namreč ni tako osebno povezan z usodnimi zgodovinskimi premiki v zgodovini našega ljudstva kot on. Čeprav je Jakac po naravi vse prej kakor k prevratom nagnjen revolucionar, njegova vloga posebno v zgodovini partizanstva ni samo vidna, ampak v marsičem celo izrazita. Nerazdnižljiva Tatjana in Božidar no razvijajoče se slovenske grafične šole, ki jo je utemeljil, je naš lesorez priključil mednarodni organizaciji leso-rezcev XYLON in tako slovenski grafiki odpri okno v svet. Leta 1952 je sprožil idejo o ustanovitvi mednarodnega bienala grafične umetnosti, ki je bil prvič uresničen leta 1955. Danes je to mednarodno pomembna prireditev. Božidar Jakac je član treh naših prvih akademij - SAZU, JAZU in SANU, poleg drugih odličij in priznanj je prejel leta 1967 nagrado AVNOJ za življenjsko delo. Poln načrtov je stopil Jakac v pokoj kot učitelj na akademiji. Sklenil je, da bo moči posvečal samo še ustvaijanju, ki naj ga ne bi motila zasebna . 'iino To je namreč časa, ko so bile ne k molku, pa dobila osrednjo kateri bo odmevala našega časa. (0 , ..Umetnik”, je nekoč’za? pisal France Stele, ,je, naposled nenačrten proizvod svojega časa in zato enkraten pojav, ki ga ni mogoče kombi" nirati z drugimi. Uspel bo samo, če ostane zvest sebi in če bo izpolnjeval vlogo, ki mu jo je določilo življenje." In med drugim je ostal Bo^ židar Jakac zvest tudi sanjam o lepoti, idealu, ki ga današnji čas tako pogostoma prezira-Moder čuvar zanesljivega zna-nja in izdelanega življenjskega nazora. Komisija za delovna razmerja pri MERCATOR - VELEPRESKRBA TOZD STANDARD n.sub.o. NOVO MESTO Objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE PRODAJALNE ŠKOCJAN Pogoj za sprejem: visokokvalificirani trgovski delavec t triletno prakso v poklicu Nastop dela: po dogovoru Pismene prijave je treba poslati splošni službi TOZD Stan-dard Novo mesto. Glavni trg 3. v času 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. BOŽIDAR JAKAC V SLOVENSKI UMETNOSTI 16. juiija iet0s praznuje 80-letnico svoje-#a življenja Božidar Jakac, slikar in pionir ovenske grafike, ena osrednjih osebnosti “Robnega jugoslovanskega slikarstva, med-Modno znan umetnik in najpomembnejši on» • doleniski r°jak. Tega zadnjega pa ne roepjam samo zaradi lepšega, marveč zato, ostal* ~ ^etu(b svetovljansko razgledan -ro^LVSe živllenie tesno povezan-s svojo te * Pokrajino, to pa ne le na zunaj, mvec tako globoko, da njegova regional-Privrženost prežema tudi njegovo umet-. ^ njej namreč vseskozi čutimo meh- obo dolenjske pokrajine, ki je usodno Predelila umetnikov pogled na stvarnost, "d* nežno lirično čustvovanje, ki je za " ~~ ljudi posebej značilno, tako da les predstavlja umetnik kar sinonim sfalbol za nekoliko romantično razču-“Vovano Dolenjsko. Tak se nam kaže že v .bflh umetniških začetkih, ko je ustvarjal v Jakopičeve poezije, v umetniško ne-vadno sugestivnem obdobju ekspresioniz-~la’ ki ga je samosvoje lirično interpretiral, Poznejši bolj realistično usmerjeni, toda vedno čustveno poglobljeni umetnosti, ® Jo imenujemo romantični realizem, ter v letih ^ povojnih delih, ko je v poznejših bh sicer zrelo umirjeno, vendar znova po- nani ..no poduhovljen. Z vsem tem — s svo-$t POetičnostjo. ki jo združi je s smislom za varnost, z blagoglasnostjo in z nazorom o Poti kot bistveni sestavini umetnosti - je dr zadnji predstavnik slovenskih umetni-ov. ki naš čas neposredno povezuje z veli-o novoromantično generacijo umetniških bT^jUiaicev, hkrati pa je zaradi svoje vse- sugestivnosti tudi sam že zgodovin- , IUU1 Mili ligvuuvur Pomemben in klasičen, toda hkrati živ zato tudi sodoben. V svoji umetnosti in Po svojem duhu je Jakac torej dedič Jakopiča ali Cankarja ter obenem dedič dolenj-, Pokrajine, pri tem pa izrazito samostojen umetnik, ter prav zaradi take predstave Umetnosti tudi vselej zadržan do vsega, za um ™ zdi> da hjegovo predstavo o 1 ht ' razc^ra' Samo tako si namreč *~*o razložimo dejstvo, da je znal tudi v sih t razburljivih ekspresionističnih čari m *° 86 P0^*13*6 m menjale tudi umet-ostne vrednote, smotrno prevzeti od moje?^ evroP^ih usmeritev samo tisto, kar | iahko podredil svojim osebnim težnjam n nazorom, in to s tako enkratnim občut-.0®, da pri njem tudi v najbolj radikalnih delih m nič samo modnega niti ne eksperi- ®n‘ov. V bistvu nespremenjen pa je lahko Podobno častno vzdržal tudi v povojnem Udobju, ko je negoval predmetnost in za-. “^e klasične grafične načine, v katerih je doiegel mojstrstvo, ne glede na čas, ko so ^ zabrisale ne le meje med literaturo in "ikarstvom, ampak tudi med slikarstvom in filozofijo oziroma miljenjem, pri čemer je postala sama obrtna izvedba za umetnike večkrat nevažna. Samo zaradi nakazanih izhodišč in umetnikovega osebnega značaja pa je tudi razumljivo, da je lahko ostal Božidar Jakac v V6® tem dolgem času po sredstvih, s kate-nu ustvarja, sicer grafik in slikar, v bistvu {L {*?**■ Pesnik, ki svet prepesnjuje v rime tikih obrisov in zvoke mavričnih harmo-H)> ki portretirance poduhovija, in vse, če-tem** c*ot.a*aie> nehote blago idealizira. Pri Pa kajpak ne preseneča, da mu je poleg jjurereta, lirične vedute in pokrajine po-mben izvir za njegovo ustvarjalnost lirični .^oe.z’ja> °t> njej pa še glasba, ki pa spet ^^dna samo iz motivov, marveč tudi iz Vahti j* Crt’ *ci Jumetnik muzikalno iz-je “ grafičnih plošč. Taka umetnost pa p-pT Preprosto povedano - namenjena iia i^i*m«Za to’ d« nam življenje podiahov-Pospki* 10 tudi zato je v tem pogledu Se nikov z.n*^dno, da že dolgo velja z%t^ket-(, Jairx mbo1 ravno Cankarjev »ttrent ko 1SPHtu*“>kot mi ie ^ umet -l . ^evega Kurenta na razit«*! ob Je) ,ovi »demdesetletnici profesdf $je-,atUr*> motiv, ki združuje Cankarjevohto-jo in J optimi stično novo romantična id©-triuJv J^čeva umetnost živ^errjb prilepi n?m ga kaže, če je le mogOČ^, z etičn« ter Mi Prav *aradi svoje £o-ljamo ?^prto!ti spodbuja, da se vmp niem««, lMtno ustvarjalno fantazijo:! prav zg^ ^tnost v človeku vselej ®*rsikat.J^ « mi zdi tudi Di ke . tormalno sicer modi le J*** je za današnji čas že n ^-t^več izjemna. “metao« • P°membm Pa j® zla,tj tudr z neumetnostnih n0'S*rot dokument, še posebej bodfc10 pričevar«e 0 “~ do št rbl ta ° junakih o je rini ,0 ®ga kurirja. Nadvse por Pnti d ,akčevo profesorsko o otrok °rBn*ilikovni akademiji, tudi' bienale>e mednarodrd ljubljanski Viejjj > ‘td. itd. Zaradi vsega tega, pted-Jenta Za?adl njegovega umetnišcega ta-ttojui’ Je Živa in tudi _,„dovinsko najusodnejši vrh ze pred tem, kot mladenič, ko je študiral v Pragi. Že v tem času se je posvetil grafiki, v kateri je postal naš prvi mojster, in že takrat je postala njegova osebna čustvena nota v njegovi umetnosti tako močna, da sije ustvaril celo lastno lirično varianto ekspresionizma in postal ob bratih Kraljih in Venu Pilonu celo ena osrednjih osebnosti tega, za slovensko umetnost tako znamenitega obdobja, ki je sodoločalo tudi naš poznejši umetnostni razvoj. In čeprav je v svoji nenavadni intenzivnosti zaživela kot plamen, ki rnora nujno izplamteti v tlenje, je postala kratkotrajna ekspresionistična usmeritev za njegovo umetnost še posebej usodna. Zato se mi zdi prav, da za počastitev umetnikove osemdesetletnice predstavim to važno stopnjo Jakčeve ustvarjalnosti z odlomkom iz svoje razprave o slovenskem ekspresionističnem slikarstvu in grafiki, ki bo izšla prav v letu umetnikove osemdesetletnice pri Partizanski knjigi v Ljubljani. manjem vsebine motiva v osnovi realistično formo večkrat čustveno razgibal — z valovanjem svojih melodičnih linij jo je največkrat liriziral, pri tem pa ji je lahko pridruževal tudi slikovito trepetanje luči in odsevov, ki so prav tako kot oblike prilivali motivom lirično razpoloženje. Hkrati pa je lahko projiciral motive tudi v dvodimenzionalnost in jih tudi tako poduhovljal — najznačilneje v lesorezih. V zvezi s slikovitostjo pa je treba ugotoviti, da je bil Jakac povezan s slovenskim impresionizmom tudi s tehnično-oMikovnega in rie le vsebinskega vidika, ter pri tem dodati, da je predstavljalo osrednjo novost njegove umetnosti pravzaprav dejstvo, da je bil v prvi vrsti grafik, ne pa njegov ustvarjalni nazor in čustvena vsebina. Ob nekaterih Jakčevih vsebinsko poglobljenih grafikah, kijih bomo navedli, je namreč mogoče govoriti celo o grafični vzporednici Jakopičevega slikarstva oziroma o mm r } *■ V/—«4 'i'-* KURENT - RISBA 1920 BOŽIDAR JAKAC -ODLOMEK IZ RAZPRAVE O SLOVENSKEM EKSPRESIONIZMU Tako kakor Pilon si tudi Jakac pri svojem ustvarjenju ni zastavil teoretičnega programa, aTrt&i j® M njegov ekspresionizem naraven rejAptat njegovih čustvenih osnov in imanenpip vsebine tistih najznačilnejših motivov, kiljjSi je glede na te osnove najpogosteje izb^ji in upodabljal. Najvidnejša vsebinska žjfičHnost njegove čustvene nara-motivov) pa je bil lirizem, l v umetnikovi nagnjenosti k poetični interpretaciji mo- ve (in o: ki se je čustveni, tiva. V pri: in Vena spontana, podlage dišč, z prividov nemškega, goj njegi temelji zovapju pri Jakcu simboliči •tosni’ Kn° ki*0 Slovenci upravičeno po-u .. > aa imamo med seboj usf— tvoir, /J52 z 11850 najboljšo preteklo! nostjon*-"*, žflavostj° in duhovno.; giban. , iv »ustvarjalec danal z ii,,K^a. asa> In zato gledamo n: Se ZlUi° spoštovanjem, tud; Posnbej pa je seveda Jakac pomemben je jv? na5° Dolenjsko, prav nič mar^, kot nost . pomembna za njegovo umet-dobj’.® ‘ker tudi zaradi brezštevflntttppe-skimi ove8a mesta (med vsemi deopn ■n dow*c 8*ie gotovo najb0^ več 1 Pokrajine, ki jih je nasipat naj- to^ obema vojnama in po drugi sve-vojnL Vendar pa je dosegel svoj prvi z umetnostjo bratov Kraljev Jakčeva umetnost izrazito namreč ni čutiti miselne intelektualističnih izho-pa tudi ne ekstatičnih so bili značilni ža del sionizma, kajti osrednji polnosti je bflo vživetje, ki •srednem in trenutnem opa-Zato v primeri s Kraljema ni mogoče najti zavestnih obitev; edina izjema so poetični rdfe&iti njegovih ilustracij, ki jih je sprejel neposredno iz poezije (roke, cvetje). Prav UdU) pa pri njem ne opazimo tudi razumskega, z dediščino kubizma povezanega preoblikovanja realnosti, ampak je treba njegovo -faustveno vživetje v vsebino motiva pojmovati v smislu teme povezanosti z umetnostjo ipvenskega impresionizma. Neposrednemu čustvenemu stiku z motivom oziromaSteramo predlogo, kadar gre za ilustracij; je ustrezal tudi umetnikov oblikovni prisibp: ta je v osnovi temeljil še na realističnem odnosu do motiva, pri tem pa ga je v skladu z njegovo vsebinsko komponento ndkbtflco presfifiziral, ne da bi izraziteje predelit zunanjo, pojavno stran motiva. Tako je ob naslonu na njegovo čustveno vsebino oziroma s svojim čustvenim doje- neločljivi povezanosti impresionizma in ekspresionizma, kakršna je bila v tem času značilna predvsem za Jakopičevo in Tratnikovo slikarsko umetnost; tako je bil Jakac obema večkrat v resnici soroden, saj je mogoče povezovati nekatere zgodnje primere njegove umetnosti prav z njunimi vplivi Njegova ekspresionistična umetnost Ara tka ni bila - tako kakor umetnost bratov Kraljev in Vena Pilona - reakcija na impresionistično preteklost, marveč je pomenila v bistvu njeno ekspresionistično nadaljevanje v smislu duhovne poglobitve ter razširitev njenih izraznih možnosti na območje črno-belega grafičnega izraza. V širšem smislu pa jo je, kot smo že naglasili, z njo povezoval zlasti Jakčev značilni lirizem. Nakazano povezanost impresionističnega in ekspresionističnega ustvarjalnega principa pa dokazuje tudi že sama Jakčeva ustvarjalna metoda, saj temeljijo tovrstne grafike na umetnikovem neposrednem opazovanju (dnevniške skice), po drugi strani pa je umetnik, ko je prenašal ustrezne osnutke na grafično ploščo, njihovo vsebinsko komponento tudi zavestno posebej poudaril in poglobil. Že ob najizrazitejših zgodnjih Jakčevih ddih lahko ugotavljamo, da je bila umetnikova temeljna realistična usmerjenost povezana z veliko mero dojemljivosti za čustveni izraz oziroma razpoloženje. Pri tem je bil umetnik občutljiv zlasti za lirično vsebino, ker je bil njegov čustveni svet izrazito poetično usmerjen. Zato je razumljivo, da mu je bila pri tem, ko je iskal svojim občutjem ustreznega formalnega izraza, mnogo bliže kakor nemSci ekspresionizem findesieclov-ska umetnost, ki je z vijugavostjo svoje forme ustrezala tudi njegovim težnjam po muzikalnem izrazu. Zato je naslonil Jakac svojo risbo na grafično umetnost Edvarda Muncha, predvsem v linearno pojmovanem lesorezu, vendar pa je z njo večkrat izražal tudi mnogo bolj poetično vsebino, kakršna je bila pri Munchu le redka. Ta Jakčeva čustvena dojemljivost za duhovno vsebino, ki jo je izražal tako z linijo kot z osvetljavo - še posebno pa z lirično, poetično razčustvovano vsebino - je prihajala najizraziteje do izraza ne le ob stiku z vzorniškim mojstrom, marveč tudi v soglas ju z ustreznimi motivi (zrazpoloženjsko sugestivnim praškim okoljem) ter ob Jakčevi tesni povezanosti z lirično literaturo (Cankarjevim Kurentom, Gradnikom in Jarcem) ter z glasbo. Čeprav ni mogoče prezreti, da je učinkoval na Jakca s svojim deformiranjem realnih oblik tudi nemški ekspresionizem, pa seje treba pri tem zavedati, da se je ta vpliv nanašal samo na nujno povezavo z dramatično oziroma tesnobno duhovno vsebino - to pa v izrazito pietanjšani in neizraziti obliki, usklajeni z Jakčevo težnjo po kultiviranosti formalnega izraza. Če torej skušamo Jakčesvo umetnost v obdobju med leti 1920 in 1925, ko so bile zanjo značilne ekspresionistične težnje, for malno opredeliti, je treba reči, da je bila razpeta med realizmom, impresionistično slikovitostjo, munchovsko varianto findesieclovskega linearnega izraza ter med oblikovno deformacijo, kije temeljila predvsem na spreminjanju proporcev ter izpuščanju nebistvenih in (zlasti svetlobnem) naglašanju bistvenih detajlov. Z vsem tem -če izvzamemo realistične primere i\jegove umetnosti, kijih bomo pri obravnavi puščali ob strani - pa je na različne načine zanesljivo prodirala skozi zunanji videz upodobljenega motiva in razkrivala najrazličnejše odtenke njegove globlje notranje (čustvene, ne pa miselne) vsebine. Začetek ekspresionistično usmerjenih teženj v Jakčevi umetnosti se pričenja z umetnikovim prihodom na praško akademijo, kjer se je pričel Jakac že ob koncu leta 1919 ukvarjati z grafiko: to pa sprva ne v okviru šolskega programa, marveč popolnoma samostojno. H grafiki so ga spodbujali že sami praški motivi s svojimi črnobelimi nočnimi kontrasti in razpoloženjem, ki iz njih izvira, zato se ji je popolnoma posvetil in pritegnil k njej tudi Toneta Kralja. Njegovi začetni lesorezi in linorezi iz 1920. leta, v glavnem vsi majhnega formata, so pomenili predvsem priložnost za preizkušanje novega izrazila in so kazali zlasti slikoviti način Jakčeve širokopotezne risbe oziroma sproščenost njegovega risarskega zamaha, kar se tiče motivov, pa že spočetka tudi tisto težnjo po registriranju raznolikega življenjskega okolja in utripa, ki je ostala zanj vse do danes značilna. Hkrati pa je prišel, kot bomo še pokazali, že v tem času do izraza tudi Jakčev prirojeni lirizem, in sicer v tesni zvezi s Cankarjevo literarno umetnostjo. Ta mu je namreč, tako kakor v istem času tudi Podbevškova ali Jarčeva literatura, odpirala vpogled v globljo, duhovno naravo umetnosti, hkrati pa je nanj s svojim melodičnim jezikom in lirizmom tudi intimneje učinkovala. Zato se uvrščajo na sam začetek Jakčevega grafičnega dela prav njegove linorezne ilustracije Kurenta, nastale v letih 1919 in 1920, s katerimi je mogoče ilustrirati začetno stopnjo vsebin A o poglobljene Jakčeve umetnosti Z ene strani izpričujejo Jakčevo tesno navezanost na čustveni svet slovenske modeme, ki je bil Jakcu notranje soroden, z druge pa zavestno iskanje čim bolj neposrednega likovnega izraza upodobljene duhovne vsebine. S tega stališča je značilno, da je Jakac reagiral na tiste odlomke iz povesti oziroma na tiste motive, ki se nanašajo na tragično ali bedno podobo junakovega življenja, v smislu primitivističnega nemSce-ga ekspresionizma. Po drugi strani pa so zajeti odlomki, ki dikajo romantično opojnost Kurentovega čustvovanja, sicer s podobnim grafičnim rokopisom, vendar brez priroitivističnih deformacij ter v slikovito naglašenem, močno povzemajočem realističnem načinu, ki se skuša približevati nežne mi in irealnemu pesniškemu razpoloženju tudi z utrinjajočo se risbo in ki je soroden tudi še grafiki vesnanov. Ze zelo kmalu po začetnih poskusih, 1921., predvsem pa 1922. in 1923. leja, je ustvaril Jakac tjudi umemiSco polnovredne primere svoje zrele umetnosti, predvsem grafične. Kljub temu, da se te grafike zgoščajo predvsem v letih 1922 in 1923 ter da so tiste redke med njimi, ki pomenijo vsaj deloina tudi Jakčev osebno interpretiran odgovor na umetnost nemškega ekspresionizma, koncentrirane v letu 1923, pa med leti 1921 in 1922 oziroma 1923 ni mogoče potegniti ostrejše zareze. Zato je bolj smiselno kakor v kronološkem zaporedju opazovati Jakčevo čustveno naglaše-no umetnost tega časa samo z vidika njene čustvene vsebine in v povezavi z ryo lik ra ti opozarjati tudi na umetnikova formalna sredstva. Ker je bil vsebinski izraz Jakčevih grafik ozko povezan s samo vsebino izbranega moliva oziroma, kadar je šlo za ilustracije, nenaključno izbrane literarne predloge, pa se zdi najprimerneje zasledovati vsebinski razpon Jakčeve umelnosti prav v okviru razpona njegovih najizrazitejših (med seboj večkrat sorodnih in povezanih) motivov. Pri tem pa je tuba dodati, da se je vsebini posameznih Jakčevih grafik prilegala ne samo njihova forma, marveč tudi sama izraba izbrani!: grafičnih tehnik. Tako je bil izmed Jakčevih tipičnih motivov z vidika duhovne usmerjenosti najmanj izrazit oziroma najbolj realističen portret, to pa zaradi umetnikove težnje po vsestranski zvestobi resničnemu videzu modela. Hkrati pa je prav ta že sam po sebi odpiral tudi možnosti za poudarjanje duhovnega izraza, ki jih je Jakac najpogosteje izrabil na področju avtoportreta, kjer je izražal v prvi vrsti svojo trenutno ali trajnejšo notranjo fiziognomijo. Možnost vsebinskega poudarka mu je nekajkrat ponudila tudi sicer redka ustrezno izbrana in doživljena pokrajina, pogosteje pa motiv nočnih praških ulje z zapoznelimi, osamljenimi sprehajalci, ki ga je Jakac izrazito lirično interpretiral; širok razpon liričnih razpoloženj mu je omogočila izraziti motivika, povezana z glasbo«ali: gledališčem, podobno vlogo pa je imela v njegovi mnetnosti tudi lirična poezija. Z druge strani predstavljajo grafike z vsebinsko problematiko človekove osamljenosti, in odtujenosti občutljiv izraz Jakčevega srečanja s psihološko podobo osamljenega velemestnega posameznika iz časa po prvi svetovni vojni. S stališča izraznega razpona grafičnih tehnik je treba ugotoviti, da je Jakac povezoval ekspresivno govorico svoje risbe s svetlobnimi kontrasti pa tudi mehkejšimi svetlo-temnimi prehodi. Tako mu je omogočala pri litografijah slikovitost, ki jo povzročata razpuščenost obrisov ter ustvarjanje svetlobnih odtenkov, poleg čisto impresionističnih tudi učinke, ki so po eni strani povezani z impresionističnim zaznavanjem svetlobnih efektov, po drugi pa motiv poduhovijajo ter ga v svoji zabrisanosti spreminjajo v nosilca čustvenega izraza. Isto velja tudi za Jakčeve zgodnje primere pastela. Jakčev lesorez je s svojo ploskovi-tostjo in črnobelimi kontrasti motiv že sam po sebi dematerializiral in ga dvigal v območje duhovne piedstavc; zato je, tako kakor pri Kralju religioznim motivom, pri Jakcu najizraziteje ustrezal grafičnim prepesnitvam lirične poezjje. To še posebej velja za Gradnikovo poezijo, ki je učinkovala na Jakca kot „nekaj neoprijemljivega in nereab nega", poleg tega pa je njena večkrat z barvnimi oziroma svetlobnimi sredstvi ponazorjena duhovna razsežnost temeljila tia ostrih črno-belih kontrastih. Najmanj izrazita oziroma najbolj raznovrstna izmed umetnikovih osrednjih treh grafičnih tehnik pa je bila suha igla. V njej je Jakac s svojo risarsko prefinjenostjo izbrane prizore, zlasti portrete, realistično upodabljal, v najizrazitejših primerih pa je s svojim razpo- H PSZMAKHOeKOTIPtffM MNI Iz cikla lesorezov: A. Gradnik „Pisma“ 1923 nom med pretanjšano risbo in kontrastno osvetljavo oba principa - linearnega in svetlobnega - tudi povezoval ter dodajal v povezavi z ustreznim tipom oblikovne deformacije motivom razsežnost vizionamega duhovnega izraza in se tako tudi v tej tehniki prebil do poglobljenega izražanja duhovne vsebine. Tako pridobljeno virtuozno obvladanje grafičnih tehnik ter intenzivnost mladostnega čustvenega zanosa pa sta umetniku omogočila, da je svoje latentne možnosti tudi možnosti tudi uresničil, in to izjemno sugestivnih grafikah (npr. v lesorezu Koncert, v litografiji V gledališču, v motiviki praških ulic in kavam ah ob Gradnikovih Pismih), ki sodijo v sam vrh slovenske umetnosti in ne le ekspresionizma. MILCEK KOMEU ZAHVALA P o dolgi in težki bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama, sestra in stara mama TEREZIJA AVSEC iz Kočevja 28 pri Črnomlju Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali izrazih sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravnikom ZD Črnomelj za lajšanje boleči ’ organizaciji Zb za poslovilne besede ob odprtem grobu, društvu upokojencev Črnomelj tervsem ki s jo pospremili na njeni zadnji poti ’ Žalujoči: hčerke Zora, Štefka, Mimica z družinama, sin Franci z družino, sestre, brat drugo sorodstvo. Črnomelj, dne 5. julija 1979 in, ste in ZAHVALA P o težki bolezni nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stric, brat in dedek FRANC ROLIH iz Gor. Suhadola 9 Zahvaljujemo se sorodnikom in vaščanom za vso pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala osebju splošne bolnice Novo mesto za vso nego in lajšanje bolečin pri zdravljenju in dr. Vodniku. Iskrena hvala tovarni IM V za podaijene vence ter denarno pomoč, konfekciji Novoteks ter firmi Horzcn iz Hildna, ZB Gabije, Ivanki Boltez za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbenikom za žalostinkc duhovniku za opravljeni obred, pevcem iz Gabrja in vsem, ki so pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala! Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Franc, Martin, Ivan in Miha z družinana, hčeika Slavka, brat Jože z družino in dmgo sorodstvo. ZAHVALA V 84. letu starosti je zatisnila svoje trudne oči naša draga mama, babica in prababica ANA GORENC iz Črešnjic pri Otočcu Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa dobrim sosedom in vsem vaščanom, lolektivu Novoteks, Pionir in IMV za podarjene vence in izrečena sožalja ter za poslovilne besede Jožetu Košaku. Lepa hvala g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Žalujoči: sinovi France, Ivo, Martin, hčerke Marija, Majda, Tončka, pastorke Pepca, Rozka, Ani z družinami, vnuki in pravnuki, sestra, bratje in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata ZDRAVKA MUŠICA računovodje v pokoju, iz Semiča 37 se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju novomeške interne bolnice, vsem sosedom prijateljem in sorodnikom, ki so nam ob težkem udarcu:, tali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali vence. Posebno zahvalo pa smo dolžni Skalovim, Tini Malnaričevi, Nežki Bežkovi, Luši Strumbljeni in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Najlepša hvala tudi kolektivom Iskre Semič, posebno tozd Elektronski, Labod Novo mesto, ZB Semič, DU Semič, organizaciji ZWI Semič, župniku za opravljeni obred, govornikoma Lojzetu Kočevaiju a Semiča in Tonetu Lukežiču iz Vavpče vasi in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, hčeika Marjeta z družino in Alenka, bratje in sestre in dmgo sorodstvo. Semič, Ljubljana, Dragovanja vas, Jerneja vas, Hrast pri Vinici, dne 7. julija 1979 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni in nikdar pozabljeni mož, oče, stari oče in brat JANEZ MALENŠEK borec NOV in WI iz Maline št. 7 Zahvaljujemo se sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku J.I., ki se je v imenu vaščanov poslovil od njega pred domačo hišo in pri odprtem grobu. Hvala kaplanu za tolažilne besede in za opravljeni obred. Žalujoči: žena Frančiška, sin Janez, hči Marija z družino, sestra Marija, brata Jože in Tone, stric Jože in ostalo sorodstvo. Nevarna pleša Najnovejši način odpravljanja plešeje škodljiv Odkar pleša spremlja močnejši spol, se posamezniki želijo rešiti lobanjske golote ter jo ponovno okrasiti z lasmi. Ne maže, tinkture, zdravila, kure in čarovnije, niti zapleteni kirurški posegi ne morejo priklicati nekdanje bujnosti na glavo. Še več, v zadnjem času, ko se lepotna kirurgija vse pogosteje ukvarja z nečimrnimi moškimi, ki hočejo imeti grive na glavi ldjub letom in prestani mladosti, postajajo prehude želje po laseh nevarne. Najdražji in zaenkrat edino uspešen način proti plešavosti je presajanje kože z lasmi na mesta, kjer ni las. Ta postopek je zelo drag in zamuden, zahteva pa poleg tega vsaj nekaj kosmate temenske površine. Da bi postopek pocenili, so začeli nekateri lepotni kirurgi vsajati umetne lase. Nekaj časa je kazalo, da bo plešavosti enkrat za vselej odzvonilo. Operacija je dokaj preprosta in ni preveč draga; lahko bi si jo privoščil vsakdo. Vendar pa so še pravi čas prišla opozorila. Takšne operacije so nevarne. Človekov organizem odločno odklanjar tuje snovi v svojem tkivu. Tako je telo odgovorilo tudi na umetna lasišča. Vse več primerov je bilo, da so operirani plešci dobili huda vnetja na glavah in izgubili še tistih nekaj kosmov lastnih las. Nekateri so resneje zboleli; le malo jih je bilo, katerim je lepotna operacija prizanesla zgolj z nadležnimi krastami. Glasilo ameriškega zdravniškega združenja ostro opozarja in zahteva, da se v korist zdravja odpravljanje plešavosti z umetnimi trans-plantati prepove. K nam na srečo novi modni kriki še niso prodrli Česen in ostala zdravilna zelišča, s katerimi poskušajo naši ljudje zavreti in ozdraviti prezgodnjo plešo, pa zaenkrat res ne škodijo. Koristijo pa tudi ne! »Dolenjski list« v vsako družino Vse bolj obljudena Zemlja Študija o svetovnem prebivalstvu — Rast ni več hitra, vendar je še vedno več kot dovolj — V mesta ta* Najnovejša študija OZN, v kateri so vzeli v pretres prebivalstvo našega planeta, je pokazala, da človeštvu še vedno grozi nevarnost preštevilnosti, čeprav so v študiji prišli tudi do spodbudnej§h ugotovitev. Med najpomembnejšimi je gotovo ugotovitev, da se hitra rast naraščanja števila prebivalstva na Zemlji upočasnjuje. Kljub temu je na osnovi rezultatov študije mogoče napovedati, da bo leta 2000 na svetu živelo že šest milijard ljudi. Že ob koncu tega desetletja bo 738 milijonov ljudi več, kot jih je bilo leta 1970. Ob koncu tisočletja se bo prebivalstvo Zemlje podvojilo. Naj večji prirastek so zabeležili - tako bo tudi v naslednjih desetletjih — v nerazvitih in razvijajočih se deželah, se pravi med tistimi, ki se otepajo z največjo revščino. Te de&le so „odgovorne“ kar za 90 odst. vsega prirastka. Medtem ko razvite dežle v Evropi, Ameriki in v Aziji bele-2jo v prirastku ničlo ali nekaj nad njo, pa v tretjem svetu dosegajo prave rekorde. Poleg velike rodnosti pripormre k hitri rasti prebivalstva tudi izboljšana zdravstvena skrb, boljša prehrana in ustreznejši način življenja, kar vse podaljšuje življenjsko dobo. Seveda pa to ne pomeni, da se še vedno ne otepajo z lakoto, zaostalostjo in boleznimi. Strokovnjake skrbi tudi dejstvo, da se človeštvo vse bolj seli v mesta. Leta 1950 je v razvitih predelih sveta polovica prebivalstva živela v mestih, zdaj pa že dve tretjini. Ob koncu tisočletja bo le še četrtina prebivalstva ostala na de Mi. ŠE BOLJŠE Strokovnjaki pravijo, daje razlika med sedanjimi zvočnimi posnetki na ploščah in na magnetofonskih trakovih v primerjavi s posnetki bodočnosti taka, kot bi sedaj gledali skozi umazano okno, potem pa skozi čisto. Digitalni posnetki, za katere mimogrede tudi obljubljajo, da bodo kljubovali zobu časa, če bo treba tudi tisočletje, so že na pohodu. V raziskovalnih študijih RCA so odkrili način digitalnega snemanja, katerega osnovno načelo je, da zvoka ne zabeležijo na trak z električnimi impulzi, ampak ga računalnik prevede v govorico binarnih številk. Reprodukcija poteka obratno, računalniška govorica se spremeni v zvok. Pri tem ne prihaja do prav nikakršnih popačenj ali izgub v pristnosti in kvaliteti zvoka. ( dolenjski list pred 20 ieU ŽENE ZADRUŽNICE in mladi zadružniki Kmetijske zadruge Straža so v nedeljo, 5. julija, popoldne priredili demonstracijo kmetijskega orodja in strojev v Jurki vasi. Približno 500 okoliških prebivalcev je z zanimanjem opazovalo razne načine žetve, od žetve žanjic s srpom, preko žetve s koso, z odlagalko brez snopovejnika in končno žetev s kombajnom. Vsi gledalci so bili seveda navdušeni nad kombajnom, ki ga je vodil en sam človek, vendar je v enakem času požel in omlatil 10-krat večjo površino, kot jo je poželo 11 žanjic. „Ta pa ta, s tem bomo pa delali!4* je bil splošen zaključek vseh kmetovalcev, sprejet z velikim navdušenjem. V NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI je posebno težavno stanje na kirurškem in ginekdoško-porodniškem oddelku. V stavbi je samo ena operacijska dvorana, ki jo uporabljata oba oddelka za vse vrste operacij. Zaradi predčasnega odpuščanja bolnikov se zdravljenje mnogokrat zavleče, kar je le v škodo skupnosti. MLADINI MORAMO nuditi več pomoči. . . Naša mladina je naša bodočnost... S takimi in podobnimi gesli vse preradi opletamo in jih stresamo iz rokava ob vsaki priložnosti in na . vsakem koraku. Kaj pa včasih in ponekod nudimo mladini, našim najmlajšim, je drugo vprašanje. Mladine ne začnemo vzgajati pri petnajstih letih, temveč takoj, ko se otrok začne zavedati. S pravilno vzgojo od malega bo otrok postal človek, kakršnega si danes želimo - zaveden državljan socialistične domovine. V SEMIČU bi lani decembra zaradi alkohola in noža skoraj prišla dva mlada človeka ob življenje. Enemu je nož prebodel trebuh in želodec, drugemu je le za las zgrešil grlo, razrezal pa mu je usta. Alkoholni junak noža je letos 2. julija stal pred senatom novomeškega sodišča, da mu prisodi kazen za nevarno in grdo dejanje. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 9. julija 1959) Pomeščanjanje poteka tid tretjem svetu. Ce je leta 19‘ mestu živel le vsak šesti pret', lec, živi zdaj že vsak W Seljenje prebivalstva v ffl* prinaša velike sprememb ekonomiki in povzroča ten1® te spremembe v social"' ustroju, katerih posledic moč povsem predvideti. Zmagovalni avtomobilčeklf manjšo „žejo“ na svetu. Tudi z litrom se daleč pridi -d Najbolj ekonomično vo? na svetu - Tekmovanj1 —H Energetska kriza, ozirom*! žave v preskrbi z nafto, so s* svoje odrazile tudi v hena^ nem tekmovanju, katerega drugo leto prireja na Nize#; skem svetovna naftna ds^l Shell. Po tekmovalnili pra'-lahko tekmujejo študentje kih tehničnih šol v izdelavi^ bolj ekonomičnega vozila, k* rega mora poganjati moto1; notranjim izgorevanjem. L®1' nji zmagovalec je bil štud«; čigar vozilo je opravilo 74M kilometrov poti z litrom be"' na. Najbolj ekonomičen in 1,1 manj požrešen avtomobil je P doben malo večji cigari na tr' kolesih. Težak je vsega 59 $ framov, poganja pa ga moto' 0 ccm prostornine, torej rt tor, kakršnega imajo priljublj* mopedi. Seveda zgolj m karoserija iz plastike, lahka I lesa in motor z malo kubikii bi bili dovolj za rekord. Grl telj avtomobilčka je upor* tudi poseben način vožnje;! zilo je pognal, nato ugasnil A tor, ko pa mu je začela hit^ preveč upadati, je motor f novno zagnal itn. Nizozemski dosežki so t kakor zanimivi in vzhemirlj‘1 čeprav so časi, ko se bo den Zemljan odpravil na dopj na morje z enim samim litf° bencina v rezervoarju, še Z-daleč. Če bodo ti časi sp. kdaj prišli? l06 Se bolj sta se razves^. da je k ladji pripet ^ i In medtem ko sta S*® j»’ gorela od nestrpnosti* \ .J peljal naravnost v Pr* bilo popolno in njeg<>v J obnesel: tam se je * d* indijanskih čolnov, uiti z otoka. Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši januš goleč najbolj razširjena tekočina naprava za merjenje pritiska vietnam. polit. gibanje sukanec sombor prejšnje križanke sodobna zvrst glasbe £ Gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po ^ 4 odhodu je gospodinja zvedela, da sta v noči zbarantala z * j možem za Veroniko. Vest, da je Veronika obljubljena Grgi, * matere ni presenetila, pač pa io presunila, vendar je solze ^ 4 prekrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov, še S £ najmanj pa od ženske strani. ^ 4 Pasarič Katički ni bil pogodu, sama ni vedela zakaj. Nekaj J J nejasnega jo je odvračalo, da, odbijalo od njega in temu ni ^ 4 bilo pripisovati nič dobrega. £ Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imetjem ter ^ * ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila mati zaupala edinko j 4 brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je ^ J tiščala iz dobre matere negotovost, kakšen in kako daljno- ^ 4 se žen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za * J Veroniko ter Vinka. Materinska dolžnost ji je narekovala, naj ^ 4 vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. > J| Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez besed. ^ 4 Odlašala je z nad vse mučno zadevo, upajoč na kak J J nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena ^ 4 tolažnica svetogorska Mati božja. J J Po sklenjeni kupčiji si je Vinko radostno žvižgal, ko je šel s * preko Sotle proti Kraljevcu, hotel pogumno stopiti pred ^ { Katiča in mu dokazati črno na belem, da je kupil Lipšine- * J tovo posest. Med potjo je srečal dobrega znanca Majdako- { 4 vega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, J J na Bizeljsko. 4 Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol ^ £ stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, s £ pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj ^ 4 časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem * J delu, kar naenkrat ga je nekaj uščipnilo: vrečo na ramo in ^ 4 hajdi nabirat kosti za Zagreb! Včasih je zbral po več težkih J J| vreč kosti, jih oprtal na rame in jih vlekel kot močan osel ^ 4 peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno ^ 0 kdaj je bil na cilju. 2 Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne, * J njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v ^ * nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno Jj £ zanimivega o tej ali oni hiši, ali da mu bo zaupal kako ^ £ naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. 4 Johan je imel budne oči, odprta ušesa, videl je ter čul, £ J| česar drugi niso, in je znal deliti sodbe ter svarila, ki so ^ 4 dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala.Bil je £ J mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če ^ 4 se mu je kdo zameril. Imel je prirojen čut za hudobneže; teh S £ se je ogibal, bičal je njihovo zlobo javno, drugim v poduk ter ^ * svarilo. ^ 4 Rodil se je v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. ^ £ Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci kakor med ^ 4 zagorskimi rojaki. Bil je majhen, koščene postave. Dobričin^ J J Johan je dobro poznal staro in mlado od Bizeljskega do ^ 4 Zagreba, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni J £ osebi. ^ £ Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svoj čas po J 4 spodnjih krajih prihajoči. Prišel je k hiši, kadar se mu je ^ < zdelo, m jo je ravno tako tudi zapustil. Je pač prihajal in ^ 4 odhajal po svoji volji. Zaradi tega je bil prihajač zadovoljen, s J če je za opravljeno delo dobil hrano in prenočišče kje na ^ 4 senu ali v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim S J ni zapiral vrat pred nosom. ^ J Ko je prihajač srečal Vinka, se je nalašč zaletel vanj, da ga * 4 je predramil iz zamišljenosti zavoljo pravkar kupljene pose- ^ J sti. Novo pečeni posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in ^ 4 mu zaupati novico o nakupu Lipšinetovega doma. Majdak ga s < je pogledal tako srdito, da sta ga na mah minili dobrra volja ^ 4 in baharija. J Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal ^ 4 s kazalcem in ga posvaril: „Dečko, čuvaj se Pasariča iz % £ Stenjevca!“ £ 4 Po teh besedah je dedec brez pojasnila odbrzel naprej, > J kakor bi mu bil mladenič deveta briga. ^ * Lapuha so Johanove besede povsem zmedle. Minula gaje ^ 4 vsa radost, ker je bil prepričan, ia je Majdak nekaj zvohal, s J česar naj se ogiblje in kar mu bo škodilo, če se ne bo pazil ^ 4 pred bližajočo se, zaenkrat nevidno nevarnostjo. J Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu J 4 pove, kako se je osamosvojil, in ga vpraša, če bo kot Ji J posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od ^ lTTTrTmrrHi prgišče misli cenena cigareta radig te tnuiji. *k človek nosi v sebi lepo-Vsaj spomin nanjo. S. GRUM |8astvo imamo, orožje, ki orožje nekoč - kultu- S. KOSOVEL [erizija - nova oblika prizma. J. JAVORŠEK sl.sklada- telj(blaž) pancevo priprava n kajenje del Vietnama varnostni svet Dragoceno odkritje v Afganistanu - Sijaj zlatega nakita razsvetljuje temo zgodovi- wv dosledno vztrajati pri svc ne ________________________________________nomadskem stepskem izročili tem so njihovi izdelki enkratni in srebrnimi ploščfcami. Se več v temo. Zasedla so ga nomadska ^ed najbolj vznemirlji zlatega in drugega dragega nakita ljudstva, ki so pridrla iz azijskih predmeti je gotovo novčič ka je bilo polo fcnega ob okostjih step. Bactria je ponovno stopila v strokovnjaki ne morejo uvi štirih mož in dveh žena. Iz vseh zgodovino šele leta 50 našega štet- med nobeno od znanjh serij> f grobov skupaj so zbrali okoli 20 ja. Za ta čas je znan podatek, da je nobcno pozmmo kraljestvo tis tisoč različnih predmetov od eden od plemenskih vodij združil časa Edina možna raz, Č£ ogrlic, zaponk, zapestnic do bodal vseh pet nomadskih plemen pod se je poskušajo ogniti, bi bile in figuric. Vsi predmeti so skoraj svojo vlado in ustanovil dinastijo za denar kj SQ kov. iz povsem čistega zlata, posamezni Kušan. bajeslovnem 'indopartskem ‘ kosi pa tehtajo tudi po kilogram- Sovjetski arheologi domnevajo, ,jestvu za kat razen Navdušim arheologi so najd- da so bili velikaši, katerih grobove vedk ni drut>ih zgodovinskih bo primerjali z legendarnim Tu- so odkrili pri Šibaiganu, predstav- ^ jjggf1 se zgod" Z tankamonovim zakladom iz stare niki domačega plemstva prav v novčlč vi matcriaini dokaz egipčanske grobnice. Zadnji od času, ko je bila Batria zagrnjena v jc bajno kraljestvo zares obsta grobov še m do konca raziskan- temo zgodovine.Po teoriji Sariam- Vsemu zlatu navkljub pa j' Zaenkrat je zapečaten in pod stra- dija je po izboru najstarej šiga ple- arheologe največji znanstveni ži, da bi nepoklicane roke ne niiča staro svetišče postalo skriv- klad sam0 svetjšče četudi je 2 biskale po njegovi prinčevski vse- no grobišče. Skozi dvoje stoletij no Ic iz glinenih ;pek. Zaen birn. so ob njem pokopavali plemenita- nc ve, kdo bi bil gradi Odkritje sovjetskih arheologov fc, z njimi vred pa polagali v niti katerega boga ali božanstv je zelo pomembno, saj osvetljuje grobove del njihovega imetja.Pred v njem častili. Morda so sVet doslej nepoznano obdobje, ng.važ- plenilci grobov je plemiško nekro- postavili skrivnostni Arijci, 1 nem koščku sveta, kjer so se polo čuval molk. štvo, ki je izšlo iz mraka zgod srečavali in prepletali kulturni Posebnost zlatnine iz šibargan- ne v dolini Inda in tam ustano vplivi sredozemskih in vzhodnih skih grobov je v tem, da v nasprot- eno najstarejših civilizacij na kultur, -Vodja izkopavanj Viktor ju z ostalimi najdbami v Afganista- tu? n- k., ko je Bačtrio osvojil Alek^ Sander Veliki, je območje utonilo Lobanja, položena na zlat krožnik, v enem od grobov. | Uto hoda od mesta Šibargan v I LCVcrncn> Afganistanu stoji grič, | Mletemu domačini 4? od nekdaj § Pravijo Tilja Tepe, kar bi po naše | Pomenilo Zlati grič. Kljub nazor-- ^ emu knenu pa si ni nihče mislil, , ^ a Je pod zemljo griča zakopan i | ^tav' zaklad. Sovjetski arheologi ^ 0 potrdili, da staro ime ni za lase ■ I bu^e^eno’ sal so nedolgo tega | ropali bogate grobove, v katerih 1 J o našli okoli 20 tisoč najrazlič-| neJ^h zlatih predmetov. Jzkopavanjc Tilje Tepe so sicer . 5.'o! * *eta *^77, ko so odkrili 8 ^snke svetišča: oltar v obliki 11 p ostanki pepela in 15 štiri-s | oglatih stebrov, grajenih iz glinene /)§ '^C*C.<5‘ Naj‘dbo so datirali v čas J Osoli leta 1000 pred našim štet-(,§ kasneje se je temu izredno iijl ^Beiiieaii,odkritju pridružilo c ^ ^ odkritje zaklada. Ko so namreč opravljali rutinska izkopavanja ob | temeljih svetišča, so naleteli* na Ig grob velikaši, v katerem so našli e:'| vcliko zlatega okrasja. Grob sam je ij | bd skoraj tisoč let mlajši od sveti-.111 šča. ■ 1| Presenečenj a: ni bilo konec. ► | Nedaleč od prvega groba so izko- | Pali ai šeSt drugih grobov iz istega y | PPdobja - od 100 let pred našim | yCtiem do 100 let našega štetja, i | _sak od njih je bil prava mala | SklaOniea. I' ^ ’V I | y*akem grobu je bila poloifc-^ hla 0c*Prta lesena krsta, zavita v 1 i - 8Q' bogato okrašeno z zlatimi 4 omenjenega naklepa. Hotel se je poprej pogovoriti z Veroni- J $ ko- fc < Komaj je stopil na dvorišče Karičevega doma, je padel J Ogledala, ,Utc' Kače. ^'Kap kar riiinno žarenje je Nazadnje so Mingi spoznali, da je njihov položaj obupen in da bi zastonj še nadalje prelivali kri. Zato so poslali Jasperu naproti Junitau z belo zastavo, spremljala pa sta jo poročnik Muir in kapetan Sanglier, francoski poveljnik Indijancev. Po kratkem pogajanja je Jasper dovolil Indijancem miren odhod, toda pod pogojem, da izroče vse orožje, tudi nože in sekire. Ko so Mingi sprevideli, kaj se dogaja, so zarojili kakor mravlje, ki jim razdenemo mravljišče. Nagnetli so se na obalo in med divjim kričanjem začeli streljati proti ladji. Toda Jasperov odgovor je bil porazen: izstrelil je vanje kartečo, ki jih je kakšnih ducat kar pokosila. Ostali so se pognali v beg, pri tem pa so se izpostavili nezmotljivim Stezosledčevim kroglam. ^ potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebi- £ 4 vala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne £ £ meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel ^ < in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo ^ 4 prerani smrti se je glas o dobri mletvi razblinil. Premoženje je s j ostalo v ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko vdrugič |* Pol 1!?enit««> biu *stil vseh **i mogel 4 možila, pa se ni DOBUUUUUU aaonnnnoa aaaaaanaa aoannnana anannonna annaanana annnanona aaaoononn acaaoacDa aaaoaanna aaaaacaaa □oaaaaaaa cacsaacsaa gpacraaooa gacaaSSSS ggcaacaca aanancccn accaaSSSS apagacaSai RHSHsIs' >a Glasbeni stolpi oprema NfinriMa korting 9PJrFTUR,ST n.sol.o. LJUBLJANA ^°G.OST,NSTVO »BELA KRAJINA" ČRNOMELJ n.sub.o. ČRNOMELJ. Kolodvorska 62 Razpisna komisija izpisuje: na Podlagi sklepa DS TOZD Qe'ovne naloge 1- Vodenje tozd. nievd'dat mora P01®9 P°9°iev> določenih z zakonom, izpol-(ja ,atl & naslednje pogoje: lrna višjo ali srednjo izobiazbo ekonomske, prometne, tj^Hkacijske ali druge ustrezne smeri; nik ^ nai™nj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delov-£ mesti h; ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja (ja 0tJlpravliania* do naše politične usmeritve, da je pošten, |en 0J0VOrn° gospodari z. družbenimi sredstvi, da ima pravi-d0|j n°s do ljudi ter da je sposoben povezovati pravice z °stmi in odgovornostmi. C^naj Pošljejo pismene prijave v roku 15 dni na tajni- $ Ko beogradska banka ljubljana ^niisjja za delovna razmerja objavlja prosta dela in M ^ Novo mesto s sedežem v Novem 2 ? *'kvidatorja dinarsko valutne blagajne, 3 n str°ini knjigovodja za delo na ASKOTI, 4’. Pisarniški referent, •1 snažilka. ^°j': ni , |a žols*0 JADRANSKA SREČANJA, prenos iz Gikvenice Ljubljanski televizijci bodo ob petkih neposredno prenašali vsa zabavna tekmovanja v okviru Jadranskih srečanj, katerih osnovni namen je zbli ivanje obmorskih mest. Nekateri pravijo, da so ta srečanja jugoslovansko pomanjšane „igre brez meja", to poletje pa se bodo v Crikvenici pomerile ekipe Bakra, Kostrene, Kraljeviče, Novalje.Nove- SOBOTA, 14. VII. JUGOBANKA ga Vinodolskega, Punte, Raba in Senja. 21.25 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA Iz poljske nanizanke zgodb o kapetanu Klossu so televizijci izbrali tisto, ki govori o številnih nevarnostih, ki so grozile obveščevalcu med razpredanjem vohunske mre š v nemškem Abwehru. 22 J 5 TV DNEVNIK 22.30 NOČNI ICINO: VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER Vdova Karolina hrepeni po ljubezni, po otroku, po sreči.Toda ob moai, s katerim bi lahko zaživela novo življenje, se njeni upi kmalu sesujejo v prah. Karolina se vda pijači in tragično konča. Taka je vsebinska zasnova filma, ki nedvomno sodi med najboljše stvaritve slovenske filmske umetnosti. Režiser MatjažKlopčič, kije delo posnel pred tremi leti, pravi, da je to ,podobna družbena drama, tipična za okolje novih urbaniziranih središč, kjer je nagli vzpon industrije povzročil razslojevanje ljudi, ki so nihali med kmetovanjem in privlačnostjo industrije." Za vlogo Karoline je Milena Zupančičeva dobila puljsko zlato areno, zgledna pa je tudi igra Borisa Cavazze, Poldeta Bibiča in Radka Poliča. Scenarij za film je po lastni noveli napisal Tone Partljič. 1 17.20 POROČILA 1725 ČAROVNIK IZ OZA, mladinski film i Nesrečna Dorothy zbeži z doma, vihar pa jo zanese v neznano de šlo. Tamkaj si dekletce pridobi nove prijatelje, a vseeno kmalu spozna, da je lahko srečna le doma. Vrniti se ne more kar tako, pomaga ji lahko čarovnik iz Oza, zato se s prijatelji odpravi na dolgo in nevarno pot do čudodelnega mofe. Po tej znani pravljici je ameriški režser Victor Fleming že pred štirimi desetletji posnel film, ki še zmeraj navdušuje mlado in staro. Čeprav so ga na malih zaslonih i predvajali, ne bo odveč, če si ga ogledamo še enkrat. Glavne vloge igrajo Judy Garland, Frank Moigan, Ray Bolger, Jack mm Haley, Bert Lahr in Margaret Hamilton. 19 05 NAŠ KRAJ: JAMNIK Jamnik, znana partizanska vasica, sodi v krajevno skupnost Jamnik -Podblica. V teh krajih so med zadnjo vojno pogosto pokale pu&e, zdaj pa ljudje, ki so v težkih časih pomagali borcem Cankarjevega in Prešernovega bataljona, čedalje pogosteje zapuščajo vasi in odhajajo v mesta. 19.15 RISANKA 1930 TV DNEVNIK 20 00 HIŠICA V NAJEM 20 55 OGENJ NA NEBU, film Zemlji se z velikansko hitrostjo pribli iije ogromen komet. Kam bo padel? Znanstveniki ugotovijo, da je v največji nevarnosti gosto naseljena pokrajina v ZDA. Kako preprečiti nevarnost, ki grozi ljudem? Malo je verjetno, da so ljubljanski televizijci tale ameri&i znanstvenofantastični film uvrstili v spored zgolj po naključju, saj se v zadnjem času veliko govori o ameri3ci vesoljski postaji Skylab, ki bo ob vrnitvi na Zemljo v ozračju razpadla, številni deli pa lahko ogrozijo tudi Svlje-nja ljudi. 23 J 5 TV DNEVNIK 2 3 3 0 625 1840 Test - 18.55 Poročila -19 00 Narodna glasba - 1930 TV dnevnik - 20 00 175 let prve srbske vstaje - 21 DO Poročila - 21 JO Feljton NEDELJA, 15. VII. JUGOBANKA 9 J0 POROČILA 9.15 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: DOMAČI ANSAMB U 945 625 10 05 VEC KOT IGRA 11 j00 ROBIN HOOD, risani film 11 30 KMETIJSKA ODDAJA 12 30 POROČILA MROŽI Mrož sodijo med tiste živalske vrste, ki jim čedalje bolj grozi izumrtje. Njihove nenavadne Sv-ljenjske navade v arktičnem morju ter usodne napake, ki jih delajo ljudje z iztrebljanjem mrožev, bo prikazal sovjetski dokumentarni film. POROČILA BANJA LUKA Televizijski potopisec Zuku Džumhur bo tokrat prikazal Banja Luko. To bosensko mesto je bilo naseljeno že v davnini, dandanes pa je prepolno trgovinic, kavarnic, džunij in drugih znamenitosti, ki so značilne za vzhodna mesta. Še posebno znana je d žunija Ferhadija, ki jo je dal v Alahovem imenu postaviti Feher Beg, daleč naokoli pa so znani tudi banjaluški teferiči, čarda-ki, čevapčiči, okžamluki, ošikluki itd. ZABAVA VAS JAMES LAST ŠPORTNA POROČILA 1740 PODZEMLJE, film Tony hoče maščevati umor svojega očeta, zato se mora boriti s pripadniki mafije. Junaku gre vse od rok, posreči se mu pokončati celo tiste nepridiprave, ki Mijo za zapahi . Po končanem maščevanju si Tony kajpak feli zaživeti pošteno, a ga neprijetno naključje spet potegne naz^j v podzemlje, kjer To izredno napeto kriminalko je po lastnem scenariju pred devetnajstimi leti posnel ameriški re iser Samuel Fuller, igrajo pa Cliff Robertson, Beatrice Kay, Larry Gates, Dolores Dorn in drugi. 19 J 5 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 20 00 MED NEBOM IN ZEMLJO 2045 SEVERNI SLOVENCI OD MARČNE REVOLUCIJE 1848 DO PRVE SVETOVNE VOJNE 21 20 TV DNEVNIK 21 35 RISANKA 21 40 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.55 ŠPORTNI PREGLED 15.00 Poletno popoldne - 18.15 TV dnevnik — 18.30 Mladinski film - 19 30 TV dnevnik - 20 00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21 JO Celovečerni film PONEDELJEK, 16. VII. JUGOBANKA 1800 POROČILA 1805 VRTEC NA OBISKU: ULOVI ME Oddaja bo prikazala, kako se malčki lahko v naravi temeljito razgibajo ter kako jim je mo č na nevsiljiv način v obliki igre pokazati vrsto telovadnih vaj. Slednje se, združsne s pripomočki, ki jih v naravi ne manjka, lahko spremenijo v mikavne in napete igre in tekmovanja. 18 J5 TAM, KJER SE POTIKA AMURSKI TIGER Sovjetski dokumentarni film ne bo prikazal samo posebnosti žvlje-nja amurskega tigra, ampak tudi slikovite usurijske pragozdove na daljnem vzhodu, kjer živi ta redka velika mačka. 1835 OBZORNIK 1845 MLADI ZA MLADE 1915 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2000 V. C. Emin - I. Štivičifi ISTRSKA RAPSODIJA IZ LETA 1920 Scenarij za dramo zagrebške televizije je po gledališkem delu Na straž pisatelja Viktorja Čara Emina napisal knji žvnik Ivo Štivičič. Delo bo predstavilo prelomno obdobje nacionalnega tlačenja Hrvatov v Istri, govorilo bo o obdobju, ko je fašizem iz Istre in kvarnerskih otokov napravil pomembno izhodi ščno točko za prodor na Balkan. V središču dogajanja je stara hrvaSca istrska družina, ki začne v novih razmerah razpadati, za to pa so krivi tako zunanji dru *eni vzroki kot nasprotja znotraj družine same. Dramo je zre Žral Daniel Marušič, glavne vloge pa igrajo Miljcnka Androič, Zdravka Krstulovič; Mira Furlan,Nada Subotič, Božidar Alič, Karlo Bulič, Zlatko Crnkovič in Spiro Guberina. 2135 KULTURNE DIAGONALE 22 J5 TV DNEVNIK 1740 TV dnevnik v mad žtrščini -1800 TV dnevnik — 18.15 Iz pravljice v pravljico - 18.30 - Miti in legende - 18 45 Mladi za mlade -1930 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 2035 Dokumentarna oddaja - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni film TOREK, 17. VII. JUGOBANKA 1800 POROČILA 18.05 JUGOSLOVANSKA FOLKLORA 1830 OBZORNIK 1840 GLEDALIŠČE SLEPIH Podatek, da v Zagrebu 4 nad tri desetletja deluje gledališka skupina Novo življenje, najbrž ne bi povedal nič posebnega, če ne bi takoj dodali, da gre za gledališče slepih igral- cev. Ti so doslej imeli k nad petsto predstav po vsej Jugoslaviji, za svoje delo pa so prejeli številna priznanja. Oddaja, ki so jo pripravili zagrebški televizijci,bo to najstarejše in edino tovrstno evropsko gledališče predstavila tudi z odlomki iz uprizoritev nekaterih dram. 19.15 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 20 PO AKTUALNA ODDAJA 20 45 A. Haley: KORENINE 21.30 IZ KONCERTNIH DVORA^ - Z. Ciglič: SIMFONIČNE SKICE 2230 TV DNEVNIK 17 40 TV dnevnik v madžarščini' 1800 TV dnevnik -18 J5 Pionir*1 TV studio - 1845 Narodna gl2®, - 1930 TV dnevnik -2000 Fes«' val srbskih gledališč - 22 00 PW°a' la - 2210 Znanost - 2255 Zabav-noglasbena oddaja ;-!« •" • c 1 k C l SREDA, 18. VII. JUGOBANKA 1 17.25 Test — 1740 TV dnevnik v mad žtfščini - 18 00 TV dnevnik -18 J5 Med domom in šoto -1845 Zabavnoglasbena oddaja - 1930 TV dnevnik - 2000 Izziv - 2200 Poročila - 22 JO Portreti - 2240 Kronika Dubrovniških poletnih prireditev 79 18.00 POROČILA 18.05 MALA ČEBELICA 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 SREČANJE PIHALNIH GODB VARTICAH, 1. del 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SREČANJE Z. . .. 21.35 KAJ VERJAMEMO, 1. del Parapsihološko vplivanje na fizikalna stanja materije, reinkarnacije, pojavljanje duhov, okultizem ip. Taki pojavi so že dolgo znani, znanost pa jih je šele začela resneje proučevati. Britanski televizijci so o teh stvareh, ki že dolgo burijo domišlji- jo, pripravili zanimivo dokument#' no oddajo. Tako bomo v prvem deju spoznali nekaj parapsiholoških J® podobnih pojavov, v drugem odddaje pa bodo znanstveniki sku» li te pojave raziskati in jim dolo^1*1 stvarno podlago. 22.30 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v madžarščini " 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otto»* oddaja - 18.45 Glasbena oddaja ' 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz rev®' lucionarne preteklosti - 20.45 P0-ročjla - 20.55 Izviri V, to a| bo e 'o. T, miti ČETRTEK, 19. VII. JUGOBANKA 17.40 POROČILA 17.45 ISKANJE DRAGOCENOSTI POD ANTARKTIKO * 18.35 OBZORNIK 18.45 ZANESENJAKI 1915 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: VIJOLIČASTI TAKSI V irski vasici se srečajo ljudje različnih narodnosti in poklicev. Vsak je s sabo prinesel težave, zdi pa se, da jih nočejo razkrivati med seboj. Skupna jim je le želja, da bi kaj doživeli, da bi bilo njihovo življenje vsaj za nekaj trenutkov drugačno, morebiti srečnejše. Film, Id ga je pred dvema letoma po lastnem scenariju (osnova zanj mu je bil roman M. Deona) posnel francoski režiser Yves Boisset, je pripoved o ljubezni, prijateljstvu, samoti, strasteh ip. Boisseta tudi na Slovenskem poznamo predvsem kot ustvarjalca družbeno kritičnih, poznavalci pravijo, da tudi političnih filmov, zato je o domala lirični pripovedi, ki jo bomo gledali drevi, režiser dejal: „Verjetno mi bo kdo očital, ker tokrat nisem posnel političnega filma. Ampak snemati samo politične filme bi pomenilo, da se zapil3?1’ | Nočem veljati za žanrskega režisefl8’ | imam pravico, da sem z vsaki*® | novim filmom tudi sam drugačen- | Igrajo Charlotte Ramling, Philipp£ | Noiret, Agostina Belli, Peter Ustr | nov, Fred Astaire in drugi. 22.05 TV DNEVNIK 22.20 KVARTET ANDRE,A | ARNOLA 17.40 TV dnevnik v madžarščini ' ^ 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otrošk* | oddaja - 18.45 Kviz: Vabilo na | potovanje - 19 30 TV dnevnik ' | 20.00 To sem jaz - 21.00 Poroči* | - 21.05 Zabavnoglasbena oddaja ' | 22.05 Ženski spol — moški spol PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 13. VH. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (M. in R Lesjak: Obisk v živalskem vrtu). 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Mihaela Černe: Namakanje vrtnin). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Scherzo in medi- tacije. 14.25 Naši poslušalci čestitajo ui pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do anje. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 14. VII. 8.08 Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Na ljudsko temo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Brumat: Dalije v vrtu). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Od melodije do melodije. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Orkestrske miniature. 18.30 Mladi mladim. 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Igramo in pojema 0.05 - 4.30 Nočni program. NEDELJA, 15. VH. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (lil man Roehrig: Deklica in frnikola). 8.40 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (D Feigel: Kanarček). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Usti iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kina 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Slawomir Mrožek: Na širnem morju). 19.45 Gasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 16. VH. 8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.40 Počitniški pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 1130 Kmetijski nasveti finž. Franjo Jurhar: Rdeči hrast v našem gozdu). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Vh lija Petriča. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Po- fevke iz jugoslovanskih studiev. 3.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 17. VH. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladi koncertant 9.05 Z radiom na poti 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Albin Stritar: Kategorizacija kmetijskih zemljišč). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba. 18.00 L von Beethovna Sonata quasi una fantasia v cis-molu. 18.15 C. Debussyja plesna pesnitev za orkester Igre. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (Robert Tomovič: Aricijski S j gaj). 22.20 S plesnim orkestrom, 5 . 23.05 Lirični utrifg : . . po Jug( f 4.30 Nočni progran RTV Ljubljana, ki. 23.10 S popevkami do i potepu. 9.05! 10 Vdiki za- šla viji. 0.05 SREDA, 18. VU. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 tv čitniško popotovanje od strani strani. 8.45 Pesmice na Z radiom na poti. 12.1 bavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez Pogačar: Napred«* pri kontroli proizvodnosti krav; 1140 Ob izvirih ljudske gjasben* kulture. 14.05 Razmišljamo, ugof* Ijamo! 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zaba«f glasba. 18.00 škatlica z godn*i 18.30 Odskočna deska. 19.45 MJ* te z ansamblom Franca Flere*? 20.00 Naš gost. 20.15 Ob 30-le‘ft ci smrti Vitezslova Novaka. 2ty. A Skrjabina Sonata št. 3 v fis-moi 21.05 Odlomki iz C. Gounoda op* Faust 22.20 Revija slovenskih .n cev zabavne glasbe. 23.05 LiflSJ. utrinki. 23.10 Jazz pred poln°ci 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 19. VH. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 dina poje. 9.05 Z radiom naj* 12.10 Znane melodije. 1Ž30 tijski nasveti (inž. Siva A*’’ 'r-*~— “-----'Toste^j šola. J' ^ I:; 3 ZaW' bo zn« & staje se vključujeja 18.35 I Vrtnine, ki prezimijo na prostein di v osrednji Sloveniji). 12.40 « Hnva.i 14.05 Enajsta šola* a de poslušalce. a pogovori. 15.30 Zawort)j 18.00 Vsa zemlja bo ^n r>cr - ' ' “I?*® £ii- si do vasi, Koncert za mlade Jezikovni pogovori. zapela. 18.15 Lokalne literature" Matije Ton& Minute z ansamblom stične 19.45 Minute z ansamoiomi0. Ferleža. 20.00 Četrtkov ite- mačih pesmi in napevov. o- rarni večer (Pesem, rojena v s*® di). 21.45 Lepe melodije. 22.2U ^ sna glasba iz jugoslovanskih stufjj^jti 23.00 V gosteh pri tujih g, postajah. 23.30 Paleta PoP^ Joi' slovanskih avtorjev. 0.05-4.30 ^ ni program. V. N OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO p.o. Objavlja prosta dela in naloge: - 10 DELAVCEV ZA PRlUClTEV V OPEKARSKI STROKI. Pogoj: sposoben za fizična dela in starost do 35 let. — BLAGAJNIK — za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: končana srednja šola. Rok za vložitev prijave je 15 dni. Kandidati bodo 15 dni po objavi obveščeni o izidu izbire. LEKARNA NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE , za nedoločen čas s p° nim delovnim časom- Poizkusna doba je 1 me#0- Kandidati naj pošljejo Pr0J^ nje na naslov: Lekarna No mesto, komisija za delo razmerja. ^ J v S s ■ h DOLENJSKI LIST Št. 28 (1561) ^ M.liial9^| POTA Ii\ TATINSKI OBISK - Popoldne 6. julija je bil tat na obisku pri Reclje-vih v Šentjerneju. Iz stanovanja je zmaknil 500 din in potni list. ŽELJAN TEPEŽA - Popoldne 6. julija je na gradbišču GIP Beton Zasavje v Sevnici razgrajal vinjeni Živko Tihomirovič. Ne glede na čisto pohleven priimek se je želel pretepati, zato so ga miličniki odpeljali na pridržanje, čaka ga tudi pot k sodniku za prekrške. OB 27.000 DIN - Antona B -čarja v Smalči vasi pri Šentjerneju je 6. julija opoldne obiskal tat. Med tem ko stanovalcev ni bilo doma, si je zmikavt postregel s 27.000 dinarji. JE POBEGNIL? - Krški miličniki so 8. julija zvečer pridržali do iztreznitve 51-letnega Antona Avsca iz Bučarce, kije osumljen, da je vozil osebni avto pod vplivom alkohola, povzročil prometno nesrečo in pobegnil. V NEZNANO - Matjaž Prah iz Sevnice je pustil 7. julija zvečer pony ekspress pred hotelom Ajdovec v Sevnici. Pa je nekdo z motorčkom odbrzel v neznano smer. PO CIGARETE - V noči na 3. julij je bflo vlomljeno v kiosk na Kandijski cesti v Novem mestu. Nepridiprav je razbil steklo in skozi nastalo luknjo zlezel v kiosk. Odnesel je 160 zavitkov raznih cigaret in za 100 din drobiža. Z MORJA ZA REŠETKE - 3. junija so pripeljali v Novo mesto Janeza Svalja, ki ga išče tukajšnja uprava javne varnosti Svalja so prijeli v Umagu. Zdaj je na varnem v novomeškem priporu. PO TROFEJE - Minuli četrtek so odkrili vlom v lovsko kočo LD Brežice v .Dobravi. Vlomilec je vdrl skozi streho na podstrešju in se nato po stopnicah spustil v lovsko sobo. Odnesel je več trofej, s katerimi je izginil neznano kam, spet skoz streho. BREZOBZIRNI TOVORNJAKI — Pred trgovino Dolenjke Cesti herojev v Novem mestu imajo parkirišče za kupce svoje dostavne tovornjake. Žal je postalo parkirišče neke viste svobodno parkirišče tovornjakov, katerih lastniki sveda niso kupci, še manj pa Dolenjka (Foto: J. Saje) Tatvine za priboljšek Štefan Božičnik je prodajal Dinosu odpadni material podjetja Gorjanci - Zagovor: „Tako so ravnali tudi sodelavci" Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 32-letnega Štefana Božičnika iz Dol. Pohance pri Artičah, šofeija pri celjskem Izletniku, na tri mesece zapora; 344etnemu Jožetu Klemenčiču iz Šmihela pri Novem mestu, šoferju pri IMV, pa je senat izrekel pogojno obsodbo 1 mesec zapora, ki ne bo izvršena, če Klemenčič v enem letu ne bo storil novega kaznivega dejanja. lavci. Denar daje šel za priboljšek k malicam. Stefan Božičnik je bil za podobna kazniva dejanja že kaznovan, je tako imenovani specialni povratnik. s Božičniku so dokazali, da je avgusta 1976 v avtomehanični delavnici Gorjanci-Tozd Avtomobilski prornet v Mali Bučni vasi na škodo omenjene delovne organizacije postopoma vzel in prodal podjetju Dinos v Novem mestu več rabljenih akumulatorjev, aluminijastih odpadkov, bakra in medenine. Vse skupaj je tehtalo 1.257 kilogramov, vredno pa je bilo 2.277 dinarjev. Klemenčiču so dokazali, daje 12. avgusta 1976 v Novem mestu od Božičnika kot vračilo za uslugo vzel 400 din, za katere je vedel, da sijih je Božičnik pridobil s tatvino. Božičnik in Klemenčič sta njima očitani dejanji priznala in obžalovala. Božičnik, ki je v Dinosu nastopal pod imenom Martin Černelič, je v zagovor povedal, da so podobno ravnali, torej prodajali odpadni material Gorjancev, tudi drugi de- OSEBNI AVTO V AVTOBUS V soboto zvečer je Janez Gorišek iz Dol.' Brezovice pri Šentjerneju v Gor. Brezovici zapeljal osebni avto na prednostno krajevno cesto, ne da bi se prepričal, če je smer prosta. Ker je prav takrat mimo pripeljal z avtobusom Ivan Tomše iz Čmeca, sta vozili trčili Gorišek in sopotniki Ignac Zagorc, Silvester Vinšek in Vid Vinšek so bili ranjeni, pomoč so jim nudili v novomeški bolnišnici. V avtobusu je bilo 39 potnikov, vsi so odnesli zdravo kožo. Škode je za 35.000 din. Nepravilno prehiteval Vinko Krnc je bil zaradi ogrožanja javnega prometa obsojen na 3.000 din kazni Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 28-letnega Vinka Krnca iz Brezovice pri Stopičah na 3 000 din kazni. PO DOLENJSKI DEŽELI 0 Na gradbišču gozdne ceste pri Krvavem kamnu na Gorjancih ima novomeško Gozdno gospodarstvo buldožer. Pred dnevi je nekdo vlomil v kabino in se na gosenicah odpravil po cesti. Po nekaj sto metrih vožnje je motorni orjak zadel in podrl leseno barako. To ga še ni zaustavilo. Po kilometru vožnje, med katero je buldožer podiral drevesa, je stroj zaneslo v blato in vožnja je bila končana. Vlomilec je iz kabine odnesel merilni trak, libelo, sekiro, krampe in lopate. Verjetno ne gre za tatinskega graditelja; za pet vreč dragocenega cementa v podrti baraki se namreč nepridiprav ni zmenil. Škode je za 60.000 din. Pred dnevi je bilo vlomljeno v Dolenjkino trgovino v Bršljinu. Nepridiprav se je pritihotapil skozi skladiščno okno ter brskal po skladišču in prodajalni. Iz dveh registrskih Magajn je vzel 200 din drobiža, založil se je s cigaretami, preiskovalci samo ne vedo, kaj bo zmikavt počel z velikanskim mesarskim nožem, ki je tudi odšel z njim. Sodišče je ugotovilo, da je Krnc 15. septembra 1977 ob 11. uri med vožnjo z osebnim avtomobilom v Gotni vasi nepravilno prehiteval pred njim vozeči avtobus Gotjancev. t jw Pti tem je kljub zaviranju in Brajdič dal za moped in bole- zavtjanju V, levo zadel v Draga čine 4.000 din. Novaka, kj se je na kolesu ž motorjem peljal pred njim isf*: pravilno nakazo val, da bo zavil-v levo, na stransko pot. Kolesar je padel, pri čemer je bila ranjena sopotnica Tatjana Brajdič. Sodišče je Krncu štelo v olajšavo odkrito priznanje in dejstvo, da je očetu Tatjane ODNESEL MOTORNI ŽAGI V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v prodajalno Kmetijske zadruge Krka na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Nepridiprav je razbil steklo na vhodnih vratih, zlezel v prodajalno in odnesel dve motorni žagi znamke Stihi in za 1.000 din bankovcev. Kmetij skazadrup je na škodi za več kot 2£.000 din. SjHi PO NESREČI ODPELJAL V nedeljo zvečer je Anton Avsec iz Bučarce pri Krškem peljal z osebnim avtom od Zdol v Krško. Ko je zavil na Cankarjevo cesto, je zadel pešca Nika Lipico iz Krškega. Lipici so prvo pomoč nudili v krškem zdravstvenem domu Avsec je po nesreči odpeljal naprej, izslediti so ga morali miličniki. SPET TREŠČILO Med popoldanskim neurjem nad Brežicami je v nedeljo treščilo v gospodarsko poslopje Jožeta Golobiča v Bukovju. Ogenj je uničil poslopje, 5 ton sena in orodje, tako da je škode za 250.000 din. Sosedje in prostovoljni gasilci iz okolice so zaslužni, da se požar ni razširil. V DREVO - Zadnjega junija zvečer je 18-letni Marjan Okičid vozil z osebnim avtom od Dol. Stare vasi proti Šentjerneju. Na krajevni cesti proti Pleterjam ga je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo s ceste, trčil je v drevo. Okičkemu in sopotnikoma Alojzu in Jožetu Simončiču iz Vratna so nudili pomoč v novomeški bolnišnici Na neregistrirani „škodi“ je za 15.000 din škode. KOLESAR V TOVORNJAK - 4. julija popoldne se je 16-letni Marjan Pravne s Selške gore peljal na kolesu z motorjem od Mirne na Migolico. V nepreglednem ovinku v Migolici je zapeljal na sredino ceste ko mu je nasproti s tovornjakom pripeljal Ivan Stare s Škrijeva. Pravneta so morali po trčenju prepeljati v novomeško bdnišnico. PO LEVI IN DESNI - 17-letni din. Srečko Stine iz Novega mesta se je 4. julija popddne peljal na kdesu z motorjem od Bršljina proti Cegel-nici. Nasproti mu je ob desnem in levem robu pripeljala skupina kolesarjev. Stine je zapeljal po sredini, ko je 10-letna Brigita Kavšček iz Vel. Bučne vasi zavila v desno, tako da sta se trčila. Deklico so odpeljali v novomeško bolnišnico. DVA TOVORNJAKA - Minuli četrtek je Josip Šalinger z Brezja pri ■ Vivodini vozil tovornjak s priklopnikom od Metlike proti Novemu mestu Na mostičku pri Trnovcu mu je nasproti s tovornjakom pripeljal Ljubljančan Stanislav šmon, ki je vozil prehitro. Med srečanjem na zoženi cesti je Šmona zaneslo, trčil je v steber mostne ograje, ga prelomil in odbil v potok, z levo stranjo tovornjaka pa je zadel še Šalingerjev priklopnik. Škode je bilo za 60.000 Novomeščanom 4 medalje Največji uspeh novomeških atletov na državnem prvenstvu — Penca drugi, Cujnik in Žužek bronasta Nov rekord Zadnjo soboto in nedeljo je bilo v Sarajevu državno člansko atletsko prvenstvo, na katerem je iz atletskega kluba Novo mesto nastopilo šest atletov in ena atletinja. Atleti so osvojili eno srebrno in tri bronaste medalje, kar je v članskem posamičnem merilu največ doslej. Največje presenečenje je pripravila štafeta 4x100 metrov v postavi Šimunič, Cujnik, Penca, Keržan, ki je kljub dvema zelo slabima predajama zasedla tretje mesto v novim slovenskim klubskim rekordom 42,03 sekunde. Cujnik je v metu kopja z rezultatom 72,72 m osvojil bronasto medaljo, Blažičeva je bila v teku na 100 m z ovirami s 15,86 s osma, Penca pa je s 15,15 s zasedel peto mesto v teku na 110 m z ovirami; Keržan je v kvalifikacijah na 100 m dosegel čas 11,31 s. Drugi dan prvenstva se je začel s tekom na 400 metrov z ovirami, v katerem je bil Penca odličen drugi s časom 5 2,24 s, dobro pa sta se odrezala tudi Kranjčič in Šimunič, saj sta oba prišla v finale troskoka; „Po Beli krajini” Uspel V. meddruštveni rally — Najboljše Novo mesto Črnomaljsko AMD Bela krajina je pripravilo 1. julija že V. rally „Po poteh Bde krajine v boju za svobodo". Pri organizaciji so pomagali AMD Duga Resa, AMD Tržič in AMD Novo mesto. Na dobro pripravljeni prireditvi, s katero so počastili dan borca in 35-letnico likvidacije ustaško-nemške postojanke v Bosiljevem, so vozili predstavniki vseh štirih društev. Pred prireditvijo so pripravili krajši program, na katerem so udeležence seznanili z uspešno medvojno akcijo združenih enot XV. slovenske divizije, XIII. hrvaške divizije ter Kadovačkega odreda. V boju za Boaljevo je padlo 11 partizanov, 8 jih je bilo težko, 16 pa lažje ranjenih. Rezultati - kategorija do 1000 ccm: 1. Vlašič 115 točk, X Klemenčič 115, 3. Vidic 117, 4. Raztresen 118, 5. Petrak 121, 6. Bahor 127 itd.; kategorija nad 1000 ccm: 1. Šušteršič 101 točka, Z Stepan 101, 3. Nemanič 121, 4. Mikešič 121, 5. Satošek 122, 6. Vrščaj 128 itd.; skupna uvrstitev: 1. Šušteršič (Novo mesto), 2. Stepan (Črnomelj), 3. Vlašič (Črnomelj), 4. Klemenčič (Novo mesto), 5. Vidic, 6. Raztresen (oba Črnomelj), 7. Petrak (Duga resa), 8. Nemanič (Metlika), 9. Mikešič (Semič), 10. Satošek (Črnomelj) itd. Ekipno: 1. Novo mesto (Rifelj, Klemenčič, Šušterič) 369 točk, Z „Loka“ (Vlahovič, Stepan, D Stepan), 3®, 3. Metlika (Nemanič, Matekovič, Tomc) 400, 4. Semič 400, 5. Vi a tor 425, 6. Duga Resa 434, 7. Črnomelj 520. » P. Kranjčič je skočil 14,95 m in osvojil šesto mesto, Šumunič pa je bil s 14,83 sedmi. Zelo zanimiv in za Novomeščane u spešen je bil tek na 3.000 m z zaprekami. Žužek se je ves čas odlično držal in s časom 8:50,60 zasedel tretje mesto. Keržan, ki je letos zaradi študija manj treniral, je nastopil v polfinalu teka za 200 m in s časom 22,51 s zasedel peto mesto v skupini. Četrti v državi Kljub temu da novomeško kolesarsko društvo nima niti približno takih pogojev za delo kot ostala v državi - prav sedaj nimajo v blagajni niti prebite pare in ne smejo o nakupu kakšnega kolesa in prepotrebnega materiala za popravila niti pomisliti, se že vrsto let uspešno kosa z veliko večjimi in bogatejšimi društvi, zgledno pa skrbi tudi za podmladek. Zadnjega državnega prvenstva v kolesarstvu v nedelja Varaždinu so se iz Novega mesta udeležili člana Mijajlovič in Bat, starejša mladinca Štih in Novak ter mlajši mladinci Papež, Črnič in Zagorc. Največji uspeh so dosegli mlajši mladinci v ekipni vožnji na 43 kilometrov; med desetimi ekipami so zasedi odlično četrto mesto, povedati pa je treba, da so imeli tudi precej smole, saj so zaradi zamude na štart izgubili dragocenih 14 sekund, ekipa Rake, ki je zasedla tretje mesto, pa je bila le za 10 sekund hitrejša. V dirki posameznikov Novo meščani niso dosegli večjih uspehov. V soboto se bodo udeležili dirke v Dolu pri Ljubljani, na kateri bodo vozili v vseh konkurencah, od pionirjev do članov. Ostro oko in mirna roka V okviru akcije „nič nas ne sme presenetiti" je lovska zveza Novo mesto v nedeljo, 8. julija, organizirala tekmovanje v streljanju na umetne golobe in tarčo srnjaka. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz 17 lovskih družin, potekalo pa je na strelišču LD Mirna. Ekipe so se pomerile v kombinaciji, zmagala je ekipa LD Škocjan s 731 točkami, drugo mesto je zasedla ekipa LD Trebnje (690 točk), tretie pa LD Šentjernej (684 točk). Med posamezniki je bil v kombinaciji najboljši Jože Jordan iz LD Orehovica, za njim pa sta se uvrstila Andrej Zupet (LD Škocjan) in Darinko Kušljan (LD Šentjernej). Najboljših pet v streljanju na umetne golobe si je pridobilo pravico do nastopa na republiškem tekmovanju; to so: Jože Penca (LD Gorjanci), Darinko Kušljan (LD Šentjernej), Andrej Zupet (LD ' Škocjan), Jože Jordan (LD Orehovica) in Tone Repovž (LD Padež). V streljanju na tarčo srnjaka pa so se najbolj izkazali: 1. Franc Pavlin (LD Otočec), Z Ivan Slak (LD Trebnje) in 3. Jože Jordan (LD Orehovica). Pavlič z lovorom NASLOVU NAPROTI Pavlič je v letošnjem držatj* . prvenstvu najresnejši kanf^V za prvo mesto v kategoriji kubičnih centimetrov. Na prvi letošnji dirki motoc^ stov, ki tekmujejo za državno P**,. > stvo, je v nedeljo, 8. julija, v BJr “Ofl voru v kategoriji do 125 ccfj E «111 pričljivo zmagal Novomeščan w obj Pavlič. Z izrednim startom j«le , začetku močno povedel, nato I* j, ^ drzno vožnjo svojo prednost -kroga v krog ter glavnino teknj% J prehitel za dva in nekatere ca« tri kroge. Ob dolgoletni uspešni „ karieri v državnem in mednaro®* i, merilu pa je ta uspeh za Pavli® j , posebno pomemben: to je n#®1* e njegova prva zmaga na dirk* ^ tu državno prvenstvo. Že nekajk®^ ^ bB za las Uizu lovora, venda1®? . športna sreča ni bfla nakl0»Jv ^ Tokrat sta vzdržala oba - m ^ (Morbidelli 79) in voznik ter j® lili novomeškemu avto-moto pr, priborBa prvih 15 točk v 1«WW tekmovalni sezoni. M* tp NEURJE MOTILO st hi Hudo neurje je preprečilo, - ho bUa nedeljska dirka v speedway'1 f ce] posebno nagrado Jugoslavije Krškem pravi športni v Zaradi hudega naliva so morali P reditelji dirko najprej prestaviti ^ ® dve uri, poti---------------- ——11 radi mraka Mesto, ki nudi vse „ siaw*j, \ >tem pa so jo morati J i prehitro zaklju®? < Dirko je dobil Madžar Szirac* drugi pa je bfl češkoslovaški tek® valeč Hradecky. Od naših se je f bolje izkazal Kocuvan. NAJBOLJŠI STRELCI11' V počastitev dneva bore* konec prejšnjega meseca streli družina Kočevski tisk pod L_ kroviteljstvom občinskega odtisi ZZB NOV Kočevje pripravila , strelišču v Kočevju občinsko Z kmovanje z vojaško puško. Tek®; vania se je udeležilo enajst ekip * kočevske občine. Med ekipai zmagala strelska družina M®*, Bračič iz Itasa s 327 krogi, mesto je zasedla SD Krajevne masti Kočevje-mesto (268 krof®, tretje pa SDSalkavas (222 kroKf' Med posamezniki pa je bB n»r: Novomeška športna dvorana postaja vse bolj privlačna — V njej so vadile tudi rokometne reprezentantke Itasa. Odkar je dolenjska metropola dobila sodobno športno dvorano, postaja za posamezne ekipe in reprezentance vse bolj zanimiva za priprave pred važnejšimi nastopi oziroma igranjem v ligi. Tako je na novomeškem parketu navdušila jugoslovanska moška odbojkarska reprezentanca, v športni dvorani so vadBi in igrali najboljši jugoslovanski rokometaši; na Dolenjsko prihaja s svojo ekipo najbolj obetavnih jugoslovanskih ko- šarkarjev — znani strokovnjak Luka Stančič, za mesto ob Krki pa se je odločU tudi Anton Bašič, glavni selektor in trener mladinske ženske republiške rokometne reprezentance. Na vprašanje, zakaj, je odgovorfl: „ Dobro poznam Novo mesto in vem, _kaj lahko nudi obetavnim vrstam. Povrhu vsega deluje v vašem mestu močan ženski rokometni klub, ki je dal slovenskemu rokometu precej dobrih igralk. To pomeni, da imamo v vašem mestu zagotovljeno vse: dobro dvorano, solidne spremljajoče objekte in močno domačo ekipo, s katero smo odigrali precej trening tekem." Bašiču pri delu pomaga že uveljavljeni trener Janez Štrukelj. Dejal je: „Ceravno smo letos iz II. zvezne lige izpadli, ne pomeni, da smo slaba ekipa. Povedati moram, da ostaja ekipa navzlic izpadu neokrnjena. ZapustBa nas bo le Drrutričeva. Prav pa je, naj povem še to, da so v Bašič mi je povedal, da bi se lahko v ekipo uvrstfla vsaj še ena igralka z Dolenjskega iz Stopič, vendar se je pri evidentiranju nekje zatakntio. Skoda." Slovenske reprezentantke iz 8 klubov so vadfle dvakrat na teden, z organizacijo priprav, zanje je skrbel domači rokometni klub, pa so btie nadvse zadovoljne. J. PEZELJ MAROF - STRAŽA 63:67(27:36) Igralci Straže so v zadnje®1 "eea dela doleniske košafk8* je uua zanimiva m razburlji1® rili konca srečanja. Ponovno so Stražani, ki so tako postati 'j, poraza) prvaki spomladanske^rjo igrali v Žužemberku in svoje ke premagali brez težav * v (31:54). Medtem ko je bfl» prvem polčasu zanimiva, so 1 daljevanju domači popustili- . I, SKB1 OSVOJILI 4. MESTO - Šolsko športno društvo Poljane! trg ob Kolpi) je med šolskim letom pripravilo vrsto uspelih te ^ vanj in prireditev, najboljša mesta pa so njeni predstavniki p. . 9 tudi na občinskih in medobčinskih tekmovanjih. Belokranjk ravpaje, naj povem še pdeležfli tekmovanja za najboljše ŠŠD v republiki. V d°kaJ.. vrsti najbolj obetavnih konkurenci so osvojili odlično četrto mesto in bili tako n J slovenskih izgralk tudi tri Dolenjke: uvrščena ekipa z Dolenjskega. Na sliki so najboljši športa tori' Jeričeva je iz Kočevja, Bonova in športnice z osvojenimi medaljami in diplomami ob svojih me® Štrukljeva pa sta iz našega kluba in treneiju Vinku Kobetu. (Foto: Foto krožek OŠ Stari trg) tl V* . Št 28 uran 12. julij8 30 LET DRUŠTVA RAČJE SELO j ^o, 15. julija, se bo ob 14. | {(, **čjem selu pri Trebnjem pri-\ il(Sa ovesno5t ob 30-letnici gasil-ta t*ru^tva- Na proslavi bo sode-ij,u industrijski obrat „Poho-r'oiih°b ^rl“ z demonstracijo Im “delkov, pokrovitelj slavja pa jgj^^sko društvo Tehnika -*GK Račje selo. Ugasnile luci Škufca iz Sadinje vasi je 4. Ij9* zvečer peljal avtobus podjetja ^*nci po krajevni cesti od Bršlji-* Proti Straži. V Bjšljinu so na “ousu nenadoma ugasnile luči, uf:0 je zdrknilo čez bankino tf°nj|d drog. V 500 družinah zvišan pritisk Ob odklonitvi 482 otrok v vrtce spet nejevolja — 2e prek 100 pritožb, toda novih mest ni — Prvi novi vrtec v mestu lahko pričakujemo šele septembra 1980 Starši so pred kratkim dobili obvestila komisije, ki je tehtala 797 prošenj za sprejem v vrtce na območju novomeške občine, prostora pa je samo za 31S otrok. Mnogim so bile prošnje že po tri in večkrat zavrnjene. OBNOVA SE JE ZAČELA - Osnovna šola v Šentrupertu se bo a umg. Avtobus se je usta- čez poletje temeljito pripravila na novo šolsko leto. Gradbeniki F v smrekovem gozdičku, škode je bodo namreč namesto dosedanjih lesenih stropov, ki so grozili, da * 5°.000 din. Ko je 15-članska komisija zelo širokega in demokratičnega sestava 14 dni krepko delala po 8 ur na dan, je bila zadnje dni motena. Starši so navalili v prostore, kjer so delali člani. Komaj so jih razgnali, saj ni dosti manjkalo, da bi morali na pomoč poklicati milico. Ta primer dokazuje, kako pereče je stanje v družinah, ki nimajo kam z otroki. S pomočjo strokovnih služb in patronažnih sester so ponekod preverjali stanje na terenu, kajti prošnje so bile vse take, da bi se ob njih človek razjokal. Večinoma so starši jetični, rakavi, alkoholiki, ogromno je samohranilk, mnogi imajo nizke osebne dohodke. Bili pa so tudi primeri, ko so grozili z zvezami, celo z maršalatom. Ob takem preverjanju se bodo zrušili, postavili nove betonske. Najhuje je v samem mestu, od koder stanja pa je prišlo do hudih zamer je bilo 636 prošenj za sprejem, spre- in skoro do fizičnih obračunavanj, jeli pa so jih lahko samo 2?1. Za ker so starši to vzeli kot vtikanje v vsak mali stolček v ustanovi so bili osebne razmere, kratenje svoboščin namreč po trije kandidati itd. ___ _ I vsak mali stotceK v ustanovi so bili osebne razmere, kratenje svoboS Novi gospodarski pospeski gro Madij in zaves ,avljati samoupravne družbenoekonomske odnose in ukrepe za stabilizacijo je glavna naloga — Velike investicije v nove proizvodne zmogljivosti la, so pripravljena tudi lokacijska dovoljenja za gradnjo šol v Tebnjem in na Mimi. Skupna vrednost vseh objektov bo vred- j na prek 126 milijonov. Prav tako bo kmalu v Trebnjem začel rasti dom družbenih organi-1 zacij. J. SIMČIČ # hoN8* vse*1 *reh zborov občinske skupščine občine Trebnje P W na *očeiuh sejah, ki bodo danes in jutri, obravnavali med f tudi oceno o uspeSiosti izvajanja srednjeročnega plana i" One Trebnje v letošnjem prvem trimesečju. s(v °lutno gledano je gospodar-y ^^ebanjske občine napredo-(3 tQda ob upoštevanju neka-^ .3 Preciznejših meril je ta \ nekoliko manjša. rJ2 del, em ko se je produktivnost ? tu • P°Večala za 22 S odstotka, *f (jJe upoštevan doseženi dohodi' Dt*i V Primerjavi s številom za-toi pZenih; doseženi dohodek v ji« J ®rjavi z izplačanimi osebni-I*! Dr 'dohodki pa kaže, da je ftien Pac^a- To po- [jt da so sredstva za osebno rastla hitreje od rasti se eynega dohodka. Prav tako i W |J®.*e neznatno povečala eko->*'togost, rentabilnost pa je \ vpadla. 1 Vq. analizah dosedanjega raz-** Slot m.anj raznih območij v i t Je občina Trebnje med Sij sto j ’ ® dosegajo najhitrej šo ■ Se n^° rast* razyitosti > t0(ia to $s/ce 6 P°meni> da bi si trebanj-'la i ^Sanizadje združenega de-i .. Privošč le spanje na lh] °nkah. Se naprej bodo mo-sPr°ti analizirati uspešnost ^Poslovanja, zlasti pa bodo mo-S v skladu z resolucijo o jj 2?**tUd izvajanja družbenega * Jna Slovenije za obdobje i t J6 - 1980 v letu 1979 in v L jJjdu z občinsko resolucijo «sr^eti za izvajanje stabiliza-uf nL ? programov. Kjer jih še \ h Pa so nanje pozabili, jjjji °do morali izdelati. &AZEN ZA 2ABE lP°l8°, deževno poletje je (fy,n Pravšnje za vse, ki so bnl^. ) odgovorni za tre-*kh tožen- Zakaj? Ker je ' vreme, se nihče ne želi *}o kopati, ker se nihče r,vopati, ne gre h bazeni ne %re ^ tozenu, ne Ker’ V ^kšnem stanju je. Zah.:". tudi ne sprašuje, zjK Mo. Torej jez ba~ Zlast^ VSe v najlepšem redu. Za žabe in ostalo ži- •UiJil; Resolucija za leto 1979 predvideva predvsem uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih, še posebej pa dosledno izvajanje politike pospešenega razvoja in stabilizacije. Za obe nalogi je zelo pomembno, kako bodo izpeljane vse razvojne naloge na področju gospodarstva. Med delovnimi organizacijami, ki bodo v kratkem začele z izvajanjem investicijskih programov, ali pa so že sredi njih, je treba na prvem mestu omeniti Trimo, ki bo v celoti investiral prek 120 milijonov; od tega je že uresničil za okoli 80 milijonov dinarjev investicij. Velike investicije so tudi pred „Doni-tom“ — tozd Tesnila, ki bo vložil v nove proizvodne prostore prek 29 milijonov dinaijev. Iskra - tozd Elektroliti iz Mokronoga bo v nove proizvodne prostore, za katere že ima pripravljeno lokacijsko dokumentacijo, investirala 100 milijonov. ELMA — tozd Elektro-material s Čateža bo v novo tovarno naložila 35 milijonov dinarjev. Na povsem novo proizvodnjo Se v trebanjski občini pripravlja Agrostroj iz Ljubljane, ki čaka samo še na soglasja. Na področju komunalnega gospodarstva je v letu 1979 v teku izvedba obširnega programa investicij za preskrbo z vodo, modernizacijo cest in ulic in opremljanje stavbnih zemljišč. Na področju stanovanjske izgradnje bo v Trebnjem kmalu končanih 43 stanovanj, v zaključni fazi pa so tudi priprave za gradnjo 50 stanovanj na Mirni in 22 stanovanj v Mokronogu- Na področju družbenih dejavnosti bodo znatna sredstva porabljena za gradnjo šol. Medtem ko sta telovadnici v Šentrupertu in Velikem Gabru že dograjeni, ko se je rekonstrukcija šole v Šentrupertu tudi že zače- C KRAJA V KRAJ V SILI -obveščam, Vse krajane da sem velikega---------- vse mimoidoče,da se do S* d* Pikati, t l9o\ do cesto popravili 4 _ WJ,Zatotej obstaja nevarnost, »poljačka"zatrpajo. il^NJSKA IZNAJDLJIVOST don,. u krajanu Šentlovrenca se Pa je ? .Pokvarila vodovodna pipa, JjMvedfpi?**^ do jaška vodovoda ifjtoj Vn j ~ Trebnje in ročno zaprl ^Pakn i ui’ da dom® nastalo M rw “hko v miru odpravil. Ko je ~ popravilu ‘ spet hotel ... __________________j krajani Trebnjega bili na ta račun skoraj ves dan brez vode. Zavarovanje vodovoda pravite? Samozaščita? No,to pa je * druga zgodba. %i°Pmoj|ente‘Jn P0P«vSu ta ,$am odpreti trebanjske novice Šentrupert: zaupanje temelji na samoupravi Želji ime industrija Krajevne skupnosti, katere krajani bi se lahko pohvalili,da so razreSli vsa vpraSanja, skoraj da ni nikjer. Tako je tudi v Šentrupertu. To krajevno skupnost, ki šteje 2360 prebivalcev, kar 680 se jih vozi na delo v druge kraje — Ljubljano, Trebnje, Mirno, Novo mesto, trenutno najbolj skrbi odpiranje delovnih mest v domačem kraju. Doma jih je zaposlenih le 84, pa še ti skoraj vsi delujejo v neproizvodnih dejavnostih. Zato je mo ž-nost, da bi Agrostroj v tem kraju odprl svoj obrat, naletela med krajani in med odgovornimi v oiganih krajevne skupnosti na zelo ugoden odmev. HMH PASA ZA OČI - Krajani Trebnjega imajo zadnji mesec nov hobby. Kadarkoli prispe na felezni-9co postajo v Trebnje nova kompozicija, polna lepih R — 14 in R -18, se odpravijo tja na sprehod, štejejo avtomobile in ugibajo, kdaj se bo njihovo število izenačilo s številom privilegirancev. Bojda, bodo potem prišli na vrsto tudi navadni smrtniki. Jožs Bizjak, prej dolga leta sodnik vTrebnjem, sedaj pa tudi dolga leta eden izmed glavnih ,.motorjev" razvoja v Šentrupertu (mimogrede naj bo povedano, da je dobil za svoje delo več odlikovanj), pove, da so v preteklih letih v krajevni skupnosti veliko naredili. Predvsem skoraj ni ceste, ki bi ne imela asfaltne prevleke, tako da je po tej strani krajevna skupnost skoraj v celoti urejena. Toda zaradi podražene-ga materiala bodo morali skoraj gotovo zmanjšati obseg del za kakšnih 40 do 50 odstotkov. Prav tako je možnost, da bi zgradili dom krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij za zdaj padla v \odo. Medtem ko je bik) v preteklosti nekaj zapletov okoli sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami in organi krajevne skupnosti, je zdaj to sodelovanje vse plodnejše in vse globlje. Prav to pa je tudi temelj za vse večje zaupanje ljudi v krajevno samoupravo in vse večje sodelovanje v njej. Za zdaj si le fcle, da bi v njihove kraje le prišel kakšen industrijski obrat, v katerem bi na So delo več domačinov, tako da se jim ne bi bilo treba voziti na delo tako daleč. J.S. Zahteva komiteja ZK: z vso resnostjo obravnavati vzroke za neizpolnjevanje občinskega družbenega plana Kljub splošnemu počitni&e-mu razpoloženju komite občinske konference ZK v Novem mestu že dolgo ni imel tako živahne in dolge seje kot 5. julija, ko je obravnaval tri ocene: o uresničevanju temeljev družbenega plana v občini, razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, odnosov v krajevnih skupnostih ter oceno idejnopolitičnega usposabljanja v pretekli izobraževalni sezoni. Ne gre več zgolj ugotavljati,kaj je narobe, in v številkah prikazovati gospodarsko stanje, ki je daleč od tega, da bi bili lahko zadovoljni, ne da bi točno navedli, kdo je tisti,pri katerem se zatika. Če vemo, da ponekod ni rezultatov k \eč let,bo potrebno brez o lep iv reči bobu bob in se odločiti, kaj bo s takim kolektivom. Prav tako je potrebno ljudem povedati za kolekti\e, ki dobro poslujejo, se gospodarno obna&jo in spo i ujejo dogovorjene okvire, zlasti pri osebnih dohodkih. Nikakor ni moč trditi, da bi vsi po vrsti kr Sli dogovore in povzročali izpad v postav(cah občinskega družbenega plana . Beseda »nekateri" je presplošna, nič ne pove in daje vtis, da bi se rad za r\jo kdo skril. 2zl podatki ka žbjo, da so bile doslej po planu doseine samo šte- POPRAVEK Ena gospa je prejšnjikrat malo preveč stegnila jezik in se zlagala„ko je rekla, da v Šentjerneju ni frizerja. Frizerski salon dela od 15. februarja letos in je redno odprt v hiši št 159. Za neljubo napako se uredništvo . opravičuje. NONA SERVIS ODPOVEDUJE Ugotovitve kažejo, da je v novomeški občini pri otroškem varstvu najbolj pereče varstvo dojenčkov. Samo 22 prostih mest je letos v jaslih, medtem ko je prošenj 291. Starši si pomagajo z zasebnim varstvom. Žene, ki čuvajo otroke, so navadno bolehne (zato niso več v službi), stare so od 50 do 60 let, večina jih ima le osnovno šolo ali pa niti tega ne. Skoro vse čuvajo več otrok in tudi nimajo za varstvo primernih in dovolj velikih prostorov. Kljub takim razmeram pa so starši prisiljeni iskati take varuške, kajti ob splošni zaposlenosti so zelo redke stare mame, ki so ostale samo gospodinje. ČEZ TRADICIJO GA NI Novomeški trgovci so očitno pristaši tradicij, kajti že nekaj let v občinski resoluciji vsako leto piše, da bo zgrajenih toliko in toliko lokalov s tako in tako površino, pa.. .. Ob novem letu se številke prepišejo v novo resolucija Občani so prvih nekaj mesecev potolaženi, preostali del leta pa je podvržen ..objektivnim težavam". Glavno je, da ostaja domala vse po starem, saj tudi tako lahko prodajo, kar imajo. Dejstvo je, da so meščani v poldrugem letu na boljšem samo za prodajalno kruha, ki bi morala biti že pred desetimi leti postavljena. Res pa je bilo v tem času še in še sestankov pa dogovorov, vendar potrošnik od tega nima nič. vilke v porabi, medtem ko so pri ustvarjanju dohodka, izvoza in produktivnosti rezultati veliko slab i. Komite je zadolžil komuniste v iz-vr&iem svetu občinske skupščine, da s potrebnimi podatki dopolnijo analizo in ji posvetijo eno od zasedanj občinske skupščine. Predvsem je po mnenju komiteja ob gospodarski analizi predlo iti tudi predlog ukrepov. Prav tako resno in odgovorno bo potrebno v novem jesenskem roku zastaviti družbenopolitično izobraževanje, pri čemer gre izrecno skrb posvetiti kadrovanju v razne šale in seminarje. Izkazalo se je, da glede tega v zadnjih dveh letih v več primerih ni bilo srečne roke. Tudi člani komisije izjavljajo, da nikdar več ' za noben denar ne bi šli v komisijo, kajti zamere so tolikšne pri sosedih in v lastnih kolektivih, da so zaradi tega ostali sami Niti ne pozdravljajo jih več. Zal je stanje posebno v novomeških vrtcih že več let zdo pereče in tudi napovedi so slabe. Gradnja novih vitcev je naletela na velike ovire: poleg že znanih lokacijskih in dokumentacijskih težav (te so že omiljene) so nastopili še ukrepi guvernerjev bank in s tem bančne omejitve pri kreditih. Mimo vsega tega manjka denarja, kajti ob začetku leta je bila sprejeta nižja prispevna stopnja, kot so jo planirali v otroškem varstvu. Ni, da bi se slepili, kaj vse bo konec leta. Nič ne bo, kajti prvih 200 novih mest v otroškovarstvenih ustanovah lahko pričakujemo v najboljšem primeru septembra 1980, ko bo dograjen vrtec v Ločni. Gradnja obeh planiranih ločenskih vrtcev je v zaostanku in to se hudo pozna. Vrtec Ločna II v Labodovem sadovnjaku bodo začeli graditi, ko bodo zgrajeni komunalni objekti, vrtec Ločna I v novem naselju pa bo uporaben lahko šele ob naselitvi blokov. Tudi drugod trenutno ni možno graditi V Šmihelu in Žabji vasi je prostor, huda ovira pa je to, ker bi morali na stroške vrtca zgraditi še vse komunalne objekte. S tem bi postala gradnja dražja od palače. Za zdaj je edina rešitev v zasebnem varstvu pod okriljem vrtca. Tak način se je obnesel, žal pa za poklic varuhinje ni dovolj zanimanja. Zaenkrat imamo samo pet takih varstev. RIA BAČER NOVA KANALIZACIJA - Do sredine avgusta bo del križišča v Kandiji takole razkopan, ker gradijo na desnem bregu Krke novo kanalizacijo, kamor bodo pritekale vse odpadne vode iz Gotne in Žabje vasi ter iz tovarne IMV. (Foto: Ria Bačer) Novomeška kronika SPOŠTUJEJO BESEDO - Ko je pred meseci zagrebško podjetje Sta-ndardkonfekcija prevzelo v Novem mestu bivša Krimova lokala, so obljubili, da bodo modernizirali in povečali prodajalni. Očitno je, da Zagrebčani držijo besedo, kajti lokal pod arkadami na Glavnem trgu je že v obnovi. ALGE DO VRHA - Da Krka tudi okrog Novega mesta spreminja podobo, dokazujejo alge, ki so začele moleti iz nekdaj globoke vode pod konzolnim mostom. Otoček nasproti gostišča na Loki, ki je bil porasel celo z grmičevjem in drevjem, pa je povsem izginil. ROJENI PRED DNEVI - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Hanka Džananovič iz Segove 3 - Martino; Anica Poljanec iz Ulice pod Trško goro 63 — Dragico, Sonja Žitnik iz Ragovske 20 -Boštjana in Nada Travnikar iz Volči-čeve 7 - Natašo. PREPOČASI NAVZDOL - Cene se na novomeški tržnici vztrajno držijo na previsokem mestuv primerjavi z Ljubljano ali Zagrebom. Tako je na novomeški tržnici za kilogram breskev potrebno odšteti najmanj 30 dinarjev, solata je po 20 din, nova jabolka so po 28 din, paradižnik po 30 din, kumare po 25 din, novi krompirček po 18 din, jajca so po 3 do 3,5 din itd. Gobe veljajo od 80 do 100 din kilogram, medtem ko ponudba borovnic že pojenjuje. Najnižja cena je bila 30 din za kilogram. PRIJETNA SENČICA - Kavarna na Glavnem trgu je letos strežbo na prostem posodobila s platnenim nadstreškom. Gostje to novost z veseljem sprejemajo, saj je to bolj učinkovito kot posamični senčniki, razen tega žive barve nadstreška prijetno poživijo okolje. & Ena gospa je rekla, da poprečjem sploh ne veijame več. Izvedela je, da so se poprečni osebni dohodki v občini letos ivečali za 10 odstotkov -olj, kot bi se smeli gede na produktivnost in ustvaijena sredstva, pri tem pa pozna kolektive, ki so za debelejše kuverte posegali celo v sklade, drugod pa niso razdelili niti toliko, kot bi lahko. Res pa je, da se v poprečju in sicer nič ne zgodi, če kršiš pravila ... Mladinska organizacija v sevniški občini bo letos zbrala 50 mladincev za delovno akcijo v Slovenskih goricah. Brigada bo sodelovala v četrti izmeni od 5. do 26. avgusta. Sekretar občinske konference ZSMS Peter Žuraj je z veseljem povedal, da se tokrat pdovoljivo odzivajo tudi štipendisti iz združenih sredstev. Lani jih je bilo namreč Še zelo malo. delovne akcije, ki bodo predvidoma Med prijavljenci so zastopani tudi zna ali 4 000 dinarjev. Prva brigadna konferenca bo v soboto, 14. julija. Do takrat seveda pričakujejo še nove prijave.Komandant brigade bo Alojz Derstvenšjk, ki je uspešno poveljeval i več brigadam. Občinska konferenca ZSMS poziva svoje člane k sodelovanju na tej delovni akciji. Brigada namreč ne pomeni samo delo, ampak pomeni dosti več, »lo to vari Sva in avljenja v skupnosti. J.TEPPEY tisti študenti in dijaki,ki ne prejemajo nobene šipendije. Iz vrst kmečke mladine ni prijav, ker je v tem času večina vezana na delo na kmetiji. Le redki si lahko prisoščijo izostanek sredi največje delovne sezone. V združenem delu je sicer zanimanje večje, so pa prav tako te žive. Zaradi tega ne računajo na velik odziv. Ta je odvisen predvsem od razumevanja v kolektivih.Pokroviteljstvo nad leto šip brigado je prevzela Konfekcija Lisca tozd Šivalnica. Ta bo krila vse strošce V VARSTVU ŽE 455 OTROK V Sevnici so 28. junija odprli nov otroški vrtec, ki so ga v celoti zgradili s samoprispevkom. Veljal je 1,6 milijona dinarjev. V devetih oddelkih lahko sprejme 144 otrok. Od 2100 predšolskih otrok jih imajo zdaj v varstvu že 455. S tem se je odstotek otrok v organiziranem varstvu povečal . od 16. na 24. Sevniški paberki KUPCI JIM NISO ODVEČ. Sezona dopustov in kopanja privablja v prodajalno Konfekcije Lisce v Sevnici ženski svet od Posavja do Novega mesta in Zagreba. To je ena redkih trgovin, kjer lahko stranke izbirajo in pomerjajo modele kopalk, ne da bi vzbujale nejevoljo pri prodajalkah. Trgovina je za sedaj še kar založena, čeprav ji že zmanjkuje najbolj priljubljenih modelov. Škoda »Dolenjski list« v vsako družin0 Večina gradbenih in sorodnih podjetij si občasno pomagaš kooperanti, ki prevzemajo razna zemeljska, komunalna in gradbena dela. Običajno so to zasebniki iz drugih republik, ki se s svojimi skupinami delavcev selijo z gradbišča na gradbišče, oziroma zaposlujejo ,?voje“ ljudi istočasno v različnih krajih ■ ljudje tudi nimajo urejene prehrane, stanovanja ipd. Tudi podjetja v kriči občini po potrebi sklepajo kooperantske pogodbe z zasebnimi obrtniki iz drugih republik. To so: Pionir tozd Krško, IGM Sava Krško, Beton Zasavje in Kostak Krško. Največ delavcev ima trenutno Pionir (okoli 40) .Sava ima več skupin, pri Kostaku pa dela 10 do 15 delavcev. Da bi preprečili izkoriščanje teh delavcev, je medobčinski svet Zveze sindikatov Posavje zahteval, da smejo delovne organizacije sklepati pogodbe le s tistimi obrtniki, ki dokažejo, da imajo s svojimi delavci ustrezen pogodbeni odnos in poskrbljeno za njihovo nastanitev in prehrano. Od nosilcev obrti bi morali poslej zahtevati,da osebno vodijo delo. Nujen je torej tudi nadzor na deloviščih da bi preprečili ševilne zlorabe in okoriščanje. J. TEPPEY Gre za skupine, ki včasih štejejo tudi po sto in več delavcev. Ti delavci pogosto sploh niso zavarovani, njihovi delodajalci jim ne plačujejo nadurnega in nedeljskega dela, jim ne priznavajo regresa in jih izkoriščajo na vsakem koraku. Tako imenovani ,Treduzimači“ jim tudi sicer kradejo zaslužek. Za opravljeno delo jim namreč plačujejo veliko manj, kot dobijo od delovne organizacije. In lekcija take stvari sicer preganja, a jih teško odkrije, ker delajo danes tukaj, jutri tam. Navadno ti KRŠKE NOVICE Z MALO DENARJA - Pred kratkim so vendarle olepšali znani Gru-enov mavzolej v Leskovcu pri Krškem. Le 1500 dinarjev je veljala akcija, za katero so brezplačno delovno silo in stroje dali krški,,Agrokombinat" in leskovška osnovna šola. Poslopje so hkrati odprli pogledu s ceste, potrebno pa bo še obnoviti streho in namestiti žlebovje. V SOBOTO PRAZNIK - Povorka motornih vozil in tekmovanje v spretnostni vožnji z osebnimi vozili bosta dve sobotni dopoldanski prireditvi v počastitev šoferskega in avto-mehaniškega stanovskega praznika.. Zaključili ga bodo istega dne, to je v soboto popoldne pri ribnikih na Ma-čkovcih s kulturnih programom, podelitvijo priznanj in značk ter seveda družabnim srečanjem. ZAKAJ TAKO? - O tem se sprašujejo tisti „uporabniki“ avtobusa iz Krškega proti Brežicam, ki jim ne gre v račun različno število postaj. Iz brežiške smeri imajo v Krškem namreč od novega mosta do mestnega središča tri postaje, v nasprotni smeri na samo začetno. KRŠKI TEDNIK NAJBOLJŠI VARILCI Na prvem občinskem tekmovanju varilcev v Krškem se je 7. julija zbralo 27 varilcev iz petih tozdov štirih delovnih kolektivov. Svoje znanje so preizkusili v štirih načinih varjenja. Najboljši med njimi so bili Ivan Slavinec, Jože Jenič in Ivan Fridel, vsi iz tovarne Kovinarske, v * CILJI NAKAZANI DO 1983 Občinska konferenca SZDL v Krškem je te dni sprejela smernice za delo organizacije do 1983. leta. V tem času se bo posvečala organizacijski utrditvi SZDL v krajevnih skupnostih in usposabljanju za akcije. Tako kot doslej bo SZDL še vnaprej poglabljala socialistično samoupravno demokracijo, spremljala uresničevanje načel in meril v kadrovski politiki, spodbujala podružbljanje ljudske ob- TREBANJSKE KOVICE Bolnica naj dohiti zamujeno V posavskih občinah so pripravljeni sodelovati pri njenem nadaljnjem razvoju Z razcepitvijo Posavja na novomeško in celjsko zdravstveno regijo je Splošna bolnišnica v Brežicah izgubila del naravnega zaledja v krški in sevniški občini. To seveda ni bilo v prid njenemu razvoju in tako danes ugotavljajo, da gaje treba znova spodbuditi. Trenutno gravitira na brežiško ' odbor, ki zdaj preučuje možnosti za bolnišnico okoli 60 tisoč prebiva- nadaljnji razvoj zdravstva in sodelo- lcev. Od tega jih je 39 tisoč iz Posa- vanja zdravstvenih kolektivov v po- vja, nekaj nad 19 tisoč iz obmejnih savski regiji. hrvaških občin, dobrih 2.600 pa iz raznih krajev Slovenije. Iz posavske regije se veže nanjo 90 odst. prebivalstva iz brežiške občine, 41 odst. iz krške in 31 odst iz sevniške občine. Sodelovanje z bolnišnico pa bi bilo lahko boljše kljub sedanji samoupravni organiziranosti zdravstvenih delavnih organizacij. Do take ugotovitve so prišli tako v občinskih zdravstveni skupnostih kot v medobčinskih družbenopolitičnih organih. Svet posavskih občin se je na njihovo pobudo odločil za koordinacijski V interesu celotne regije je tudi hitrejši razvoj bolnišnice v Brežicah. Od nje zato zahtevajo ne le program za obdobje 1981 - 1985, ampak tudi dolgoročno usmeritev do preloma stoletja. Svet posavskih občin je občinskim zdravstvenim skupnostim že priporočil, naj v programih za novo srednjeročno obdobje ne pozabijo na sofinanciranje razvoja bolnišnice v tem obdobju. V dosedanjih investicijah je imela namreč regija zelo majhen delež. Krška zdravstvena skupnost je sodelovala pri razvoju VABLJIVO ZA OCI. Turistično društvo v Pišecah je v sodelovanju s krajevno skupnostjo v soboto, 7. julija, odprlo razstavo domačih jedi. Značilno zanjo je bilo, da so jo pripravile kmečke gospodinje in da med njimi ni bilo nobene poldicne kuharice. (Foto: J. Teppey) novomeške, sevniška pa pri razvoju celjske bolnišnice. V dogovor za zbiranje sredstev so Brcžičani vključili tudi hrvaške občine. J. T. ŠOLANJE ZA NOVE POKLICE Usmerjeno izobraževanje v Posavju usklajujejo s potrebami domače in sosednjih regij. Nove usmeritve, ki jih za v prihodnje načrtujejo v tej regiji, predvidevajo usposabljanje za sedem poklicev: za elektromehanika, za voznika mehanika, za elektrotehnika, za strojnega tehnika, konfekcionarja, lesarja in prodajalca. Za posavske kot za dolenjske šolske centre pa velja, naj bi kazali več pripravljenosti za odpiranje dislociranih oddelkov. Tako je bilo tudi priporočilo obeh medobčinskih svetov. S tem bi namreč mladim odprli šole bliže doma, ko pa ne bo več potrebe po njih, bi oddelke lahko spet ukinili Novo v Brežicah na Črpalkah drugače. Zmanjšana prodaja goriva je, kot kaže, že vplivala na odpiralni čas bencinskih črpalk. V brežiški občini je od 1. julija ob nedeljah in paznikih zaprta črpalka na Bizeljskem, vse druge pa poslujejo tako kot doslej. Od oktobra do aprila bo spremenjen tudi delovni čas črpalke na novem motelu na Čatežu. Ob nedeljah in praznikih tam od 6. do 20. ure ne bo mogoče dobiti goriva. DEŽ MOTI KOPALCE. Cateškim Toplicam je junij temeljito ponagajal. Odlični kopalni sezoni v maju je sledil deževen junij in polovica julija, tako da se jim pri izkupičku na kopališču to precej pozna. NAROBE V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU. V brežiški občini izgradnja stanovanj ne napreduje, kot si občani želijo. Zanimivo pa je, da se ne zatika pri denarju, ampak pi iskanju izvajalcev. Gradbena podjetja so močno zasedena in tako inflacija požira s težavo zbrani denar; BREŽIŠKE VESTI Na prste zlorabam pred očmi Sindikat opozarja na pojave izkoriščanja delavcev pri kooperantih gradbenih DO NOVA STREHA ZA NAJMLAJŠE. Pogled na novi otroški vrtec, ki so ga odprli v Sevnici. V njem89 trije oddelki namenjeni jaslim, tako da matere poslej ne bodo več v zadregi za organizirano vars^®' Vrtec je odprt vsak dan od petih zjutraj do treh popoldne. (Foto: J. Teppey) Štipendisti se prijavljajo Brigada sevniške mladine bo odšla v Slovenske gorice — Še je čas, da se pridružite kabini za pomerjanje. ; | DOPUST NAJ BO ODDIH- £ sevniški občini še vedno premajW° ^ število delavcev izkoristi možnost? , organizirane počitnice. Zaradi W' 1(. sindikat spodbuja delovne kolekt'"' naj se vključujejo v počitnn*" ^ ■ skupnost in z združenimi sredst" pomagajo posodobljati počitnis»' domove in naselja ter po P°ue(? 1 graditi nove objekte delavske^ * ska ti zrna. do| v BREZ NESPORAZUMOV. J: % Sevnici bodo še naprej izobražen1 tuj konfekcionarke, na novo pa tudi •?_ Vo sarje. Pri usklajevanju s širšo tepi ne so sicer ugotavljali, da šolajo ko°' dr fekcionarke tudi v Metliki, vend» ptj po popolnoma drugačnem Pf®- W gramu, za drugačno proizvodni0' Torej ne gre za dve enaki šoli. NOVE POBUDE ZA SPREMEMBO V sevniški občini so doslej uspešno organizirali tozde ' Stillesu, v Lisci, v KK „Zasavje“ pri Gozdnem gospodarstvu, v Zdravstvenemu domu ter v šolstvu. Za vnaprej pa priporoča sindikat spremembo samo-., upravne organiziranosti še v j Kopitarni, pri Elektru, PTT, ph ‘zle Merxu in Izletniku storitev v letu 1979 in sprejel?' finančnega načrta skupnosti sporazum o solidarnostnih st? dstvih, osnutek zakona o pre°’ šolski vzgoji, priprave na g*8’ dnjo vrtca v Mokronogu, pol®’ čilo o sprejemu otrok v vrtec \ Trebnjem in sprejem sklepe ®, pripravah na srednjeročni pl3*? Na skupščini bodo izvolili trnovega tajnika skupnosti. I ja V V >1 & s* Uspešna društvi trebanjskih šolsk£ h društev dobre rezultate — Po Člani športnih dmžt« so 29 priznanj V ponedeljek, 9. julija, je Trebnjem skupščina Telesno*^ turne skupnosti, na kateri so sPie\r sklep o pripravi srednjeročne^ PL na SIS za obdobje 1981 *Totft sprejeli poročilo o delu šblskih “ rtnih društev, o delu izvršnega odbe- -j. ra in o delu odbora za športno .j čko. Kljub sorazmerno slabim jem, ki jih imajo šolska športna štva, kvaliteta dela v njih vedno raste. Učenci osnovnih šol i2 . ido ic. uuciiLi osnovni n sv1 njske občine so se udeležil kmovanj, med njimi je,bilo 2U * nskih prvenstev. Učenci, člani . Iških športnih društev, ki SO na ^ tekmovanjih dosegli najboljš® ^, zultate, so se uvrstili na tekmO"^ ^ r-uiuiic, akj at u vi a im n« .-i. ju republiških selekcij. Prav na nj ^ 1; republiških selekcij, rrav »a ^ tudi dosegli dobre rezultate, mer je treba omeniti prvo in ~^cr mesto v suvanju krogle, ki sta segla Bojan Glavič in Jož® H oba iz Velikega Gabra. mco Tudi program za športno % ' prve stopnje je stekel po n. ^ le-Sodelovalo je 83 otrok od P®.jUjjle ta starosti dalje. Vanj so se VWJ ^ vse vzgojnovarstvene ustano eIt) dnevu mladosti pa so na sk ; izletu podelili značke in dip* Ta priznanja je dobilo 29 otro , rambe in samozaščite, se vključevala v pripravljanje srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov ter se zavzemala za uveljavljanje novih samoupravnih ter ekonomskih odnosov. Njeno delo bo usmerjeno tudi na druga področja, na kulturo, izobraževanje itd. NA RAKI. Njegov avtor je dipl. inž. arh. Franc Filipčič iz Brežic. Granitni steber simbolizira odpor in moč, kamniti cvet na vrhu pa zmago in razcvet novega življenja. Spomenik vsebinsko dopolnjujejo trije umetniški reliefi s prikazom boja in trpljenja ljudi v izgnanstvu, delo akademskih kipaijev Vladimira in Vladke Štoviček. »Gorela” je občinska stavba ..... ■ ■ i Tekmovanja ekip prve pomoči se je udeležilo 19 ekip -Najboljša je bila Iskrina ekipa — Uspela vaja USPELO TEKMOVANJE — Članice in člani ekip prve pomoči so na občinskem tekmovanju prikazali precejšnjo mero znanja iz te tudi v vsakdanjem življenju potrebne veščine. (Foto: J. Simčič) Trebanjski občinski štab za civilno zaščito je v četrtek, 5. julija, priredil na športnem igrišču osnovne šole v Trebnjem tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 19 ekip, med njimi 7 ekip iz združenega dela. Najboljše ekipe so bile : Iskra Mokronog tozd Elektroliti, ta ekipa je za nagrado dobila osebni zaščitni komplet RBK in značke civilne zaščite; druga je bila ekipa krajevne skupnosti Trebnje, tretje mesto pa je zasedla ekipa Laboda tozd Temenica iz Trebnjega. Tekmovanje ekip prve pomoči , ki sodelujejo v sestavi civilne zaščite, je po oceni načelnika občinskega štaba enot civilne zaščite Dušana Mežnaršiča v celoti uspelo. Res je, da se je pri ekipah pokazalo tudi nekaj šibkih točk, ki pa so bile bolj posledica treme in neizkušenosti kot neznanja. Usposabljanju ekip prve poirioči namreč v trebanjski občini posvečajo ve- liko pozornost. Poleg rednega usposabljanja pripravljajo zanje vsako leto tudi dopolnilne tečaje, na katerih obnavljajo že pridobljeno znanje. V okviru praznovanj dneva civilne zaščite so v Trebnjem pripravili še združeno demonstracijsko vajo, na kateri so trebanjski gasilci skupaj s člani okoliških gasilskih društev prikazali gašenje stavbe občinske skupščine in reševanje iz nje. V vaji je poleg 80 gasilcev sodelovalo še večje število enot narodne zaščite, ekipe prve pomoči, ki so bile okrepljene z zdravstvenim osebjem iz trebanjskega zdravstvenega doma. KOLIKO BO STAL VRTEC? V ponedeljek, 16. julija, bo v Trebnjem 5. seja zbora izvajalcev in zbora, uporabnikov skupnosti otroškega varstva. Na seji bodo delegati obravnavali cene Delo zavira peščica neresnih ^15. seji občinske konference ZKS Črnomelj ocenili tudi idejnopolitično izobraževa-i nje — Dosegli lep uspeh, a je še vedno vrsta pomanjkljivosti Predvsem zavoljo dveh točk (obravnave in sprejema sklepov *a ®aljnjo krepitev vloge in delovanja ZK v občini in obravnave ene idejnopolitičnega usposabljanja članov) je bila 15. redna seja finske konference ZKS Črnomelj zelo uspešna in je prispevala ok napotkov za delo osnovnih organizacij btoai *>rV' S0 meni*>> ^ so “lala o vseli sklepih že govorili, da p"1 Premlevajo na vseh sestankih. r*®rili so, da so sklepi sicer dobri, . Pa je nekaj le narobe. Sklepi res J° s'abi,“ je povzel sekretar MS ČRNOMALJSKI DROBIR iPLETNA BOLEZEN - Sklica-sej se srečujejo z novo ^ost DJ0'' ^ J' )e ime nesklep-Nku °iavi*a se je tudi v črno-lega*; občini, kajti vabljeni de-1)1(0 v julijskih dneh, vsaj kaže Pfecej bolj cenijo ležalnik in yQ Pijačo. 2ySEEN° BO VROČE - Kaže, da in l ni*ni dolgim vročim poletjem bo ^“Panjem v Lahinji in Kolpi ne "loti s Vendar to Belokranjcev ne lievp • eč P° Številnih plakatih po itd .’ izložbah, ograjah, oknih veselPn,lajaj° mesec' velikih vrtnih de^|lc> kar zagotovo obeta, da bo v 11 brez vroče tudi brez sonca. ^ESNICena ŽELJA — Graj-^QbiueSta ‘n ^i03 P« stadionu sta bajaasf3|t. Zanj so zaslužni tudi starij. so zbiali več kot 25 tudj bilijonov, poleg tega pa so vo ;e *r*i zavihali rokave. Razumlji-5eV. oa bi se po obeh ulicah, če se druj! v asfalt spremenilo tudi precej tah ?e?a denarja, še vedno dvigal floben ^staltno prevleko sta na po-inKi„, na<3n dobili tudi Vodnikova *°rjeva cesta. ZKS za Dolenjsko Lojze Šterk. „Ponavljati jih morate zaradi peščice neresnih članov. Ti v javnosti neradi nastopajo, delo pa zavirajo tako, da se ne zmenijo za politično delo, z zlonamernimi govoricami povzročajo nesoglasja, slabo voljo, nezaupanje v partijo itd. Zavedati se moramo, da imamo v naših vrstah take ljudi in bomo njihovo delo onemogočili le z doslednim izvajanjem zastavljenih sklepov." Ko so ocenjevali idejnopolitično izobraževanje v minulem obdobju, so bili z delom na tem področju zadovoljni. Pri izobraževanju so si pomagali kar s petimi oblikami, predavanja pa je poslušalo 66 slušateljev (86 kadrovanih) in 25 osnovnih organizacij. Menili pa so, da je tudi to delo spremljalo nekaj slabosti. Nekajkrat so zatajili predavatelji, ki niso prišli na ure, zaskrbljujoče pa je predvsem nesistematično kadrovanje. Krivci za to so organizacije, ki so kadrovale tik pred zdajci, zgolj zato, da so svoje obveznosti opravile. Beseda je stekla tudi o individualnem in kolektivnem izobraževanju. Na ti dve dobri obliki v zadnjem času v občini pozabljajo. „Vsc prepogosto se dogaja," so dejali na seji, ,,da Komunista nihče niti ne odpre, da obležijo kakovostne knjižice založbe Komunist. Lahko sicer rečemo, da smo na področju izobraževanja v zadnjem času naredili lep korak naprej, vendar se to pri delu po osnovnih organizacijah zaenkrat še ne pozna.“ I. PEZELJ POPRAVE K Pri prelomu črnomaljske strani v zadnji številki Dolenjskega lista je prišlo do napake, tako da fotografija ni, kot je pisalo v podpisu, prikazovala asfaltiranje Grajske ulicc. Ta in druge ulice in ceste pa so kljub temu asfaltirane, kar je ?lasti za tamkajšnje prebivalce najpomembnejše. VHGRADU STRAŠI - Ne gre za a znano restavracijo. Njeno 'Z- pravljice, pač pa za znano ^jsko restavracijo. Njeno bJo i^e’ votl‘ k sanitarijam, je Strah m®ul' teden dolgo v temi. tj, J0v> so izginili, ko so popravili ‘Vetljavo. BELA KRAJINA ’79 - Vaščani v Kotu pri Semiču so se na brigadirsko pesem, ki so jo začeli prepevati 23. junija, že navadili. Bela krajina je namreč le dobila republiško mladinsko delovno brigado. Do 26. avgusta bo 600 mladink in mladincev obnavljalo vodovod Kot — Lokve. Ta čas gradita 7 km dolg vodovod dve brigadi, in sicer iz Domžal in Slovenjgradca, akcijo pa vodita komandant Jože Jerman in namestnica komandanta za naselje Duška VVeiss. Na sliki: brigadirji in brigadirke takoj po prihodu z delovišča. (Foto: J. Pezelj) Uspehi niso naključni Pregled dela OK SZDL Kočevje — Izvolili so novo vodstvo in za predsednika prof. Saša Bižala — Veliko nalog Skoraj trinajst tipkanih strani je bilo dolgo poročilo, ki je člane občinske konference SZDL Kočevje na nedavni seji podrobno seznanilo z delom te množične družbenopolitične organizacije. V zadnjih štirih letih je Socialistična zveza tvorno uresničevala ustavna določila, zaVzcmala se je za samoupravni družbenoekonomski polo žij delavcev in občanov, velik je bil njen prispevek pri razvijanju delegatskih odnosov, taka dejavnost pa se je šc posebej odrazila na volitvah. Mnogo je bik) storjenega za uveljavljale družbenega planiranja in svobodne menjave dela, za uvedbo novih ekonomskih odnosov v kmetijski politiki, za preobrazbo krajevnih skupnosti, posebno zgledno je bilo tudi medobčinsko sodelovanje. Zadnja leta v kočevski občini veliko pozornost posvečajo družbenoekonomskemu in političnemu polo žaj u. Tudi na tokratni seji OK SZDL so ugotavljali, da družbeno uveljavljanje arnsk ni zaskrbljujoče, stopnja zaposlenosti žensk je zelo visoka, za vnaprej pa bo treba večjo pozornost posvetiti otroškemu varstvu. Beseda je tekla tudi o razvejanosti Socialistične zveze v Kočevju oz. v njegovi krajevni skupnosti. Zdi se, da bo prej ko slej treba ustanoviti več krajevnih skupnosti, da bi se na ta način SZDL še bolj pnbli žila občanom. Tudi v Kočevju razpravljajo o prehodu na t.i.ekonomske stanarine. O izhodiščih za javno razpravo, ki jih je pripravila stanovanjska skupnost, so govorili na seji OK SZDL, člani pa so se seznanili tudi s sklepi ma riborskega posvetovanja o družbenih svetili. Odslej ima OK SZDL Kočevje novo vodstw, predsednik je prof. Saši Bi žil, podpredsednica Zofija Rovan, sekretar pa Peter Sobar. Na seji so izvolili tudi organe, odbore, svete in komisije OK SZDL, težšče dela kočevske Socialistične zveze pa bo še naprej na oblikovanju in uresničevanju resolucije družbenoekonomskega razvoja, družbenem planiranju, stanovanjskem gospodarstvu, usmerjenem izobraževanju, kmetijski politiki,svobodni menjavi dela in drugem. K razpravljanju o teh zadevah bo Socialistična zveza fe bolj pritegnila sindikate, delegacije, osnovne organizacije ZK, krajev- s org; ne skupnosti, SIS in občane. ZELO USPELA MDA V juniju so brigadirji na lokalni delovni akciji Kostel 79 dokončali 1300 m vodovoda, izkopali 300 m dolg jarek in zaminirali še 400 m terena, koder bodo tekle vodovodne cevi. Vrednost dela, ki so ga opravili tretješolci kočevske gimnazije in učenci kočevske osnovne šole, še ni izračunana, gotovo pa je, da so mladi spet veliko prispevali nerazvitim krajem v občini, saj je bila to že njihova četrta lokalna delovna akcija, najbrž pa ne tudi zadnja. Pod vodstvom komandanta brigade Bojana Levstika so letos brigadirji ob delu izdali štiri biltene, izvedli nekaj kvizov ter družabnih in kulturnih prireditev, pel jim je Tomaž Domicelj, gimnazijci pa so se seznanili z možnostmi študija na ljubljanski FSPN. Da je akcija tako dobro uspela, gre zasluga tudi delovnim organizacijam Snežniku iz Kočevske Reke, LB in Hidrovodu iz Kočevja ter dr. Nikoliču iz Fare in predstavnikoiti KS Ko-steL ZA VARNO VOŽNJO Združenje šoferjev in mehanikov iz Kočevja je pred nedavnim v Žlebiču izvedlo brezplačen tehnični pregled motornih vozil, ki čedalje bolj obremenjujejo cesto med Škofljico in Brodom na Kolpi. Vozniki ustavljenih avtov so zvečine trdili, da so njihova vozila tehnično brezhibna, v nekajurni akciji pa se je izkazalo, da so bili mnogi v zmoti. Od 40 pregledanih vozil jih je bilo brez napak le enajst, pri ostalih pa so odkrili največ napak na zavorah in svetlobnih telesih; dokumenti vseh voznikov so bili neoporečni. Manj S: napake so mehaniki takoj odpravili, vozila z večjimi okvarami pa so napotili na servis. Vozniki so bili dele aii koristnih nasvetov, dobili so tudi priročno literaturo, sploh pa je akcija vredna vse pohvale,saj bo pripomogla k večji varnosti v cestnem prometu. M.GLAVONJIC S KULTURO PA NIC Tudi v Kočevju se je že začelo dolgo kulturno dopustovanje. Delujeta le ljudska knjižnica in kino, kakršnih koli prireditev, ki bi poživile kulturno mrtvilo, pa nima v načrtu nihče. Likovni salon bo do jeseni zaprt zaradi prenovitvenih del, turist ali domačin zdaj zaman trkata tudi po vratih muzeja. Toda muzej ni zaprt zaradi lepšega, pač pa se muzealci trudijo pri Čepljah, kjer nadaljujejo z odkopavanjem lani Qdkritega srednjeveškega grobiča. S KOČEVSKEGA ZADNJE ŠOLSKO LETO si je v osnovni šoli Vas-Fara in njeni podružnici v Osilnici pridobivalo znanje 86 učencev, le eden od njih pa ni izdelal razreda. Tako bogato učno žetev so šolarji in učitelji dopolnili tudi s pestro izvenšolsko dejavnostjo, saj so se mnogi udeležili različnih natečajev in tekmovanj ter dosegli lepe uspehe, o čemer pnčajo številna priznanja. NAVAL ZA IZPITE ZA VOZNIKE motornih vozil nenehno narašča. Pretekli ponedeljek se je prijavilo iz občin Ribnica in Kočevje izpitni komisiji kar 92 kandidatov. Zaradi dopustov se bodo teoretični izpiti pričeli ponovno šele s ponedeljkom 30. t.m. Izpiti iz voženj pa bodo tudi ves julij vsako sredo po razporedu, o katerem so kandidati že obveščeni. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Kočevje je izdelala podrobni predlog z vsemi pojasnili za prehod na ekonomske cene in subvencioniranje stanarin. Načrt je izdelan tako, da bo prišlo z vsakoletnim povišanjem stanarin za določeni odstotek v letu 1985 do dejanske vrednosti ekonomske cene stanarin. Ta predlog je še v postopku, ker bo za to potrebno skleniti posebne samoupravne sporazume s pristojnimi ustanovitelji SSS Kočevje in vsemi sveti krajevnih skupnosti v občini Kočevje. O vseh podrobnostih bodo najemniki stanovanj še obveščeni. SKUPŠČINA FILATELISTIČNE ZVEZE Slovenije je ob svoji 30-le-tnici FZS podelila kočevskemu Filatelističnemu društvu zlato odličje ..LOVRENC KOŠIR". To zlato odličje je bilo društvu podeljeno s pojasnilom: za izredne zasluge pri razvoju slovenske filatelije. K temu uspehu je največ pripomogla kočevska filatelistična mladina in pionirji s svojim vztrajnim delom v društvu. KOČEVSKE SPREHOD PO METLIKI ^AJANSTvo SE JE KAR trlo ad?m' Mercatorjeve trgovine i (^ gostišča na Dragah, ko so me-Privijali na zid prvi javni teleta.zgodovini mesta. Takoj po pobite so ‘iudie telefonirali na vse it * in kraje, da bi se prepričali, p^,*“6va tudi deluje in ni morda bilo^ljena le zaradi lepšega. Zdaj bi t*i*tav?V le to.> ‘k nestrPneži ne It, t "Jo govorilnice na sestavne de-‘t*'o ne bodo dobili zaželene „ Jurasi MLADINSKEGA ? "Otopili v Karlovcu ob : Stsirn nJu štiristoletnice tega 1 '"ii » ?i.mesta' Tja so odpotovali , beriiki. Oboji so se dobro . tiu, ,tako da ni bilo treba niko-da vati °d sramu. Dokazali Jf Metliki še živi ljubiteljska |li We|c _!**• ki večkrat seže krepko 'to terski h okvirov. PEVSKI ZBOR BETI PW°Pd v Gribljah 29. julija na v*kih Srečanje obkolpskih pe-j ov- Zadnje vaje pred na-u^Onlij , 5 Pevc* tovariš Milek iz ^a> ker redni vaditelj Coralič v ^li. p ,?ene počitnice v rodni i^vihv. in pevci bodo nastopili .No t*5~ekah, brez dvoma pa se Pokazali tudi kot dobri izvajal- Brigadirji na Goričko Metlika letos prvič pripravila svojo brigado — Slab odziv študentov - Prijave brigadirjev še v teku Z REŠETA Izgube so se porazgubile Metliški mladinci bodo letos vihteli krampe in lopate na mladinski delovni akciji „Goričko ‘79“. Na pomoč jim bo priskočilo tudi nekaj črnomaljskih brigadirjev, ki bodo s skupnimi močmi od S. do 26. avgusta pomagali pri izgradnji vodovoda. Ze julija pa bodo na dveh udarniških dneh gradili vodovod v domačem kraju - v okviru MDA „Bda krajina ’79“. Kadrovska razvejenost v metliški brigadi, ki nosi ime po belokranjskem narodne‘m heroju Janku Brodariču, je tudi letos dokaj monotona, saj so brigadirji le mladi iz delovnih organizacij ter srednješolci še vedno kažejo premalo zanimanja za tovrstno delovno aktivnost kmečka mladina in študenti S tem, ko je slab odziv prvih upravičen, saj je v metliški občini še veliko kmetij, ki so jim prav poleti deloVne roke najbolj potrebne, je pri študentih to težje razumljivo. Njihova zrela zavest in trezen pogled na svet jim takšne ravnodušnosti ne bi smela dovoljevati. Tokrat bo metliški „haruk“ potekal pod pokroviteljstvom Kme- tijske zadruge iz Metlike, ki bo brigadirjem priskrbela delovne majice in omogočila prevoz na Goričko. MIRJAM BEZEK OB JUBILEJIH Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki je ob 110-letnici gasilskega društva in 10-letnici Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki izdalo brošuro ravnatelja muzeja, prof. Jožeta Dularja, „Dva gasilska jubileja", ki dopolnjuje knjižico »Metliški gasilci", izdano leta 1969. V njej je pregledno prikazano delo, ki so ga v zadnjih desetih letih opravili člani gasilskega društva v Metliki. SEJEM PRI LUČI ^ Na prvi semanji dan v juliju so na odseku CBE v Metliki pri belem dnevu svetile ulične luči. Gotovo so meščani iskali sejmarje, a je bfl njihov uspeh pičel, saj je bilo na „placu“ le nekaj stojnic. V prihodnje si bodo morali izmisliti boljšo, v času energetske krize pa predvsem primernejšo rešitev. O človeški malomarnosti prst pred usta ... ^ K in aj metliških mladeničev U®*. <: Starega trga do Osi- “»fsku !eboj so vzeli kopico foto-r>ri*??Iatov> Mt0 lahko mirne d *ujemo kup dobrih poli privlak le?e reke-In Ml° Pravie' , mlade, ki se zelo zavze- to, da bi ostala Kolpa čista. BELA KRAJINA je veierih veliko tujcev, ki '..Pijejo in se pogovarjajo. r*to i, J*"1 tudi ne ostane, saj je ^ Zah« z kakršnih koli prireditev Jni i turisti so prepuščeni la-k e i)j^*ldliivosti in domišljiji in če i^bil. j J° za izvoz, sedejo v avto-^‘"odbrze tja, kjer znajo bo- I'icah varno špranj®11 v de" i,etliškj tednik MLADINSKA DELOVNA BRIGADA „Fran Levstik" iz Ribnice je odpotovala na republiško MDA Briani 79 zelo okrnjena, čeprav si je vodstvo brigade na moč prizadevalo, da bi spravilo skupaj 55 mladincev iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti Tozdi so mladim sicer odobrili izredne dopuste, tik pred odhodom brigade pa so si v mnogih delovnih organizacijah premislili. Tako je v Brkine odpotovalo le 30 brigadirjev. Tudi brez tistih, ki jih ni, se lahko dela. S tem geslom bodo mladi Ribničani skušali ponoviti lanske delovne uspehe. VPRAŠANJE DENARNE PODPORE društev - to je bila edina točka dnevnega reda na nedavnem se Stanku upravnega odbora ribniške ZOTK. Zveza je lani dobila le 40.000 dinarjev, kar je bilo dovolj zgolj za golo životarjenje avto moto, radio in foto kluba ter društva za raziskovanje jam. Našteti klubi in društvo bi za delo potrebovali najmanj 100.000 dinarjev, vprašanje pa je, ali bo moč zbrati tolikšno vsoto do oktobra, ko naj bi klubi in društvo znova pripravili načrte dela. ZVITIH, ODLOMLJENIH ali kako drugače poškodovanih prometnih znakov je v Ribnici toliko, da jih ni moč prešteti na prste ene roke. Za tako stanje je najbrž krivo objestno pobalinstvo, odgovorni pa sc ne zmenijo ne za preprečevanje tovrstnih nevšečnih dejanj niti za to, da bi znake zamenjali z novimi Najbrž bi se zmigali tedaj, če bi imeli na voljo podatek, koliko prometnih nesreč gre na račun takega izživljanja. Štiri OZD so že pokrile izgube — Delegati zborov občinske skupščine Ribnica so sprejeli vrsto odlokov Zadnji petek v juniju sta bili seji vseh zborov občinske skup-ščine Ribnica. Najprej so se sestali delegati družbenopolitičnega zbora, ki so opravili nekaj volitev in imenovanj ter se seznanili z rezultati gospodarjenja v prvem leto Sijem tromesečju, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa so razpravljali in sklepali o vrsti poročil in predlogih odlokov. O uspe iiosti ribni Scega gospodarstva v £rvem četrtletju smo v Dolenjskem listu & pisali in omenili tudi to, da so štiri delovne organizacije izkazale izgubo zaradi nepokritih obveznosti iz dohodka. Na tokratnih sejah pa so delegati izvedeli, da izgube sploh niso vzrok za preplah, saj so jih delavci Inlesa, j urjevi-škega tozda Sukno, Kmetijske zadruge in Eurotransa fe skoraj v celoti pokrili. Iz poročil sodišča združenega dela, sodnika za prekrške, temeljnega javnega t6 ilstva in postaje milice za lansko leto je razvidno, da se kazniva dejanja v glavnem ponavljajo v enakem obsegu kot prej lija leta, zato bo treba vnaprej delovati zlasti preventivno. Za vsa kazniva dejanja niso krivi le ribni 9d občani, precej- NOVA PRIDOBITEV — Tako so pred mediško Vinsko kletjo razkladali novo zračno tlačno stiskinico, izdelek nem&e firme VVillmes. Naj večja prednost te stiskalnice, zadnjega dosežka kletarske tehnike, je ta, da obvaruje beli mošt pred škodljivim zračenjem in da iztisne 60 do 70 odst. z minimalnim pritiskom 0,15 atmosfere. * * ZAČNE SE PRI KOLESU - Ribniški sodnik za prekrike je lani izrekel nad 80 vzgojnih ukrepov za mladoletnike, ki so vozili motoma vozSa ali kolesa z motorjem brez vozniškega dovoljenja oz. potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov. Osnove prometne vzgoje dobijo mladi že v osnovni šoli, zato tudi ribniški šolarji temu posvečajo veliko pozornost. Izpite za vožnjo s kolesom so letos opravljali četrtošolci, zamudniki in ponavljalci pa so se morali truditi celo med počitnicami. Na posnetku: pionirju prometniku Tadeju Patetu ni ušla nobena napaka kolesarjev. (Foto: D. R.) fen odstotek, zlasti onih zoper javni red in mir, Jih gre tudi na račun krilcev iz drugih občin, vaba pa so ribniške gostilne. Brez pripomb so delegati sprejeli odloke, ki bodo urejali družbeno skrb za udelefence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane, obvezno radiofotografiranje (to bo v ribni 3ci občini na začetku oktobra in bo obvezno za vse nad 29 let stare občane), splo iie pogoje o vzajemnih razmerjih med eta ilimi last -niki, ob dogovoru o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa so sprejeli fe dva odloka, ki se sicer ne na na it a na trenutno %oče stanje v ribniški občini, se pa kaj lahko zgodi, da ne bosta odreč.Najprej je tu odtok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, a so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Drugače povedano, gre za odtok, ki bo urejal vpraimja črnih gradenj, teh pa (razen nekaj ograj) zaenkrat v ribni3ci občini še ni. Tudi podstanovalcev v Ribnici fe ni veliko, odtok o podstanovalskih razmerjih pa določa, da mo ra podst-anovalcu pripadati najmanj 6 m2 opremljene stanovanjske površne; najemojemalec in podstanovalec morata skleniti pod najemno pogodbo , ki zajema tudi viino podstanari-ne. Med važnimi pa je fe določilo, da imetnik družbenega stanovanja ne more oddati v najem vsega stanovanja. Za kršilce tega odtoka so predvidene tudi denarne kazni. ,,ZBOGOM, 0R02JE!“ Iz poročila o lanskem delu ribniške postaje milice povzemamo, da so miličniki zaradi nezakonite posesti in nošenia orožja zasegli občanom po tri pištole, vojaške in lovske puške, cev kalibra 7,9 mm ter 371 nabojev, našli pa so tudi mino in cev vojaške puške. Občani, ki so iz različnih nagibov kršili zakon o orožju, so bili kajpak primemo kaznovani. REŠETO SLUŽBO DOBI STANOVANJA Motorna vozila 00 večera ENOSMERNA lili f i ■ MAGISTRALA I i I I i j ^ ž ^8 Ftanc ^arman iz Cerkelj na Go- M | H V f ? fp renjskem se je 3. julija popoldne peljal s tovornjakom in v koloni vo-zii po magistrali proti Ljubljani. Pri Šentjurju je začel prehitevati to-sta. Telefon: 23-117. vornjak, takrat mu je nasproti, prav PRODAM opremljeno gradbeno tako s tovornjakom, pripeljal Jože parcelo v Šentlenartu. Vimpolšek, Grubar iz Zaboršta pri Kostanjevici Sentlenart 96, Brežice. Tovornjaka sta čelno trčila in se m_________________________zagozdila na cesti. Ves promet sta IffAM /r—/-»-Tl ■ -a ta zaprla za dve uri> do večera so tirali OBVESTI LA I promet USP0S0Mi “ en°Smeren GOSTISCE HENČKOV DOM prireja 15. ju h ja s pričetkom ob 15. uri Zabaval vas boansantb* ..Henček in njegovi fant' zlobni'. 17. in 18. 7. madžarski barvni fBm „Noč čednosti v javni hiši." KOSTANJEVICA: 14. 7. švedski film ..Dogodivščine malega Mihca." 15. 7. japonski film »Neurje na Pacifiku ‘. 18. 7. ameriški film „Pre-gon“. KRŠKO: 14. in 15. 7. ameriški fUm „Fantje iz 3. čete." 18. 7. angleški film »Leteči oddelek Scot-land Yarda“. 19. 7. francoski film „Vse življenje je pred teboj." NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 13. do 15. 7. hongkongški barvni film »Zmaji težko umirajo". 16 in 17. 7. italijanski film „Devička“. 18. in 19. 7. francoski barvni film »Neznanec, ki nas spremlja." NOVO MESTO - KINO JLA: Od 12. do 15. 7. ameriški film „Na muhi ostrostrelca". Od 16. do 18. 7. angleški film »Velika ljubezen Lov-daNels." SEVNICA: 14. in 15. 7. hongkongški barvni film »Pest velikega zmaja. 18. in 19. 7. francoski barvni film »Harmagedon". Četrtek, 12. julija - Mohor Petek, 13. julija - Henrik Sobota, 14. julija — Just Nedelja, 15. julija - Vladimir Ponedeljek, 16. julija - Dan tankistov Torek, 17. julija - Aleš Sreda, 18. julija - Miroslav Četrtek, 19. julija - Zlata LUNINE MENE 16. julija ob 11-59 uri - zadnji krajec VABLJENI! Po dolgi in zahrbtni bolezni smo izgubili našo drago mamo, ženo in teto SLAVKO CEKUTA BRESTANICA: 14. in 15. 7. francoski barvni film »Že spet 7. četa44. BREŽICE: 13. in 14./7. ameriški barvni film „Poslednja predstava Elvisa Preslyja.“ 15. in 16. 7. italijanski barvni film »Grdi, umazani in Smatje 24, Šentjernej Zahvaljujemo se za pomoč in številno udeležbo, še posebno sodelavcem Iskre, sindikata Iskre, šentjemejske-mu zdravniškemu osebju, vaščanom, godbi, gasilcem h* župniku. Žalujoči: mož z družino gafflsma Z 101, dobro ohranjeno, letnik 1976, 37.000 km, prodam. Ogled vsak dan od 17. do 20. ure na Kristanovi 32. stanovanje 28. UGODNO prodam avto Volkswa-gen 1200 J, letnik 1974. Boris Slak, Baragov trg 4, Tiebnje. RENAULT 10, registriran do maja 1980, ugodno prodam. Majde Sile 19, telefon: 23—909, Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson (35 KM 98 delovnih ur) s prikolico ki-per 3 t, plug in brane - letnik 1978. Vse skoraj novo. Pogoj: gotovina. Informacije na telefonu: (068) 22-408 od 16. ure dalje. PRODAM zastavo 750, registrirano do 6. 7. 1980, neparna številka. Franc Gros, Strit 11, Bučka, Škocjan. PRODAM karambolirano zastavo 750, letnik J 971. Knafelj, Dol. Straža 76. PRODAM avto R—12, tip Dacia, letnik 74, prevoženih 50.000 km, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Janez Cvelbar, DoL Prekopa 17, 68311 Kostanjevica. PRODAM 125 PZ, dobro ohranjen. Med vsak dan popoldan. Rabzelj, Šentjernej 13. PRODAM osebni avto zastava 750 de luxc, letnik 1973. Ciril Saje, Čemše 4, Mirna peč. ZASTAVO 1300, letnik 1972, registriran do februatja 1980, neparen, ugodno prodam. Infomicije na telefon: (068) 23-578. PRODAM zastavo 750, letnik november 74, po ugodni ceni. Pavle Jevnikat; Mokronog 12. MAN 9186, letnik 68, prodam. Telefon: (068) 21-140. PRODAM citroen GS club 1220, letnik 1975. Dr. Smigovec, Ragov-ska 14, telefon: 25-364, dopoldan 21-850. PRODAM javo 350 ČZ ali menjam za avto. Stanko Košmrij, Potov vrh 10, Novo mesto. PRODAM spačka, letnik 74, registriranega do 5 - 80, -cena 2,7 M. Dolenja Pirošica 20, Cerklje ob Krki PRODAM fiat 750, letnik november 1977. Telefon: 23-961. PRODAM karamboliran opel kadet, letnik 1969. Ludvik Hočevar, Kristanca Novo mesto. PRODAM MZ 150. Turk, Ratež 25, Brusnice. UGODNO prodam fiat 124, letnik 1969. Jože Janc, Lešnica 6, Otočec. PRODAM NSU princ 1000. Srni hel 27, Novo mesta NSU PRINC 1200 C, letnik 71, prodam. Nad mlini 8 a, telefon: 23-075. AUSTIN 1300, dobro ohranjen, registriran do julija 1980, prodam. Daniel Hočevar, Puščava 2, Mokronog. PRODAM R 8, letnik 1970, karamboliran. Gotna vas 51, Novo mesto. PRODAM zastavo 750. Alop: Miklavčič, Hrib 5,Smar. Toplice. PRODAM zastavo 101, letnik 1978. Muhič, Birčna vas 53, ob delavnikih na telefon: 21-045. PRODAM spačka, letnik 73, 80.000 km. Gorenc, Gradišče 1 A, Dol. Toplice. PRODAM zastavo 101 S, letnik september 1978, 10.000 km. Vinko Kulovec Vavta vas 69, Straža. PRODAM MZ 250, letnik 1979, v garanciji, športno preurejen. Miran Vidmajer, Gotna vas 27 C, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 1975. Tone Medle, Vel. Brusnice 47. V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mafo3> babica, prababica in teta MARIJA ŠTULAR NATAKARICA, lahko priučena, takoj dobi službo. Plača 5.000,00 na mesec. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna »Silva Breskvar", Cesta na Loko 28, Ljubljana. Telefon: 25-286, (061) Ljubljana. TAKOJ zaposlim dekle za pomoč v gostinski kuhinji. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Še-rek, Višnja gora, telefon: (061) 784-021. VAJENCA za kovinsko pasaistvo sprejmem takoj. Jožko Pezdirc, Petkovško nabrežje 29, Ljubljana, telefon: (061) 314-480. V SLUŽBO sprejmem dva delavca Marija Novak, Izdelovanje drobnih kovinskih izdelkov, Novo mesto, Na Lazu 1. V UK sprejmem dva vajenca Ključavničarstvo Jože Novak, Novo mesto, Na Lazu 1. FRIZERSKO vajenko sprejme Slavka Žabkar, Kostanjevica na Krki. MIZARSKEGA vajenca sprejmem. Za stanovanje in hrano preskrbljena Jože Horvat, Litijska c. 163, Ljubljana. MINULI petek se je izgubil čuvaj-ovčjak „Medo“ v okolici Senovega. Kdor bi kaj vedel o njem, naj proti nagradi sporoči Olgi Perc, Dol. Leskovec 69, 68280 Brestanica. POŠTENEGA najditelja zlate zapestnice z obeskom kocke prosim, naj jo vrne proti visoki nagradi. Naslov v upravi lista (2792/79). V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE GRABRIJAN iz Adešič štev. 7 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znan' cem in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njeg«?1 zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter z nami sočustvovali i*1 nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo za podarjene venc| in cvetje kolektivom Belt Črnomelj, Beti Črnomelj, Iskra Sefoi4 in PM Črnomelj. Iskrena hvala za spremstvo PGD, ZB, ženskem11 pevskemu zboru iz Adlešič in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi iz Adlešičev, Črnomlja, Semiča t*1 Livolda. Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata in strica KUPIM APE CAR, novejši tip z volanom, nosilnost 610 kg. Plačam do 80.000 N din. Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmar. Topli- IŠČEM sobo v Novem mestu. Plačam dobro. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Smar. Toplice. MLADA zakonca iščeta enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Možno predplačilo. Naslov v upravi lista (2791/79). MEDICINSKA sestra išče sobo ali sobo s kuhinjo v mestu ali bližnji okolici. Bariča Šulug, Pesak 23, 41426, Krašič. ODDAM sobo v Novem mestu. Centralno ogrevanje, souporaba ko- ?alnice in garaža. Ponudbe na tele-on: (068) 24-832. ŽENA z otrokom išče sebi primemo sobo s souporabo sanitarij v Šentjerneju ali bltžnji okolici. Ponudbe pod šifro »Nujno". V BLIŽINI Novega mesta oddam samskim ženskam centralno ogrevane sobe s souporabo kopalnice in stranišča Nadov v upravi lista (2775/79). JANEZA DEBELJAKA Goriška vas 17, Mirna peč se iskreno zahvaljujemo sosedom za njihovo nesebično pomoč v težkih trenutkih in za darovano cvetje. Hvala vsem za podarjene vence, župniku za poslovilen obred in nazadnje za vsa izrečena sožalja Žena Ana, brat Alojz in drugo sorodstvo. Mima peč, Ambrus, Novo mesto, Ljubljana. KUPIM tračno žago (pant žago). Srečko Zupančič, Vel. Podljuben 18, Uršna sela. KUPIM agregat od 1.500 W nap rej,lahko je brez motorja. Oglasite se na telefon: 22-674. V OKOLICI Trebelnega prodam manjšo posest z nedograjeno hišo. Elektrika in voda v hiši, lep vrt Franc Šest, Šmarje-Sap 156, 61293 Šmarje. PRODAM 3 leta star vinograd z 250 trtami in parcelo za dva vikenda. Oberč-Sirk Antonija, Vinji vrh 31, 68220 Šmar. Toplice. PRODAM manjšo hišico, primerno za vzrejo živine ali za vikend. Brezje na Gorenjskem, telefon (064) 44- 570 popoldan. PRODAM 18 a 5 let starega vinograda na Libni pri Krškem. Voda, elektrika in asfalt je do kleti. Naslov: Emil Mižigoj, Sovretova 41, Krško. V BUČERCI, 4 km od Krškega, podam 1 hektar obdelovalne zemlje m hišo, zgrajeno do 3 faze (lahko brez zemlje); elektrika v hiši, zemlja vsa okoli hiše. Do hiše je možno pripeljati z vsakim avtomobilom. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Ivan Mesojedec, Rudniška kolonija, Senovo 73, Senovo. PRODAM 40 a zemlje, primerne za postavitev brunarice, v bližini me- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice ANGE GORENC iz Podlipe—Raka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred ter pevcem, kolektivom SGP Pionir Novo mesto, Žita-pekarna Novo mesto, Imperiala Krško ter sostanovalcem Ljubljanske 14, Novo mesto, za poklonjeno cvetje. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: mož Jože, sinovi, hčerke ter drugo sorodstvo. PRODAM austin 1300. Informacije pri Kalčič, telefon: 22 -748. PRODAM dobro ohranjen avto Zastava 101, letnik 1976. Ernest Jazbec, Nad mlini 21, Novo mesto. UGODNO prodam Z 101, letnik 1975, telefon: (068) 68-601 od 15. ure dalje. PRODAM OM Titano z mercede-sovim motorjem 240 KM. Kastelic, Gotna vas 15 A, Novo mesto. PRODAM R-8. Jože Brodnik, Gornje Kamence 17, telefon: 23-877. PO UGODNI ceni prodam nov šotor za 5 oseb s predprostorom. DOLENJSKI LIST ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je zapustila ljuba žena in mami ŠTEFKA HRIBAR roj. KALČIČ iz Trate pri Kočevju Zahvaljujemo se sprodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki —patrona Kočevje, Zvezi borcev Kočevje, Zvezi borcev Osilnica, tov. Sobarju in tov. Nadi Planinc za govor na grobu. Posebna zahvala njeni sestri Mariji Šuligoj za nego. Žalujoči: mož Jože in hčerka Cvetka ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric ALOJZ TURK iz Podgoie pri Straži Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, mu zasuli grob s cvetjem ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo D. U.S., kolektivom SGP Pionir, Krka, Novolcs TES in pogrebcem ter župniku za izrečene poslovilne besede in opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki se ga boste radi spominjali. Žalujoči: žena Mbrija in otrod z družinami: Fani, Lojzka, Alojz, Tinca in Martin. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama IVANA LENARČIČ iz Vel. Brusnic 5 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanem za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Zahvala tudi P°djetjem IMV, VGP, KAVARNI iz Novega mesta, CENTRO-^ERKURJU iz Ljubljane, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za skrbno nego ter brusniškim pevcem. Žalujoči: vsi njeni A k ZAHVALA \ V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari L, oče JOŽE AVGUŠTINČIČ starejši iz Biške vasi 10 pri Mimi peči Jskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebno se zahvaljujemo kolektivom GR Ljubljana, Emona p® Z D maloprodaja Ljubljana, DSO Bežigrad, Ekspresni blagajni ‘^ Ljubljana, IMV Novo mesto, TAM Maribor, ZB Mirna peč za Podarjene vence. Veliko zahvalo smo dolžni zdravnikom in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Novo mesto ter pevcem m župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena in otroci z družinami. w I 'im m) . -■■-v; m&k ZAHVALA Pc> dolgotrajni bolezni nas je v 72. letu starosti nepričakovano zapustil naš dobri mož, skrbni oče, stari oče in brat JANEZ DIVJAK »«k iz Mihovice pri Šentjerneju ^reno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, ^Hancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob prejeli sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Jeni obred, internemu oddelku novomeške bolnice plavljenje, družini Pečarič za podarjeni venec in 'sem, ki ste mu darovali vence in cvetje in ga v evilu spremili na njegovi zadnji poti. prijateljem in strani in nam za lepo oprav-za dolgoletno spremstvo ter tako velikem lujoči: žena Marija, sinova Tone in Lojze z družino, vnukinja Matejka ter sestra Pepca ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata BRANKA ERŽENA iz Velike Strmice 3, Trebelno se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala velja osnovni soli Mokronog in celotnemu učiteljskemu zboru za podarjene vence in tolažilne besede, Gasilskemu društvu Velika Strmica, Mercator tozd Standard ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, ata, brata, sestre in drugo sorodstvo. Žalujoči - žena Marija, sestra Rezka in drugo sorodstvo. m 'ij* n« ZAHVALA l Komaj v 56. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš skrbni mož in oče JOŽE ŠVIGELJ r ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCETA ORAŽMA iz Dolenje vaš 3 pri Ribnid se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, lovskim družinam Dolenja vas, Ribnica in Kočevje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo za podarjene vence kolektivu Gozdarstvo „Jelenov žleb“, ZB Dolenja vas in LD Dolenja vas. Prav tako se zahvaljujemo pevcem, godbenikom in vsem za poslovilne besede, župniku pa za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hči Marija, sinova Frand in Rudi z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka KARLA CIZLJA iz Dolenje vasi pri Kr&em se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poli, mu zasuli grob s cvetjem ter nam izrazili sožalje. Posebej sc zahvaljujemo vsem govornikom za poslovilne besede, domačim pevcem za žalostinke, organizacijam ZZB NOV in članom gasilskih društev za zadnje spremstvo. Hvala vsem, ki se ga boste radi spominjali. Žalujoči: žena Minka, sin Drago z družino in Mimica z družino Dolenja vas, Sromlje, Kr&o, dne 9. julija 1979 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, brata in strica FRANCA KORENA iz Martinje vasi pri Šendovrencu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga med njegovo dolgo boleznijo obiskovali in nam v najtežjih trenutkih pomagali, mu ob smrti daiovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Sc posebej se zahvaljujemo PGD Šentlovrenc za podarjeni venec, spremstvo in poslovilni govor ter Sekciji za vzdrževanje proge Novo mesto in upokojencem za podarjena venca in spremstvo. Iskrena hvala zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice za zdravljenje in lajšanje zadnjih trenutkov, ZD Trebnje za dolgoletno zdravljenje ing. župniku iz Sentlovrencaza lepo opravljeni obred. Posebna zahvala za zelo požrtvovalno pomoč in razumevanje nadvse dobrim sosedam Ani Korelc, Mariji Kržičnik in Mariji Zupančič. Iskrena hvala vsem za vse! ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri oče in stari oče JOŽE JENIČ iz Koroške vasi Najlepše se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki so kakorkoli ‘li sožalje, pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Lepa hvala tozd Gozdarstvo ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala proštu za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči - hčerki Vida in Fani z družinama ter drugo sorodstvo. s Telč 23 pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivoma Lipce in Laboda za podarjene vence in izraženo sožalje. Posebna zahvala sosedom Žužkovim za vsestransko pomoč ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Pepca, hčerki Tončka in Justi z družinama, sin Joško, brata Lojze in Tone ter sestre Anica, Pepca in Angelca z družinami V SPOMIN 9-julija je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in tast FRANC VIDIC iz Prečne 26 V našem domu je ostala praznina, v naših srcih nepozabna bolečina. Prihajamo k tvojemu grobu, ti poklanjamo cvetje in prižigamo lučke! Še vedno žalujoči vsi njegovi! II BRtŽIŠKt Jr P0R00NI§NIC£v* Od 30. junija do 6. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Liljana Čujko iz Zdencev - dečka, Anica Belak iz Medsav ~ Andrejo, Zdenka Draclin iz Dubravc - dečka, Cvetka Derenda iz Pokleka - Vesne* Anica Planinc iz Sr. Arta - deklico,' Fanika §u fl a j iz Ottuševca - deklico, Sonja Rajh ar d iz Jastrebarskega - dečka, Božena Kotorski iz Kladja -dečka, Marija Šušteršič iz Kladja -Moniko, Marjana Savine iz Loga Mojco, Lucija Vujakovič iz Ključa - Bojana, Marija Ošina iz Brežic deklico, M ajda §alamon iz Sevnice - Brigito, Kristina Vučanjk iz Krške vasi - deklico, Kalina Sladič iz Sevnice — Marjetko, Vera Karija iz Orešja - Malvino, Doroteja Zorič iz Brežic Petro, Ana Rožman iz Kostanjka - dečka, Marija Polovič iz Sel - Sarito, Marija Horvat v. Rud - Franja in Jadranka Kovačevič iz Brežic - Igorja. ČESTITAMO! lovske dni: ! - I Stražan Albin Vovk je človek iz ljudstva. Nikdar ni imel pomembnejših javnih funkcij, ni konjičkar, ne športnik, pa vendar znan in cenjen v svojem okolju. Mož srednjih let, rahlo osivelih in skodranih las, daje vtis preudarnosti in poštenosti Leta 1948 se je kot eden prvih šoferjev zaposlil v Straži in kot voznik tovornjakov je ostal do danes pri podjetju Gorjanci, kjer je pred kratkim že tretjič dobil jubilejno nagrado. Tokrat za 25-letnico zglednega in poštenega dela. Ni težko z njim vzpostaviti stika v pogovoru, teže pa % je od njega izvedeti kaj oseb- I % nega. Kar naprej bi govoril o podjetju, kako je napredovalo, kakšna vozila imajo, pa kakšne težave Domala ušla mu je z jezika podoba šoferskega življenja v prvih povojnih letih: „Kot šofer podjetja GAP v Straži sem šest let vozil hlode z Roga s slabimi kamioni. Se gum ni bilo dobiti, olje je bUo slabo in gretja v vozilih sploh ni bilo. Pa slabe ceste Vožnje po asfaltu sploh nisem poznal. Tudi ko je bilo leta 1954 ustanovljeno podjetje Gorjanci in smo začeli s špedicijo, jaz pa sem postal prevoznik tovora na dolge proge razmere niso % bUe dosti boljše Stare ka- ‘ mione smo malo popravili in jih usposobili za promet na daljše proge, pa smo šli z njimi na pot po vsej Jugoslaviji Včasih me po dva meseca ni bilo domov. Vozili smo tako rekoč noč in dan Ob nedeljah dopoldne smo v delavnici popravljali vozila in jih čistili da smo že popoldne spet lahko odšli na vožnjo. Poleg tega smo udarniško delali pri gradnji novih poslopij za avtopark Bil je hud napor, ampak ko je človek mlad, vse prenese in z dobro voljo naredi, kar more. Take mz-mere so bile vse do 1965.“ V kolektivu Gorjanci je Albin Vovk cenjen zlasti zato, ker je tako vesten Nikdar ni imel nesreče Ob sto in stotisočih prevoženih kilometrih se mu je zgodilo samo tole: „Samo enkrat sem se pri Ivančni gorici s kamionom naslonil na jarek, ko se je pri gradnji ceste udrla bankina Pač pa sem pri Slavonskem Brodu preprečil hudo nesrečo. Bilo je pred leti in okrog polnoči, ko sem videl peljati proti meni po levi strani kamion Dajal sem signale, ampak ni pomagalo, potem sem sam v zadnjem hipu zavil s ceste Nasproti vozeči avto je kljub temu trčil v mojo prikolico. Ko sem prišel pogledat, kaj se je zgodilo, sem šele videl, da se je v moje vozilo zaletel naš kamion Gorjančev, v katerem so bili moji kolegi BUi so ranjeni in škoda je bila precejšnja Ampak če se ne bi jaz umaknil, brez mrtvih ne bi šlo. To je bil najbolj dramatičen doživljaj v vsej moji šoferski karieri. “ Albin Vovk še vedno vozi, toda samo na območju Slovenije in po delu Hrvaške Še dve leti mu manjkata do upokojitve „Brezdelja“ se ne boji marveč veseli „Najbrž bom svoj avto kar naprej „šraufal“, kot to delajo drugi upokojeni šoferji Morda bom tudi z osebnim vozilom kdaj odšel na daljšo pot. Avto imam 20 let, doslej pa mi ni prišlo na misel, da bi se ob prostem času kdaj odpravil kam dlje kot do Ljubljane Volana sem sit. “ RIA BAČ ER \000000000000000000000000000000000000000. Matta lopah aaa Rhvfa oastan Začetek bo 17. julija SE ZNAJO PRESTI - Kolovrati in umi pisti Grete Variec, Marije Zevnik in Neže Dimbek. (Foto: J. Teppey) Dober tek popišečko Kmečke gospodinje so prikazale izvirne domače jedi Praznik krajevne skupnosti Piše-ce, 7. julij, je domačine spet spodbudil za privabljanje izletnikov in turistov v svoj okoliš. V šoii so kmečke gospodinje prvič razstavile izvirne domače jedi. Razstavo je pripravilo turistično društvo v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Odziv je bil izredno velik, tako da je nezadnje skoraj zmanjkalo prostora. Peklo in kuhalo je 61 gospodinj, ki so prinesele na razstavo 150 vabljivih dobrot s kmečke mize. Komisija turistične zveze je bila prijetno presenečena, saj so prevladovale izvirne domače jedi, razne potice, domači rezanci, kosilo za mlatiče, zajtrk za kosce, malica ob „ftjrengi“ (prodaji vina), domači ocvirki, prekajeno meso, obložena pečena kokoš, domače torte in šarklji, koruzni kruh, makov zvitek, mrezovka, krompirjevi štruklji, rebrca v kaši, kostanj z ocvirki, kuhana sirova potica ipd. Izdelki so bfli zvečer naprodaj in obiskovalci so si že dopoldne rezervirali, kar so si zaželeli. Marsikomu je bilo žal, da si takih dobrot ne more večkrat privoščiti Malo več rok in idej bi potrebovali organizatorji le za prikaz razstavljenih jedi Gospodinje so jih namreč presenetile, saj si sploh niso nadejali njihove tolikšne zavzetosti Za popestritev prireditve so poskrbele dopoldne tudi predice, ki so pridno vrtele kolovrate. To zamisel bi kazalo še ponoviti. Najstarejša med njimi je bila Marija Zevnik iz Pavlove vasi Avgusta bo dopolnila 78 let, pa ima še vedno ume prste. Z Nežo Dimbekcvo iz Dednje vasi sta predli lan. Neža jih ima zdaj 73, dvanajst pa jih je imela, ko jo je mama naučila presti. Bila je še šolarka. Ko se je omožila, je predla balo za otroke. Greta Variec je prišla iz Blatnega Bila je najmlajša med njimi. Presti se je naučila od stare matere, vendar samo volna Lanu v njeni mladosti niso več sejali Predicam je neksj časa delala družbo tudi 93-letna Micka Vranetič iz Dednje vasi. Bilo ji je žal, da ni imela s seboj svojega kolovrata Se bi jo ubogal in prsti tudi JOŽICA TEPPY V torek, 17. julija se bo na novomeškem letališču v Prečni začelo večdnevno tekmovanje v padalskih skokih. Slavnostni začetek bo ob 16. uri, zatem pa se bodo zvrstila kar štiri padalska prvenstva: 12. mladinsko padalsko prvenstvo Jugoslavije, 17. republiško padalsko prvenstva 4. mladinsko padalsko prvenstvo Slovenije in prvo slovensko prvenstvo v skupinskih likovnih skokih. Pri slednjem se padalci v zraku med seboj primejo in tvorijo posamezne predpisane like. Prvenstva bodo sklenjena v nedeljo, 22. julija, ob 14. uri, ko bodo najboljšim padalcem izročili pokale in priznanja. Organizator prireditve, Dolenjski letalski center, vabi na ogled doslej največje padalske prireditve na Dolenjskem, saj so padalski skoki ena najatraktivnejših letalskih dejavnosti. Družina umrla na pati na morje V trčenju pri Jezeru ob življenje Ivan, Rozalija in Albina Lihtenvalner SREČANJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV MLADI RAZISKOVALCI NA VINICI Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je Ivan Lihtenvalner s Senovega v torek ob 4.30 z osebnim avtom preliite-val na magistrali pri Jezeru, ko je nasproti iz ljubljanske smeri pripeljal tovornjak. V silovitem čelnem trčenju so bili takoj mrtvi Ivan Lihtenvalner, njegova žena Rozalija in hči Albina. Strahotno zvita pločevina je na magistrah zaprla promet za ves dopoldan. Linhtenvalnerjevi so se peljali na dopust na moije. 14. julija bo ob 15. uri na Jasi v Dolenjskih Toplicah dnlžabno srečanje članw Združenja šoferjev -avtomehanikov Novo mesto in njihovih družinskih članov. Naslednji dan bodo odšli ob 7.30 izpred novomeškega hotela Metropol v Žužemberk, kjer bodo položili venec k spomeniku. Člani naj bodo obvezno v uniformah. ODBOR V začetku julija je na Vinici potekal v okviru gibanja ..Znanost mladini" raziskovalni tabor mladih botanikov, zoologov, etnografov, geografov in arheologov. Namen tega gibanja je, da se mladi seznanijo s praktičnimi prijemi raziskovalnega dela. Krajevna skupnost Vinica si je prizadevala, da bi dala 46 srednješolcem najboljše pogoje za delo in bivanje, pri čemer je dodala dobršen delež tudi domača mladina. VLAK V MOPED Dušan Grm iz Jablanice pri Bo-štanju se je 3. julija popoldne peljal na mopedu od Dol. Boštanja čez nezavarovan železniški prehod. Zapeljal je na tire, ko je iz Sevnice pripeljal motorni vlak in zadel v zadnje mopedovo kolo. Grma je vrglo na nasip, vlak pa je vlekel moped še dobrih 20 metrov. Grm je bil laže ranjen. Kam je izginil Marjanček? Še ne dveletnega fantička pogrešajo od 3. jul ija - Iskalci, ki jih je bilo več kot 120 so prečesali polja in gozd - Je Marjančka vzela narasla Radešca? # V torek, 3. julija, okoli 17. ure so pri Skubičevih v Meniški viši začeli pogrešati še ne dveletnega (20 mesecev) Marjana Skubica. Fantiček se je s sestrico igral pred hišo. Ko je šla sestra k mami, je Maijanček ostal sam v delavnici pred hišo. Za tem je za njim izginila vsaka sled. 0 0 0 0 Od hiše do potoka Radešca, ki se izliva v Krko, je nekaj manj kot 50 metrov. O fantkovem izginotju je bila že ob pol šestih popoldne obveščena postaja milice v Dolenjskih Toplicah. Cez pičlih 15 minut se je začelo prvo organizirano iskanje. Poleg miličnikov so sodelovali občani Meniške vasi in Toplic. Iskanje je bilo zaman. V četrtek, po prazniku, se je začelo iskanje v okviru novomeške 0 ŽVEČENJU NA TERAS Klotilda Zračnikova in Mateja Predalnikova sta sedeli na terasi hotela Večna izguba. „Osiviš, preden te pride kdo vprašat, kaj boš,“ je prekinila gledanje proti vratom Klotilda Zračnikova. „Fučka se jim. Pri zasebniku bi urneje tekali,“ seje spustila v razmišljanje o obnašanju natakarjev v privatnem in družbenem sektorju Mateja Predalnikova. „Želita?“ ju je vprašalo dekle z belim predpasnikom, majhnim, obrobljenim s čipkami. „V gostinski šoli jim tega gotovo niso svetovali,“ je rekla Mateja Predalnikova, ko se je postavil pred njuno mizo fant, črnolas, z brki in kosmatih prsi. „Želita, prosim? “ „Gospa bo kokto, meni pa prinesite, prosim...“ je naročala Klotilda Zračnikova in ',,Takšne mu bom povedala, da bo onemel,“ je zagrozila Klotilda Zračnikova. ,,Soglašam. Saj to ni način, , da strežno osebje prežvekuje pred mizami gostov," je raz- 1 pihovala Mateja Predalnikova. 1 „Je morda kaj narobe? “ je i vprašal šef, ko je zavrl pred mizo Zračnikove in Predalni- pazljivo prečesali gozd, polja, osamljene objekte, potok in Krko so večkrat prekrižarili s čolnom — vendar zaman. Čeprav so se ob izginotju Marjana Skubica pojavile govorice, ki običajno spremljajo take dogodke (Ugrabitev, neznani avto, ki seje ustavil itd.), je najverjetnejša domneva, daje fantiček odkoracal do Radešce in utonil. Takrat, v torek je bil sicer pohlevni potok zaradi deževja poln vode. Mihci in ribiškim družinam od izliva Radešce v Krko navdol je naloženo, naj bodo pozorne na trupelce, ki ga bo morebiti prinesla voda. Da bi ostal Marjan Skubic živ po tolikih dneh samote, žal ni več mogoče upati. Še posebej, ker pravijo, da je ugrabitev izključena. se je zazrla v fantove brke, ki kove. so se dvigovali in spuščali v no .. ,. ... enakomernem ritmu , ”Da „radl bl vama Predali, „Če se ne motim, vi žve- U „ J* ™e7me!asredl čite? “ je vprašala Klotilda fvka Klotilda Zračnikova ~ - - - kajti šefu se je pojavil med zgornjo in Skubic „Da mi pošljete v trenutku drugega natakarja," je r > r—j-~ r vzkipela Klotilda Zračnikova. sem Sefa postrežbe." „ln da veste: moj želodec ne prišel." prenese pogleda na človeka, Sef je bil oblečen v črno ki žveči." obleko, v belo srajco, za vra- Delde je zardelo in je od- t0™ Pa je irnel črnega me- žvečilo s terase. tuljčka. Zračnikova in je zadržala dih. - - ; .- „Prav imate: žvečim," je KzPrl° in SPodnj° m}.™° prišlo izpod brk. balonček, narejen iz žvečilne „Hvala lepa. Pijače ni treba ^ ,n naPolnJen z nJeg°v° prinesti, pošljite pa,s prosim, sapo „Kar nadaljujte, gospa." „Radi bi vama povedali, da sva si zaželeli žvečilne gume in veva, da nama jo boste vi ponudili." TONI GAŠPERIČ postaje milice. Boris Pavlin, pomočnik komandirja, ki je akcijo vodil, je povedal, daje Marjančka takrat poleg desetih miličnikov iskalo tudi 20 članov narodne zaščite iz Industrije motornih vozil ter novomeški gasilci s potapljačem. Fantka niso našli niti v gozdu niti v strugi potoka. V soboto je iskalo malega Marjana Skubica 123 ljudi. Pripadniki civilne in narodne zaščite iz Dolenjskih Toplic, sosedje, pripadniki JLA s čolni, sosedje, miličniki in svojci so Pionirji rib na Primos Prvi teden julija je bilo šče na Primostku pri gostitelj pionirjev iz vse Sl1 je. To so bili mladi ribiči se letos že drugič zbrali geslom „Na poti tovariši' čiste narave”. Organizatoric bora, Ribiška zveza Sloveni prišla na misel o zboru otro so že v rosnih letih popri/’ ribiško palico, ko je bili ribiški zvezi ustanovljena se® za delo z mladimi. Med 62 nirji jih je bilo letos tudi nel Vrbovškega, Duge Rese in i pri Osijeku. Slabo vreme je mladim čemhotelo zagosti, a so m® kos, kajti njihov delovni d** bil poln raznovrstnih aktivi11* Namen tabora ni bil le ribol® kopanje, temveč še marsikaj gega. Med pionirji je bilo skl* nBi mnogo poznanstev, zvej so za mnoge skrivnosti uspd ga ribolova, si izmenjali l*5 izkušnje. Poslušali so zani® predavanja o varstvu okolji ščiti narave, ribogojstvu ter lične teme o splošnem ljudi* odporu. Izleti na Vinico, v C* melj, Metliko, Crmošnjic«’ Bazo 20 sojim približali del' domovine. Najbolj zanimiv P* bil obisk in ogled vzreje in 0 va krapov v ribogojnici Dri nič. Prostega časa niso imeli, A v taboru organizirali plesni kino predstave, njihovo bi® so popestrile športne aktiv®* mladi harmonikar Zb pa Friš, ki je navdušil vse po' Dobre volje torej ni manjkal Jana Ahčan, vodja komisij* delo z mladimi pri Ribiški A Slovenije, je izrazila željo, postane tabor mladih ribičev* dicionalen. Levji delež za V> ribiškim družinam, ki bodo rale v bodoče pokazati več interesiranosti kot doslej in vočasno prijavljati svoj pod dek za tabor. Ob koncu se imenu vseh udeležencev zah la - ribiškima družinama Črnomlja in Metlike ter deli organizaciji Iskra iz Semiča so jim omogočili prijetno nje ob Kolpi. M. BF Harmonikar Zlatko je >.(l za dobro voljo. UMRLA BAMBIČEMA MA# - STOLETNICA Pred dnevi smo pospremili zadnjo pot najstarejšo že® krajevne skupnosti Podb<® Terezijo Bambič, la bi nasled leto dopolnila 100 let živi j«1* Sreča ji v življenju hi bila naklonjena. Toda prav tv* vztrajnosti in poguma, s kat®*1,; se je oklepala življenja, so jo spoštovali. Z dnino pri veli kmetih je preživljala sebe o# četvero od šestih rojenih . saj jo je mož zapustil in od^ Amerika Bila je skromna, vase zaprta in zagrenjena, k«*.., srcu ji je še vedno tičala bod1* zaradi moževe di katere je bilo ena sama revščiha. obč kaj *an Sati neg in s hie: Pro izol % XV sPri ne, tn *u Uva nov tre) dni ZLATA POROKA — Konec aprila sta v krogu svoje prijateljev praznovala 50-letnico skupnega življenja M alka i® Starič iz Rodne vasi pri Trebelnem. V zakonu se jima je osem otrok. Bolezen, vojna vihra, trdo kmečko življenje s° zarezali globoke brazde na njuna obraza. Vedno sta bila na pomagati šitši družbeni skupnosti. Janez je bil OF, član KZ Trebelno, krajevnega odbora in prijatelji in znanci jima ob jubileju želimo mnog diužinskem krogu.