SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

==
Po poiti prejeman velja: Za celo lito predplaian 16 fld., za pol leta 8 fld., u Jetrt leta 4 fld., ia jadaa
meaec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za ««le leto 12 fld., ia pol leta в fld., xa «strt leU 3 fld., si jedin mete« 1 fld. V LJublj ani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. va« na leto. Роаавпе Številke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (iaaerate) vaprejema upravništvo in «kapedleija v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ullee it. 3.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana piama ne viprejemajo.
Vredništvo ja т gemenilklb ulicah It. 2, I., 17.
Ichaja vsak dan, isvaemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
IŠtev. 45S.
V Ljubljani, v petek 12. marca 1897.
Letnilt XXV.
Volilci dolenjskih kmetskih občin.
Iz Trebanjsko-Kočevskega volilnega okraja se nam piše:
Te dni stopimo zopet na volišče, da izvolimo državnega poslanca za kmetske občine sod. okrajev Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog. Dva kandidata imamo, toda za tistega, ki ima količkaj srca in razama za koristi kmetskega stanu, je volitev čisto lahka, brez vsacega pomisleka 1
Katoliško - narodna stranka kandiduje Povše • ta, nemčursko - narodno • liberalna pa Vi š n i -k a r - ja. Mej tema dvema nam je zbirati.
Kedo je P o v š e ? Ali je treba to šele razlagati ? Povšetovo ime znano je ne le po vsem Slovenskem, marveč smelo rečemo v celi Avstriji, to ime iskrenega, zgovornega, skušenega in izredno nadarjenega zastopnika kmetskega etann. Sest let bil je doslej v državnem zboru in kadar je za besedo poprijel, vselej je to storil v obrambo kmetskega ljudstva.
Sin kmetskih starišev, sam zemljiški posestnik in umen gospodar, vrhu tega pa temeljito strokovno izobražen v vseh zadevah kmetijstva, zmatral je vodja Povše svojo nalogo kot državni poslanec vedno tako, da mora v prvi vrsti zastopati in zagovarjati blagor in pravice kmetskega stanu. Vodja Povše spoznal je že zdavna rane in bedo kmetskega stana, spoznal je velike krivice, ki se gode kmetn, spoznal je, da kmetski stan propada, spoznal je, da je kmetski stan steber in temelj slovenskega naroda in naše države in da, če kmetski stan propade, propade tadi naša slovenska narodnost in naša država I
Vse to spoznal je vodja Povše in v zmislu tega spoznanja je skozi vseh šest let postopal v državnem zboru odločno in možato, se zgovorno in če treba tudi rezko besedo. Njegovo strokovno znanje in praktična izkušenost v kmetijskih zadevah in pa njegovo vseskozi modro postopanje pridobilo mn je visoko spoštovanje vseh merodajnih krogov. V k m e t i j s k e m odseku je njegova tehtna beseda imela velik upljiv. Naj navedemo le en sam izgled o vpljivnosti Povšetove besede. Pred šestimi leti je njegov protikandidat obljubil Radečanom, da bode izpoeloval od države 10.000 gld. podpore za Badeški most čez Savo. Ko so na volilnem shodu nekateri volilci Povšeta vprašali, če more tudi on obljubiti, odgovoril je, da ne o b 1 j u b u j e ničesar, ker ni v njegovi moči, razpolagati z državnim denarjem. Rekel je pa, da bode v tem oziru storil, kar bode v njegovi moči. To je tudi spolnil, zastavil je vse svoje moči in izposloval je za Ra-deški most državne podpore ne le 10.000 gold., marveč 30.000 gold.! Tako velik upljiv si je znal v kratkem času pridobiti! P o v š e ni mož praznih obljub, marveč mož poštenega, resnega dejanja. Tak mož je zanpanja vreden, ki za-more kazati na dejanja.
In ne le v državnem zbora, tudi na raznih drngih odličnih mestih deluje Povše že leta in leta za blagor kmetskega ljudstva. Ni ga poslanca v deželnem zboru kranjskem, ki bi se bolj odločno, vestno in modro trudil za blagor
kmeta. — Kot velikoleten odbornik kmetijske družbe kranjske pridobil si je vodja Povše neizmerno zaslug za našega kmeta.
Nemogoče je, v teh vrsticah podrobno popisati velikoletno delovanje Povšetovo v blagor kmetskega ljudstva. Naj zadostujejo te splošne poteze. Ce še pristavimo, da je vodja Povše skozi vseh šest let bil sploh jeden najmarljivejših državnih poslancev, da se je vseskozi pokazal kot odločen, značajen Slovenec in zvest sin katoliške cerkve — imamo podobo moža, kakoršen mora naš poslanec biti, zlasti sedaj, ko Dolenjska bolj kot kedaj potrebuje dobrega, marljivega, vestnega in razumnega poslanca, razumnega zlasti, kar se tiče kmetijstva n. pr. vinogradarstva itd. Toliko o Povšetu!
In kedo je Višnikar? Imeli smo priliko, opazovati njegovo delovanje v javnem življenju; .deloval" je skozi več let kot deželni in državni poslanee. Kakšno je bilo to „delovanje". Kot drž. poelanec se je malokedaj oglnsil, a ne Jedenkrat za koristi kmetskega stanu. Naj njegovi liberalni agitatorji povedo le jeden sam slučaj, da bi bil Višnikar v državnem zboru govoril za kmeta! Niti jedenkrat se to ni zgodilo — za kmeta ni Višnikar našel niti besedice. O njegovem državnozborekem delovanju sta le dve točki dobro znani, ki sta v živem spominu vsakemu, ki pozna razmere, in značilne za Višnikarja. Prvo je, da se je Višnikar jako pridno udeleževal tistih sej drž. zbora, v katerih se je šlo za povišanje uradniških plač. Višnikar, ki je sam uradnik, glasoval je jako pridno za povišanje svoje plače. To je jedna .zasluga" Višnikarja.
Druga značilna okolnost pa je, da Višnikarja ni bilo v državnem zboru, ko se je šlo za slovensko gimnazijo v Celja meseca januvarija letošnjega leta. Takrat, ko se je šlo za čast slovenskega naroda, ko so se vsi Nemci in nemčurji združili zoper nas Slovence in ko je bila sveta narodna dolžnost slehernega slovenskega poslanca, storiti svojo dolžnost in oddati svoj glas v državnem zbora za slovensko stvar, — takrat ostal je Višnikar doma za pečjo, s tem pomagal nasprotnikom Slovencev k zmagi in si pridobil zahvalo — barona Schwegla in njegovih privržencev, ki sedaj z vso silo delujejo za njegovo izvolitev 1
To je Višnikarjevo delovanje v državnem zbora, kjer — mimogrede rečeno — si ni mogel pridobiti prav nobenega ugleda.
In v deželnem zboru ? Višnikar je bil skozi 6 let poslanec in skozi vseh šest let je pri vsaki priliki glasoval zoper kmete!! Opozarjamo tu zlasti na vprašanja o omejitvi prisilne legalizacije, o ljubljanskem gledališču itd. itd. Nikdar se ni Višnikar oglasil za kmeta! Pač pa je značilen zanj naslednji prigodek: Ko je vodja Povše nekoč zopet po svoji navadi iskreno govoril za kmetski stan, odkrival njegove rane in popisaval njegovo bedo, rekel mu je Višnikar: „Pojdite, pojdite, sa) so kmetu ne godi tako slabo, saj Vi tega sami ne verjamete 1" In ta mož naj zastopa k m e tsk o ljudstvo v državnem zboru ? Mož, ki niti pojma nima o bedi, ki tlači kmetski etan ? Nikdar!
Naj ga volijo tam, koder je doslej poslanec bil v Dolenjskih mestih! Zakaj ga pa tam nočejo ? Že vedo. zakaj ne in — on tudi! Ali so pa kmetje za to, da bi ostanke pobirali, katerih meščani več nočejo ?! Nikdar!
Volitev nam je toraj prav lahka. Kmet, ki ima zbirati mej Višnikarjem in Povše t n m, pa voli Višnikarja, je ali zaslepljen siromak, ali pa izdajica kmetskega ljudstva, ki zasluži pomilovanje vsacega poštenega in zavednega kmeta.
Bodimo toraj složni in ne dajmo se premotiti od nikogar!
Trdni kakor skala stojmo za svoje prepričanje, za blagor kmetskega ljudstva, za blagor slovenskega naroda in vsi volilni možje našega okraja oddajmo dne 15. t. m. na volišču svoje glasovnice z imenom : Fran Povše, deželni odbornik in posestnik v Ljubljani.
Deželni zbor kranjski.
(XVI. seja dne 6. marca.)
Deželni glavar Oton D e t e I a otvori sejo ob V, 11. uri.
Deželni predsednik baron H e i n prečita odgovor na interpelacijo posl. Hribarja in tovarišev z dne 19. febr. glede tukajšnje studijske knjižnice. Vsebina odgovora je ta: Studijska knjižnica je 2e od preteklega stoletja v sedanjih prostorih. Vsled potresne katastrofe se je moralo licejsko poslopje deloma izprazniti, knjižnica si je poiskala prostorov v raznih sobah, kakor je sploh bilo mogoče. Po dozidanju novega gimnazijskega poslopja se namerava na mestu licejskega poslopja sezidati stavbo za drugo gimnazijo in na mestu takozvane nekdanje glavne stražnice stavbo vsem zahtevam primernega posebnega biblijotečnega poslopja. Komisijonelna razprava zaradi ustanovitve dotičnega stavbinskega programa se bode v kratkem vršila. Deželna vlada bode pa takoj poskrbela, da se knjige shranijo v primernejšem prostoru, in če ni drugače, tak prostor najame v bližini licejskega poslopja.
Posl. G r a s s e 11 i poroča o § 3. C letnega poročila, ki se odobri ter vsprejmeta resoluciji:
1.	Dež. odbora se naroča, poskrbeti, da bodo okr. državni in deželni okrožni zdravniki o priliki infekcijoznih boleznij pri izvrševanju svojega posli najpotrebnejša zdravila imeli pri sebi ter jih takoj lahko dajali bolnikom.
2.	Dež. odboru se naroča, zdravstvenim zasto-pom priporočiti, da v slučaju infekcijoznih boleznij poleg zdravniške pomoči in zdravil poskrbe tudi za potrebno postrežbo.
Posl. P a k i ž nasvetuje, naj bi se v prihodnji proračun ustavila primerna svota za zdravniške uradne dnove v Sodrašici in drugih jednakih krajih. Ta resolucija sicer obvelja, vendar pa poslanec dr. Schaffer opozarja, da bi se jako obremenil dež. zaklad, ko bi se v mnogih krajih vpeljali taki uradni dnovi.
Posl. A ž m a n poroča o deželnih podporah, ki so lansko leto znašale 24.209 gld. 50 kr., in sicer za poškodovane po požaru 2035, po povodnji 100, po raznih bedah 5199 gld. 50 kr., raznim društvom in osebam 16.875 gld. Poročevalec omenja raznih povodenj v radovljiškem okraju in poškodeb,
f 4 /r ;y
i z^
ki sta jih naredili Bohinjska in Korenska Sava. V državnem zborn je posl. dr. Susteršič stavil nujni predlog, naj bi se takoj izvršile poizvedbe glede po-škodeb ter dovolila izdatna državna podpora. Toda ni znano, kaj se je storilo.
Deželni predsednik baron U e i n naznani, da je ravnokar dobil z Dunaja obvestilo, da poškodovanci v radovljiškem okraju dobć 3000 gl. državne podpore.
Posl. A ž m a n poroča o „ustanovah" ter reče mej drugim:
Ne smemo misliti, da so z ustanovami obdarovani vsi reveži in da razun imenovanih ni nobenih drugih, ampak resnično je, da je veliko več ne-obdarovanih, ki še čakajo podpore. Potem pa je tudi resnično, da nekateri celo ne zvedo, kedaj je kak prostor razpisan, ker se premalo razglasi potom županstev. Taki razpisi razglase naj se razun v uradnem časniku tudi v obeh naših dnevnikih ali pa tudi po župnijskih uradih.
Dobro bi tudi bilo, da se neuslišane prošnje prosilcem ne vračajo, temveč naj bi se prosilcem to potom županstva naznanilo, prošnje pa prihranile za slučaj, da se kateri prostor izprazni.
V	tem smislu stavi predlog, ki pa je bil odklonjen.
Posl. P e r d a n poroča o letnega poročila točki „dež. prisilna delavnica" ter predlaga, da se odobri. Poročilo je bito vsprejeto brez ugovora, kakor tudi poročilo poslanca L e n k h a glede dobrodelnih zavodov.
Posl. A ž m a n nato poroča o § 8. letnega poročila gleđć „šolstva". Poročevalec z ozirom na rastočo potrebo dekliških šol v imenu odsekovem predlaga : Dež. odboru se naroča, naj v dogovoru s c. kr. dež. šol. svetom in dotičnimi okr. ter krajnimi šol. sveti pretresa vprašanje, ali bi ne kazalo, da se dekliške šole izroče šolskim sestram.
Glede novih šolskih beril poročevalec predlaga : Dež. odboru se naroča, da pri ravnateljstvu zaloge šolskih knjig dela na to, da se pri sestavi šolskih beril bolj ozira na verski moment.
Posl. P a k i ž predlaga, naj dežel, odbor za zgradbo nove štirirazrednice v Loškem Potoku vstavi v proračun za 1. 1898 primeren prispevek.
Vsi predlogi so bili vsprejeti.
Pri točki 46., ki navaja, da je dež. šol. svet v lastnem delokrogu odredil, da se vpelje s počet-kom druzega tečaja šolskega leta 1896/97 na vseh štiri- in večrazrednih javnih splošnih ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom nemščina in na šolah z nemškim učuim jezikom slovenščina od tretjega razreda dalje kot obvezni učni predmet, oglasi se za besedo posl. di. Žitnik rekoč:
Minulo leto je dež. odbor poročal, da je nasvetoval c. kr. dež. šol. svetu, naj bo na štiri- in večrazrednih slovenskih ljudskih šolah na Kranjskem od tretjega razreda naprej pouk v nemškem jeziku obligaten, jednako na nemških šulah slovenščina. Ta uredba naj bi se vpeljala potom zakona, da bi ostala trajno v veljavi. Gosp. posl. Hribar gotovo ni pričakoval, da se bode njegov predlog tako tolmačil, kajti njegov predlog, ki ga je zbornica 1. 1895 vsprejela, se glasi:
„Na nemški deški in dekliški šoli v Ljubljani je vpeljati s šolskim letom 1895/96 od tretjega razreda nadalje slovenski jezik kot obvezni učni predmet za vse učence in učenke brez izjeme. Dež. odboru pa se narcia, naj pri c. kr. dež. šol. svetu takoj stori potrebne korake za izvedbo tega sklepa."
V	tem sklepu ni govora o ljudskih šolah sploh na Kranjskem, kajti tak predlog bi tedaj gotovo ne dobil večine v zbornici.
Deželni odbor pa se sklicuje na zakon na Moravskem, po katerem je drugi deželni jezik obvezni predmet. A to velja za r e a 1 k e , ne pa za ljudske šole.
Istina je, da je minulo lete dež. zbor v XVII. seji dne 6. julija dotični dopis dež. odbora na dež. šol. svet na znanje vzel, a s tem ni rečeno, da ga je odobril. — In če mene, pravi govornik, zadene krivda, zadene gotovo tudi večino članov dež. zbora. Znano je namreč, kako malo se zbornica posebno zadnje dni zanimlje za letno poročilo dež. odbora, ki se navadno jemlje na znanje. Tako je zbornica vzela na znanje že mnogo stvari, ki se niso izvršile v smislu sklepov. Sicer pa noben zakon ni nepre-klicljiv, še manj pa katerakoli odredba ali ukaz. In če smo lani v naglici spregledali to točko, ne urnem, zakaj bi letos odobrili to odredbo. Sedaj imamo povsem drugo stališče. Lani je dež. odbor le poročal,
kaj je nasvetoval deželnemu šolskemu svetu; letos pa se nam poroča že o izdanem ukazu deželnega šol. sveta.
Gospoda, pravi govornik, jaz naravnost priznam, da je nemščina ali katerikoli drugi kulturni jezik človeku koristen; s tem pa nočem reči, da je nemščina našemu kmečkemu ljudstvu po deželi nujno potrebna, kakor izjavlja neki okr šol. nadzornik : .Za veščega Kranjca, ali je nemške ali slovenske narodnosti, je znanje obeh deželnih jezikov absolutno potrebno." Jaz za svojo osebo temu načelu ne morem pritrditi. Nikdsr ne bi pripomogel, da bi se kateremu Nemcu le las skrivil v deželi, ali nikdar tudi ne glasoval za to, da bi se naši priprosti ljndje silili učiti se jezika, katerega v svojem poklicu doma ne potrebujejo. Nemščina naj se uči po mestih in trgih, kjer so srednje šole in kjer je več inteligence, nikakor pa naj se ne trati čas po vaseh, od koder morda k večjemu dva dečka na leto gresta v srednje šole. Zaradi dveh ali treh naj se mučijo vsi drugi otroci ? — To ni koristno, ni praktično, torej je dotična odredba neumestna.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. marca.
Volitveno gibanje. Včeraj so se vršile volitve za peto skupino v Galiciji in na Gorenje-Av-strijskem. V poslednji kronovini ste si stali nasproti le dve stranki, namreč katoliško-ljudska in socijalno demokratična stranka. Zmagala je, kakor je bilo pričakovati, sijajno katoliška ljudska stranka z vsemi tremi kandidati. Prodrli so z veliko večino kandidatje dr. Ebenhoch, dr. Kern in Doblhammer. — Drugače je pa v Galiciji, ki je volila včeraj 15 zastopnikov. Tu je delal z vso silo aparat poljske žlahte, ki pobija z največjo odločnostjo vsakega nasprotnika, naj si pripada katerikoli stranki, ako ne mara trobiti v rog poljskih zatiralcev. Stalo si je nasproti pet strank: poljski centralni volilni odbor t. j. poljska žlahta, socijalni demokratje, poljska ljudska stranka, Stojalovskega stranka ter mnogo posameznih kandidatov. Vspeh volitve znan je še le deloma, kajti v raznih krajih so se vršile volitve pozno v noč, ali pa se še vrše ožje volitve. Kolikor je dosedaj znano, je izvoljenih devet kandidatov, ki jih je sem ter tje tudi s silo priporočala poljska žlahta, jeden somišljenik katoliške ljudske stranke, jeden Rusinec, jeden pristaš Stojalovskega in jeden socijalni demokrat. V jednem okraju se vrši še ožja volitev in iz Levova še nimamo natančnega poročila. Volitve so se vršile tako, kakor se vrše sploh volitve v Galiciji, kjer se je že uvedel mažarski zistem. — Uradno poročilo od včerajšnjega dne nam javlja, da so se vršile volitve mirno, ubiti so samo (!) trije volilci. O drugih nerednostih in pritiskih se seveda molči, ker se žlahta boji, da bi svet izvedel, kako „redno" se vrše volitve na Poljskem. — Dosedaj je izvoljenih 45 poslancev, izmej katerih je 13 krščanskih socijalistov in le 4 soc. demokratje. Danes se voli 28 poslancev, in sicer na Češkem 18, na Štajerskem 4, v Dalmaciji 2, na Tirolskem 3 in na Predarlskem jeden.
Deželni zbori so te dni na vsi črti zaključili zimsko zasedanje, le nižjeavstrijski in češki deželni zbor se snideta najbrže še za nekaj dni v mesecu aprilu ali maju. V češkem deželnem zboru, kjer je bilo pričakovati najbolj burnih razprav v jezikovnem vprašanju, je vlada s tem odvrnila vso nevarnost, da je zadrževala vse take predloge, ki bi bile razburjale češke in nemške duhove. Dotične komisije, ki bi bile morale posvetovati se o teh vladnih predlogah, namreč o mladočeškem predlogu gledč adrese, o predlogu Nemcev glede kurij ter razpravi o vladni izjavi, se niso sošle. Daljša in burneja razprava se je vnela povodom razprave o proračunu za šolstvo. Glavne naloge deželni zbori seveda niso izvršili, namreč preosnove deželnozborskega volilnega reda. Večina deželnih zborov se je izjavila, da je še čas za sklepanje o preosnovi volilnega reda. Jedini nižjeavstrijski volilci so že letos volili po novem zistemu. Posebno slabo so se v tem oziru obnašali Mladočehi v češkem in moravskem zastopu.
Kvota. Ogerski listi poročajo, da se snideti kvotni deputaciji pričetkom meseca aprila. Ob jednem s predložitvijo predlog, tičočih se pogodbe z Ogersko, se vrše tudi volitve v kvotno delegacijo. .Pesti Naplo" poroča, da bodo v ogersko delegacijo izvoljeni vsi člani bivše delegacije. Z druge
strani se pa zagotavlja, da nekateri bivši člani ne marajo več vstopiti v delegacijo. Namesto teh bo treba izvoliti nove može. Za avstrijsko delegacijo se seveda vrše nove volitve, ker so na novo izvoljeni vsi člani državnega zbora. H kvotnemu vprašanju spada tudi dejstvo, da so se izvršili sklepi raznih obč. zastepov na Ogerskem, v katerih se polaga vladi na srce, naj ne privoli v kako zvišanje kvote, samo vsled pritiska in posredovanja vladnih organov in njihovih privržencev.
Krečansko vprašanje. Kolikor je možno razvideti iz dosedaj došlih poročil iz glavnih evropskih mest, so velevlasti z malo izjemo jedine v tem, da jih znani odgovor grške vlade ne more odvrniti od prvotnega sklepa glede vporabe najstrožjih sredstev nasproti Grški, ako se pravočasno ne umakne z otoka. Zatrjuje se celo, da se v tem oziru že vrše potrebne priprave. Posamni poveljniki so že pred nekaj dnevi zahtevali od svojih vlad, naj odpošljejo potrebno število vojakov, da se zasedejo obrežni kraji Krete. Tej zahtevi se je neki deloma že ugodilo. Poveljniki zatrjujejo nadalje, da grške čete ne bodo pomirile razburjenih duhov in da je baje to uvidel že tudi grški poveljnik Vassos in bo v kratkem nastopil pot proti Pireju. To poročilo pa ne more biti povsem zanesljivo, kajti že iz odgovora grške vlade je razvidno, da se grška posadka ne umakne preje z otoka, dokler ni končan pogubo-nosen prepir. Iz Kaneje je došlo v zadnjem času poročilo, da so vstaški vodje izjavili nasproti nekaterim poveljnikom, da so pripravljeni vsprejeti po-nujano jim popolno avtonomijo, kakor naglo se po-mire mohamedovci. Akoravno to ni popolnoma nemogoče, kajti zmerneje prebivalstvo že težko pričakuje trenutka, ko se proglasi mir na celi Črti, vender pa sklepati po prvotnih izjavah in nagla-šanju grških veljakov, se ni nadjati, da bi vodje tako naglo spremenili svojo zahtevo, ki se je prvotuo glasila le na trajno združenje z Grško. Turčija dosedaj še ni odgovorila na skupno noto velevlastij in se zatrjuje, da se poprej ne stori odločilen korak, dokler ni objavljen odgovor turške vlade. Po vsem tem sklepati, je krečansko vprašanje še precej zamotano, vender pa menijo nekateri merodajni krogi, da se reši v nepredolgem času.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. marca.
(Volitve v gorenjskih kmetskih občinah.) Gosp. vodija in konzist. svetnik prof. Tomo Zupan nam je naznanil, da je umaknil svojo kandidaturo v gorenjskih kmetskih občinah.
(Volitev za V. knrijo v Logatcu) se je lepo in mirno vršila. Vodil jo je točno po postavnih določbah g. kom. Hofbauer. Volilci so volili v komisijo gg. žapnika iz Unca in Planine pa podžupana Andr. Modica iz Rakeka. Volilni komisar je poklical vanjo g. nadzornika Reismiillerja, župana Puppisa in župnika Možino. — Le teh šest je volilo kot sedmega člana v komisijo trgovca gosp. Jul. Lenassija. Predsedoval je g. župnik planinski in z običajnimi for-malitetami otvoril glasovanje. Glasovnice smo metali v lično urno in radovedno čakali izida. Opoludne je predsednik naznanil izid : 14 glasov za dr. Kreka, 3 za Kunca. Za Kreka so glasovali volilni možje iz občin Planina, Gor. Logatec, Rovte, Hotederšica; — za Kunca 3 Dolenje Logačani, 1 hotenski volilec je bil odsoten. — K obedu so šli nekateri volilci k Riharju, drugi k Lenassiju; pozneje pa so tudi prvi obiskali ostale tovariše in še nekoliko časa v prijateljskih razgovorih skupaj bili. Ker je bila kvat. sreda, se nismo mogli posebno gostiti. Tudi časa ni bilo, ker so nekateri volilci že ob 1/t2. uri odšli k vlaku. In vender se je nekemu zagrizencu zljubilo izustiti dovtip o „f. ohceti", katera se pri Riharju obhaja. Zelo duhovito, ob jednem flaj in olikano. G. G . č čestitamo in vas v ponedeljek na „ohcet" povabimo. — Kako pravi že pregovor? „Kakoršen ptič, taka pesem."
(Mestne doklade.) Sklep občinskega sveta ljubljanskega glede povišanja in različne razdelitve mestnih doklad je deželni odbor na priziv kanonika dr. E1 -b e r t - a in drugih meščanov razveljavil, kakor je to naznanil mestni župan v seji dne 10. t. m. Kakor je znano, je g. dr. V. G r e g o r i č v tedanji seji proti temu predlogu govoril, a sklenilo se je vse-jedno povišanje doklad.
(Duhovno opravilo ua Rožnikn.) V zahvalo, da je Ljubljana v zadnjih dneh pokazala krščansko socijalno lice, se vrši v nedeljo dopoludne ob 10. ur
na Rožniku duhovno opravilo, h kateremu ue vabijo vsi naši somišljeniki.
(Ljubljanske obrtnike) opozarjamo na razglas, objavljen v uradnem listu „Laib. Z*itg." štev. 45 z dne 25. febr. glede preskrbovanja deželne brambe z obleko in drugo opravo.
(V kopelj v Gradeži.) Kakor v preteklih letih bo deželni odbor tudi letos nekaterim skrofuloznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz dež. zaklada, da jim bode mogoče iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotične prošnje naj se pošljejo do kouca meseca aprila t. 1. deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim iistom, z zdravniškim in ubožnim spričevalom.
(Iz Mengša) 9. sušca. Nisem mislil, da bode izid naših volitev tako zelo poparil nekaternike. V „Narodu" od 8. sušca sem bral, kako se nekateri kislo drže, ker smo jim dali nekoliko „drnulj" mesto medu na dan volitve. Sram nas je povedati, tako faluje dopisnik, da je zmagala — vprvič — klerikalna stranka, kajti naš trg Mengiš je že od nekdaj volil narodne (Narodove) može, ki so oddajali svoje glasove narodnim (liberalnim) kandidatom. To je resnica. Ali zakaj je trg volil tako ? Za to, ker ste umeli volilce tako umetno izpeljati na led, da se niso volitve udeležili, da ste lažje zmagali. Se spominjate še zadnjih deželnozborskih volitev ? Koliko volilcev je prišlo ? 5 ali 6 I Tedaj ste lahko zmagali, ko večina ni vedela, kedaj so volitve. Zakaj ste sedaj popolno pogoreli ? Uzrok pove „Narod" sam: „ . . . Tukajšnje ljudstvo dosedaj niti vedelo ni, kaj je „liberalec" ali pa „klerikalec" ! Ker je pa ljudstvo sedaj zvedelo (tako sklepam jaz, mislim, da pravilno), kaj je liberalec ali pa klerikalec, za to je vas volilo enoglasno, naše može pa sto štiri in petdeset glasno v peti kuriji, v kmečkih občinah pa naše jednoglasno ! Teh 154 in 78 glasov je vzrok popolnega našega poraza, ne pa „mladega kaplana strastna agitacija". Možje so vas dejali pod koš in ne kaplan. — Bes je, da je on nekoliko agitiral pri volilnem shodu, a nikakor ne strastno. — Priporočal je možem, naj volijo same zanesljive korenjake, ne pa kimovcev in poštimovcev. Mej strastno agitacijo prištevamo mladi kaplani vzlasti golaž, vino, pivo, „fraklček", po 200 gld. čez dve leti na vsakega volilca, „tovarna za zobotrebce" (shod na Uncu), govejo živino na posodbo po 5% itd. itd. To so splošna liberalna in „mokračka" sredstva za agitacijo. Ali je „mladi kaplan" vporabljal mogoče taka ? ? Niti splošnih niti tu vdomačenih liberalnih sredstev se ni dotaknil, n. pr. da hočemo odpraviti šolo, znova vpeljati tlako in desetino, kar je pa našim možicelnom precej pogosto ježiček premikalo. Ali je mogoče „mladi kaplan" zanesel novico v bližnjo župnijo, da bodo mengiški gospodje v nedeljo po volitvi preklicali (čujte, čujte) škofovski list?? Take modre spadajo vse mej strastno agitacijo, in kdo jih je raznašal okrog od zore do mraka in tudi po mraku trkajoč na okna volilcev?? Nihče vam ni verjel, še manje pa zameril, ker so bili ravno zadnji predpustni dnevi. — Skoda, da dopisnik ni vedel, da je „mladi kaplan" celo tiskane volilne listke naročil, a so prišli uro prepozno I To bi bil strah, to 1 saj mu že pred „pisanimi volilnimi listki sapa zastaja in srce v hlače leze". — Kakor v začetku in sredi dopisa, tako se je revež vrezal tudi na koncu, ko piše: „Nas tolaži jedino le to, da bode jedenkrat prišel čas, ko se bodo naši ljudje prepričali, da jih ti gospodje le slepe in tedaj jim bodo pokazali vrata". Kdor zbira ljudstvo v poštenih društvih, ga podučuje na shodih, pri predavanjih, mu oskrbljuje pošteno branje, jih navdušuje za lepo, pošteno narodno petje, ta tedaj ljudstvo slepi ? ? O ti učena glavica ti I Prijatelj ne smeši se, ker si za dvajset let prepozno priromal na nedolžen in potrpežljiv „Narodov" papir se svojim dopisom I Sicer vam je pa „mladi kaplan" na razpolago. Prizadeval si bode na vso moč, da ga vi in „Narod" ne bodeta nikdar hvalila. Mladi kaplan.
(Zdravje v Ljubljani) od 28. feb. do 6. marca. Novorojenih 21, mrtvorojena 2, vmrlih 21. Mej njimi za tifuzom (logarjem) 2, dušljivim kašljem 1, jetiko 2, vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 15. Med njimi 8 tujcev in 11 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, tifuzom 2, oslovskim (dušljivim) k&šljem
9,	vratico 3.
*
* *
(Koroški deželni zbor) je zaključil, kakor se nam piše iz Celovca, svoje zasedanje v sredo dne
10.	t. m. Se v zadnjih sejah so nemškonacijonalci
doguali par stvarij, ki močno dišć po starem židovskem — liberalizmu. Odklonili so, kakor sem Vam že sporočil, po dolgi debati vladno predlogo o upeljavi veronauka na celovški realki. V današnji seji se je volil nov deželni odbor. Izvoljeni so za odbornike: bar. Aichlburg-Ltbia, dr. Jos. Lemiš, Hock, pl. Hillinger. Za namestnike: bar. Sternek, dr. Metnic. Honlinger, dr. Prettner. „Siidmarki" in „Schulverein-u" se je dovolilo podpore po 100 gld. Prejšnji zbor teh podpor ni dovolil. Gotovo zelo značilno pa je, da je nemškonacijonalna večina dovolila podporo židovskemu schulvereinu 11 Ugovarjala sta odločno gg. £ i n s p i e 1 e r in Grafenauer. Dalje se je odklonil Grafenauerjev predlog, naj se v dežel, bolnišnici uvedejo usmiljene sestre. Z običajnimi nagovori se je zaključilo zasedanje. Splošno se je opazilo, da g. dež. predsednik ob sklepu ni črhnil niti besedice. Drugikrat je vselej tudi govoril. Nj. ekscelencija je pač z „mladimi" zelo nezadovoljna, ker so kratkomalo odklonili več vladnih predlog, in zato jim ni privoščila
—	besede v slovo!	—rn —
(Iz Maribora) 6. marca. V noči na 5. t. m. je sprevodniku I. Frangešu med prevažanjem tovornega vlaka spodletelo. Imenovani je tako nesrečno padel pod voz, da mu je obe nogi odtrgalo.
(Iz Gorice,) dne 10. marca. Volitev v peti splošni skupini se je izvršila častno za slov. narod na Goriškem in častno za našega narodnega ljubljenca, veleč, gospoda dr. Antona Gregorčiča. Današnji god 40. mučenikov je prav pomenljiv za naš mučeniški narod. Kakor izmed onih 40 mučenikov, se tudi izmed naših skušanih in zapeljevanih ni nihče izgubil, vsi so zaslužili krono. Naši sodeželani so menda resnično upali na zmago, kajti vsa mogoča sredstva so porabili za zmago, prigovarjanje, žuganje in denar. Poiskali so si ljudi med Slovenci, ki so volilnim možem ponujali denar. Zuani bivši predsednik goriškega Sokola, grot Obizzi, je bil posebno nadležen. Vso deželo je obletel, vendar zaman. Kanalci so ga posebno častno spremili iz trga
—	z metlo. Danes pred volitvijo so stotake ponujali slovenskim volilcem za jeden glas, pa nihče se jim ni prodal. Tu in tam se je tudi slavna vlada kazala naklonjena Lahom, danes pa je očitno pokazala barvo. Cujte 1 Ni še napovedana ura v zvoniku odbila devet, že vladni komisar g. B. Princig ukaže volilno dvorano zakleniti, češ, Lahi so vsi v dvorani, Slovencev je še mnogo zunaj na trgu, morda se posreči v volilno komisijo spraviti laško večino. Ni se še prav začela volitev komisije, ko pride kakih dvajset slovenskih volilcev, a duri so jim bile zaprte. Noben protest ni pomagal, duri je dobro zavarovala vladna policija. Vkljub temu smo imeli večino in izvolili tri Slovence v komisijo, c. kr. vladni komisar pa triLahe izmed 112 slovenskih in 44 laških volilcev. Taka je pri nas vladna nepristranost! Volitev se je vršila recimo redno. Slovenci so glasovali za gospoda dr. Anton Gregorčiča. Le dva volilca sta v naglici pozabila na glasovnico zapisati „dr." In to je že dalo povod prepiru. Lahi niso pustili ta dva glasa prišteti dr. A. Gregorčiču. In c. kr. vladni komisar je zopet svojo naklonjenost skazal Lahom. Vplival je na predsednika, da je poprej razglasil izid volitve, nego je komisija sklepala o onih dveh glasovnicah. Konečno je zopet na vplivanje vladnega komisarja komisija razglasila, da je dr. Anton Gregorčič voljen z večino glasov, ni pa razglasila števila glasov, češ, da Lahom ne razdraži živcev. Na zahtevo volilcev je postal c. kr. vladni komisar ne-uljuden, grozeč. Konečno vendar dovoli objaviti, da v Gorici je dr. Anton Gregorčič dobil 122 glasov, dr. Francesco Waiz iz Kormina pa 48 glasov. Tolike oblasti, tolike nadmoči menda postava vendar ne daje vladnemu komisarju ? ! Skupni izid volitve je sledeči: v Gorici je dobil dr. Anton Gregorčič 122, v Sežani 50, v Bovcu vse, v Cirknem in Tolminu vse in v Furlaniji 11 glasov, torej skupaj
256 glasov. Furlanski kandidat dr. Fr. Waiz je dobil 173 glasov, socijalni demokrat Mam 6 glasov (in te v Sežani), dr. Bujatti 2 glasa. Slovenci smo si ohranili svojo narodno čast, Lahi pa svoj denar.
(Iz Brna) Davki za okrajno glavarstvo Brno so določeni po reviziji katastra zemljiškega davka takole: 1. vrsta na 28 gld., 2. na 23 gld., 3. na 17 gld., 4. na 10 gld. 50 kr., 5. na 7 gld., 6. na 4 gld. 75 kr., 7. na 2 gld. 30 kr. in 8. na 1 gld. Še to je preveliko v primeri z drugimi okraji. — Profesoi Banda je govoril v seji „Pr4vnickć jednotj" o vseučilišču v Brnu, in po želji ministra je treba odgo-
jevati že, da bodo učene moči pri rokah. Torej vseučilišče bo I — Nekdanji urednik „Lid. Nov." Oer-mik, je pred več leti Brno zapustil. Nihče ni vedel kam, govorilo se je eelo o samomoru. Nahaja se v Sriedcu kot urednik židovske „Handelszeitunge* pod imenom Milan Kozak. Godi se mu dobro, domov se mu ne ljubi. Bo že vedel zakaj. Kako se vender ljudje preleve.
(Koristna družba.) V Bimu, Napolju, Milanu in Turinu so ustanovili že pred dalj časa družbo, kateri je namen zagovarjati pred sodnijo žaljeno čast duhovnikov in pa odpravljati krivice, ki se gode cerkvi in njenim napravam. Zadnji čas se je ustanovila taka družba tudi v Florenci. Predsednik jej je advokat Ciaranfi. Ali bi ne kazalo ustanoviti tudi v Ljubljani družbe jednakega smotra ? Sicer se utegne primeriti čez nekaj časa, da bode vsak nepridiprav javno zabavljal veri in duhovnikom, ne da bi ga kdo postavil nazaj v meje dostojnosti. Kaj menite ?
Društva.
(Občni zbor delavskega konsum-nega društva) se vrši 21. t. m. dopoludne v rokodelskem domu v Komenskega (Poljskih) ulicah in ne, kakor je bilo prvotno naznanjeno, v mestni dvorani.
(Pri kmetijski podružnici Krški) vršil se bede pouk o suhem cepljenji ameriških trt v ponedeljek, torek, sredo in četrtek due 15., 16., 17. in 18. marca. Pristop k pouku je vsakemu prost, udeležiti se ga pa morajo vsi tisti vinogradniki, ki dobijo podporo in trte od kmetijske podružnice. Pouk se prične vsak dan ob S. uri zjutraj. Trte se bodejo delile: 1. v ponedeljek, dne 15. marca, posestnikom far Krško in sv. Duh ; 2. v torek, dne 16. marca, posestnikom fare Leskovec ; 3. v sredo, dna 17. marca, posestnikom fare Raka ; 4. v četrtek, dne 18. marca, posestnikom far Bučka, Cerklje in Studenec.
(Bibarski okrajni odbor za Kranjsko v Ljubljani.) Ker je ribarski okr. odbor za Kranjsko v Ljubljani zdaj ustanovljen (§ 24. rib. zak.), naprosijo se p. n. osebe, katerim se plačilno ali brezplačilno v jedni ali v več ribjih vodah prepusti ribe loviti, priskrbeti si od zdaj naprej „ribolovno knjižico" pri gosp. dr. Karol Ahazbizhu, odvetniku v Ljubljani, Stari trg št. 13, kot blagajniku ribarskega odbora. Pristojbine za ribolovno knjižico je plačati 3 gld., za kolek 50 kr. in za tiskovino 10 kr., skupaj 3 gld. 60 kr. — Blagajniku naj se tudi dopošljejo okrajne takse, zapadle za leto 1896, po poštnih nakaznicah.
(Okrajna posojilnicavMokronogu) registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj letni občni zbor dne 31. sušca t. 1. ob treh popoludne v šolskem poslopju v Mokronogu. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa. 4. razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 6. Nasveti in predlogi. — Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število zadružnikov navzočih, vrši se občni zbor pol ure kasneje brez ozira na število istih.
(Posojilnica v Trebnjem) bode imela svoj redni občni zbor 14. marca t. 1. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju.
(Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Skofjo Loko.) Meseca januarja in februarja se je vložilo 17.692 gld. 42 kr., vzdignilo 804 gold. 15 kr. Posodilo se ie 6.885 gold. Stanje hranilnih vlog: 58.598 gld. 44V, kr. Promet: 36.438 gld. 5 kr.
(Hranilnica in posojilnica v Gorjah) je imela v preteklem letu 1896 denarnega prometa 88.218 gld. 75 kr. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 41.817 gld. 62 kr., posojil pa 33.899 gld. 7 kr., naloženega denarja 8000 gld.— Cisti dobiček znaša 111 gld., reservni zaklad 171 gld. 80 kr.
Telegrami.
Brežice, 12. marca. Zičkar je dobil 79, Ropaš 7 glasov.
Konjioe, 12. marca. Zičkar je dobil pri današnji volitvi osemintrideset, Ropaš pa sedem glasov.
Lino, 12. marca. Pri državnozborski volitvi v Gornji Avstriji za peto skupino so bili izvoljeni: v Lincu Ebenhoch s 383 od 495 oddanih glasov, v Welsu Doblhammer s 444 od 506 oddanih glasov, v Steyru Kern s 430 od 505 oddanih glasov. Vsi trije pripadajo katol.-ljudski stranki.
Levov, 12. marca. Včeraj so se vršile državnozborske volitve za splošno skupino v Galiciji. Dosedaj so izvoljeni: Devet kandidatov poljskega osrednjega odbora, jeden Rusin, jeden pristaš Stojalovskega, jeden
somišljenik poljske ljudske stranke in jeden socijalni demokrat. Potrebna jo jedna ožja volitev. Vspeh volitve v Levovu še ni znan. V Davidovu, okraj lvovski, je ubit jeden član volilne komisije. Orožništvo je rabilo orožje in ubilo dva nemirneža.
Sredeo, 12. marca. Zasedanje sobranja je zaključil knez Ferdinand s prestolnim govorom.
Pariz, 12. marca. Brzojavka iz Tana-nariva zatrjuje, da je proglasil general Gal-lieni 28. m. m. prognanstvo ondotne kraljice.
London, 12. maroa. „Reuters Office" poroča iz Tangerja, da se je v Fezu podrl del mpstnega zidu in zasul 180 delavcev.
Milan, 12. marca. V „velikem orijentu" francoskega masonstva je bila skupščina okrog 1500 masonov. Pozdravil jih je tudi Raqueni, zastopnik laškega masonstva. Sklenili so osnovati mednaroden odbor zoper klerikalizem.
Dogodki na Kreti.
Bruselj, 12. marca. Trideset poslancev je podpisalo izjavo za Grško in poživljalo vlado, naj ne krati pravic grškemu narodu.
Carigrad, 11. marca. V vojnem ministerstvu se zagotavlja, da se s četami, ki se nahajajo na grško-turški meji, ne namerava napasti Grške, marveč le odbijati eventualni napad. Vsekako bo pa Turčija pazila na to, da Grki ne prekoračijo meje.
Pariz, 12. marca. „Temps" poroča, da se v Pireju neprestano vrše vsakovrstne priprave. Veliko število parnikov s četami in vojnimi potrebščinami je že odplulo v Te-salijo.
Pariz, 12. marca. „Agence Havas" poroča iz Aten: Kralj Jurij je izjavil, da je Evropa manje vznemirjena radi zahtevanega zjedinjenja Krete z Grško, kakor pa radi življenjske moči, ki jo kaže Grška v sredozemskem morju. Z izvanredno hitrostjo izvršena mobilizacija brodovja je vzbudila veliko iznenadenje. Kralj je odzval parnika
d л	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	« ie M J ž*"
11	9. zvečer	738'9	2-9	sr. jug	jasno	
12	7. zjutraj 2. popol.	738-6 735 8	— 1-5 10-1	sr. zah. p. m. jzah.	megla del.oblač.	0-0
„Hydra" in „Admiral Miaulis", ker se boji, da mu nasprotniki razbijejo najlepši ladiji.
Pariz, 11. marca. „Agence Havas" poroča iz Kaneje: Z največjim trudom so se osvobodili v mestu Kandano zaprti moha-medani. Evropski pomorščaki so odvedli 523 mož, 1047 žen in otrok in 340 vojakov, iz mesta Spaniaco pa 112 vojakov. Ker za prevoz teh ljudij ni dovolj ladij, ostanejo vsi v Selinu. — V Solun in Adria-nopel je odposlala turška vlada dosedaj 15 voz s 25.000 možmi, 500 konji in strelivom. Včeraj so se odpeljali zopet trije vlaki.
Meteorologidno porodilo.
malo m.
Srednja včerajšnja temperatura 4 8°, za 2 0° pod nor-
Zahvala. 186
l-i
Za mnogobrojne tolažilne dokaze pismenega in ustnega najiskrenejšega sožalja in srčnega sočutja, kateri so nam došli od blizo in daleč ob priliki neizmerne izgube naše preljubeče, dobre, nepozabne soproge, ozir. matere, sestre, svakinje in tete, gospe
Ivane Jager roj. Porenta vdovij. Klemene
meiarloe ln hline poaestnloe
iz krogov sorodnikov, prijateljev in znancev, izrekamo tem potom najtoplejšo in iskrenejšo zahvalo.
Posebno se še najtopleje zahvaljujemo prečastiti duhovščini, kakor tudi slavnim mesarskim zadrugam ljubljanski, škofjeloški in kranjski, gospodom zastopnikom podčastnikom slav. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev St. 27, slav. pevskemu društvu „Ljubljana" za ginljivo petje, prijaznim darovateljem prekrasnih vencev in mnogobrojnim udeležencem, ki so došli od blizo in daleč, da izkažejo dragi pokojnici posbdnjo čast. — Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat: Bog povrni.
Žalujoča rodbina.
187 1-1
Globoko užaljenega in tužnega srca javljamo vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je Bogu veegamogočneinu dopalo našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in strica, gospoda
! Antona Morgutti-ja
hlinega posestnika
po zelo kratki bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 3. uri popoldne v i 76. letu svoje etaroeti poklicati v boljše življenje.
Pogreb prerano umrlega nam nepozabnega bode v s o b o t o , 13. t. m., ob »/» 5. uri popoldne od hiše žalosti Streliške ulice, Strma pot š t e v. 2, k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Priporočamo dragega rajnkega v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 11. maroa 1897.
Žalujoči ostali.
Vabilo k
občnemu zboru
„Hranilnice in posojilnice y Košani,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bo vršil dno 28. marca 1897 v kapelaniji pri sv. Mihaelu v Nadanjemselu.
Vspored:
1.	Poročilo načeletva.
2.	Potrjenje računa. 8. Nasveti udov.
4. Volitev odbora. Nadanjeselo, dnć 10. marca 1897.
185 i—i	Načelstvo.
50 6-6
Živinsko sol
(državna cena 5 gld. za 100 klg. v c. kr. solnici)
preskrbuje proti zmerni odškodnini za sode, vreče in pošiljanje tvrdka
Andrej Jud,
komisijonska trgovina za hoI v Ebensee, Gor. Avstrijsko.
Pošilja se na katerokoli postajo v večjih ali manjših množinah po določenih cenah franko. Imenik (register) prodajalcev preskrbimo vezan za 50 kr.
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-4
dr. Christoff-a izborni, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. N■(■■1
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
Uradne in trgovske
a firmo priporoča
KAT. TISKARNA I
v Ljubljani.
cTioncertni g lasov ir,
flOV, s sedmerimi železnimi prečniki, veliko železno ploščo, glasovnimi odprtinami, navskrižnimi strunami, z železno ubiralno podlogo („Schwarz"), izvrsten po glasu in po vnanjščini, zlasti pripraven za društva, je 71(1-prodaj za čez vse nizko ceno.
Prodajam tudi pijanine, nove in stare glaso-vire ter jih tudi posojujem.
Priporočam se tudi p. n. občinstvu za ubiranje in popravljanje klavirjev.
Z velespoštovanjem
184 2-1
eterd. V)ragatin
v Ljubljani, Florijanske ulice št. 50.
Dunajska borza.
Dn6 12. maroa.
8knpni drlavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta <%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ,
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista...........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž.velj,
80 mark...........
80 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
100 gld. 90 k*.
100 122 100 121 99 945 357 119 58 11 9
45 b
90 66 40 90
60 . 85 . 70 . V4 . 53'/,.
Dne 11. maroa.
4« driavne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 6* državne trečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4*, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko detelno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „	, južne železnice 3% .
,	„ južne železnice 5% .
„	, dolenjskih ieleznic 4%
152 gld.	—	kr.
153 „	—	
187 .	50	
99 .	—	
141 .	—	•
127 .	50	
1C8 .	—	
112 .	50	
99 .	26	n
99 „	70	
225 .	50	•
173 .	65	•
127 .	80	n
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. — ki
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3390 Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. ... 391 Akcije južne ielezniee. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
19 26 68 71
57 22 153
87 159 84 153 127
25 75 50
60
55
Ж4Г Nakup ln prodaja TLtt
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srećk, denarjev itd. (avarovanj* za zgube pri irebanjlh, pri iižrebanjs
najmanjšega dobitka. K « 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjamična delniška družba
„M E H C U H"
«oliziili it. 10 Dunaj, Ririihilfirstrani 74 B.
potem paplrjav
Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in «naninlh stvareh,
o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|sklk vr«dnssts> •v in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega
iDrestovanja pri popolni varnosti naloženih glarnlo.