Stev. 54.
V Trstu, v soboto, dne 27. marca 1915,
I!.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka V	ob 5 popoldne.
L'r*t!niStvo: Ufca Sv. Frtr^iška AsiSketr« 20, L nadsir. — Vrf cc p*1	poSiljajo uredništvi lista. Nefrankirsna pisma se ne
sprejeira)o in rokopisi se ne vračajo. ^ 'ajate!j fai r«i govorni credmk Štefan Godina l astnik konsordj r ta .Edinosti* — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z c Tejenlm pcroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega SL 20. Telefon uredništva in t prave jtev. 11-57.
: i rc f r Im zraia: Za celo leto.......K 24 —
21 pol leta .................
za tri mesece. .... - • - ••••••»» " —
Za nedeljsko izdajo za c do leto........ 5*20
za fd leta.....................
VEČERNA

Posamezni; številke se prodi«.*]-* p-> G vinarjev, z.istirele Številke po 10 vinarjev.
Oglar? <;e računajo na milimetre v širokost! ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........'.......mm po 20 vla
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa -10 vinarjev Oglase sprejema inscratnl oddelek .Edinosti'. NaroČnfnS lr reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključna le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. L'prava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — PoŠtnohranilnični račun žt S41.652
Hudi boji v Karpatih in CJszokom in Lgoiim. - Položaji iFliii.
Položaj»Karpatih in Bukovini.
DUNAJ. 26. (Cenz.) Bitka v Karpatih se nadaljuje. Pozicijski značaj bojev izključuje skorajšnjo odločitev. Poleg tega pa je tudi negotovo, ali se more sedaj doseči odločitev v kakem drugemu smislu, kot edino le da se končno zavrne ruska ofenziva. Osvojitev posameznih sovražnikovih oporišč po naših četah ima samo taktičen pomen. Sete večja svota takih osvojitev bi se tudi operativno pokazala v zavrnitvi sovražnika na široki fronti proti srednji Galiciji. Ker so Rusi za svojimi sprednjimi črtami zgradili črte v ozadju, ki so brez dvoma zelo močno utrjene, bi napredovanje na naši strani le počasi moglo dovesti do večjih uspehov.
Naše čete. ki so prodrle preko črte ob Prutu: Sniatyn - Ćernovlce, nadaljujejo svoje napadne kretnje v severni smeri in so včeraj osvojile enajst ruskih oporišč v okolici južno od Zaleszczykov. Ta znatni uspeh ojačuje za sedaj obrambo vzhodnega boka one skupine avstro-ogr-ske armade, ki v ozemlju severno in se-vernovzhodno od Kotomeje pričakuje v u-trjenih pozicijah nadaljnega poteka dogodkov in je že zavrnila ponovne ruske naskoke. »Tagesposu.
BUDIMPEŠTA, 26. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Ungvara: Na vsej karpatski fronti se nepretrgoma vrše boji. najsilovi-tejši pa med Užokom in Lupkowim, kjer Rusi na najsilnejši način obnavljajo svoje napade. Naše čete se žilavo upirajo in zadajajo sovražniku velike izgube, dočim so pa naše izgube razmeroma majhne. V zadnjih bojih se je posebno odlikoval eden naših bosenskih polkov, ki je zavzel po sovražniku močno višino.
Po izpovedbah ranjenih in ujetih Rusov je ru^ko armadro vodstvo padec trdnjave Przemysla naznanilo četam z armad -nim poveljem, s čimer pa ni izzvalo takega navdušenja, kakor ga je najbrž pričakovalo. Nest ni povečala ruskim vojakom veselja za napad. Največji učinek, se zdi. je padec Przemysla napravil na artiljerijo. ker odtlej neprestano deluje s svojimi topovi.
Boji v Bukovini.
ČERNOVlCE 26. (Cenz.) Boji ob ruski meji severno in severovzhodno od <erno-vic trajajo dalje. Rasi so se zastonj obupno trudili, da bi vzdržali vi^ne severne Prutove doline, mo-ali so se povsod umekniti silnemu napadu naših čet. Ko so se približa V neše čete, so kozaki pobegnili. Ujeti so bi I celi oddelki Število ujetnikov znaša doslej 1000, a še vedno narašča. Železnice v severnem delu Bukovine so zopet izročene prometu.
BUDIMPEŠTA 26. (Cenz.) „Az Est" poroča iz vojnega tiskovnega stana: Zadnji kot Bukovine, ki so ga imeli Rusi zasedenega, sedaj očiščajo naše čete. S te operacijske baze prihaja vesela vest, da je ne aj delov naših čet doseglo rusko mejo. Upati je, da ti uspešri manjši boji do vedejo tako daleč, da v zrdnjem času večkrat po izkušeno vznemirjr.uje Četnovlc po Rusih odslej preneha.
ru padcu Przemys!n.
ROTTET dam, 26. (Cenz.) Po londonskih z .sebnih poročilih lista »Nieuwe Rotterdamsche Courantc. odide baje, kakor poroča neka petrograjska vest lista »Daily News« od ruske oblegovalne armade pr^d Przemyslom 50.000 mož preko Tamovega proti K rakovem u in 40.000 mož pa k ruskim četam ob Duklanskem in Uzoskemu prelazu. V Przemyslu niso našli Rusi nič uporabne municije in 134 uničenih topov. Tudi utrdbe so za sedaj neuporabne.
ROTTERDAM, 26. (Cenz.) Angleški listi priobčuje dolga poročila o padcu Przemvsla in posebno poudarjajo strategič-ni ponen trdnjave. Junaški odpor posadke označajo kot »stubbern defence« (trdovratno obrambo). Vsi listi poudarjajo, da h Przemysl stal Ruse izredne izgube. Tak » posnemajo »Times« brez pripombe pou ilo »Frankfurter Zeitunge«, da je obleganje od konca septembra stalo 70.000 mož. „Dai1y Chronic'e" imenuje Przem^sl najmočnejšo trdnjavo Avstrije in morda Vzhodne Evrope, ki pa je bila zavzeta zlasti po lakoti.
Položni v Srbiji.
BERLIN, 26. (Cenz.) »Vorwarts« poroča: V Odeso došli ruski konzul v Nišu,
Čahotin, se je takole izrazil o položaju v Srbiji: Srbija je nastali premor v vojevanju uporabila v to, da je popolnila svojo armado z mladimi novinci in vojaki iz provincij, ki jih je osvojila v balkanskih vojnah, posebno iz Macedonije. Sedaj se vrše samo artilerijski boji, v katerih uporabljajo Srbi francoske topove.
Gospodarski položaj Srbije je zelo trpel. Zunanja trgovina, ki je znašala na leto do 200 milijonov frankov, je popolnoma zastala. Vkljub temu pa prebivalstvo ne trpi posebnega pomanjkanja, ker dobiva potrebna živila preko Soluna. Vlada samo veliko pomanjkanje moke, ki je zelo poskočila v ceni. Dovoz moke iz Rusije rešuje srbsko prebivalstvo lakote.
Iz Niša poročajo »Kreuzzeitung«: Ker so se morala zaradi bolezni vršiti večkrat premeščanja čet, so tudi vojne ujetnike iz ogroženih krajev prepeljali v Niš. Tu so ujetniki nameščeni v voiašnicah in imajo dovoljenje, da si iščejo dela v mestu, s čimer si lahko zaslužujejo nekaj par za svoje osebne potrebe. Našli so se tudi podjetniki, ki zaposlujejo v svojih obratih vojne ujetnike. Ujeto moštvo dobiva isto hrano kot srbski vojaki; vendar pa je glavni del vseh jedi suh kruh. Častniki imajo dovoljenje, da smejo hoditi v civilni obleki in jesti v gostilnah. Častniki tudi redno brez izjeme uporabljajo to dovoljenje. Da se v Nišu interniranim avstro-ogrskim civilnim osebam, ki so brez sredstev, da priložnost, da si kaj zaslužijo, so jih sedaj odpravili v zato postavljene barake v bližini gozdov pri Jastrebcu in Grejcu. da se bavijo z deli v teh gozdih.
GRADEC, 27. (Cenz.) Današnja „Tages-post" priobčuje sledeče pismo iz Soluna, datirano 19. t. m.: Će človek upošteva naravnost tbupni položaj prebivalstva v Srbiji, ki je bilo izredno oškodovano po treh vojnah, smrtonosnih kužnih boleznih, draginji in nesrečah, in če razmotriva neprestana prizadevanja v Srbiji, da bi se zbrale moči in materijal za nov odpor, potem stoji pred u-^anko. Na eni strani velikanska beda, na drugi strani pa odločnost, da se nadaljuje b •] na nož. Kdor je imel te dni priliko videti, kako so zopet stotine vozov nalagali z vojnim materijalom za Srbijo, kako mogočni parr.iki od ranega jutra do poznega večera izkrcavajo svoj tovor, določen za srbsko vojno upravo, začenja pojmiti, da ni srbski narod sam, ki želi tega obupnega boja, temveč da je Srbija prisiljena, da se brani uničenja. Angleški in francoski parnimi so zopet pripeljali več st ) ton municije, potem topove, letala, motorne čolne, moke, premoga, uni-lorm, črevljev, konserev, obvez in zdravil. Francoski in angleški letalci so odšli v Niš in Belgrad in srbska vlada je ustavila osebni promet na železnicah v deželi, da morejo železnice obvladati te velike transporte. Grška vlada dovoljuje neoviran transport in tako je pričakovati, da se Srbija še nadalje cjačuje.
Kakor omenjeno, zahtevajo nevarne kužne bolezni neprestano žrtve med četami in pre-prebivalstvom. V inozemstvu še niso imeli pri ike. da bi si napravili natančno sliko o opustošenjih, ki jih napravljajo te bolezni, toda pride čas, ko se izkažejo vsa dosedanja olepšavanja, celo ona oddelkov Rdečega križa nevtralnih držav kot neresnična. Srbski ujetniki iz imovitejših krogov še vedno v velikem številu preplavljajo Macedonijo in Solun, kjer so že odrejene najstrožje nad-zorovalne odredbe.
Trije letniki ruskega trmoinUta vpoklicani,
BEROL1N, 26. (Cenz.) Kakor brzojavno poročajo iz Petrograda, so bili vpoklicani zadnji trije letniki ruske črne vojske (opol-čenja). Carjev ukaz odrejuje nadalje pregled vseh nepotrjencev in začasno nesposobnih za vojaško službo. — „Tagespost".
Eksplozija v železniškem vozu.
VARŠAVA. 20. (Kor.) Vsled po neprevidnosti proč zalučane žveplenice se je v nekem vagonu vlaka, ki je vozil v Moskvo, užgal in eksplodiral z etrom napolnjeni sodček. Več kot 40 oseb je bilo poškodovanih, med temi 13 težko. Dve sta na potu v bolnišnico umrli.
Vojni z letali
METZ, 26. (Kor.) Z uradne strani javljajo: Nad Metzom se je pojavilo danes opoldne več sovražnih le<al~ev, ki so vrgli nekoliko bomb na južni mestni del, a so bili potem pregnani po streljanju, iz topov. Trije vojaki so bili smrtno zadeti. Škoda na stvareh ni nikake.
PARIZ, 26. (Kor.) „Temps" poroča: Bomba, ki jo je vrglo neko nemško letalo nad P» nt a Mousson, je povzročila veliko škodo. V cerkvi sv. Lovrencija so počila vsa okna in tudi zidovje je trpelo. Poškodovan ni bil nihče.
Bal do morju med Henfllo in zavezniki.
LONDON, 26. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja: Ladja „Delmira" je bila na vožnji v Bou I ogne po nemškem podvodnem čolnu torpedinirana. Posadka je dobila deset minut časa, da zapusti ladjo, in se je izkrcala na otoku Wight.
Raći obstreUevania nizozemske ladie.
HAAG, 26. (Kor.) Poluuradno javljajo, da je nizozemska vlada naložila svojemu poslaniku v Berolinu, naj pri nemški vladi zaprosi pojasnila radi obstreljevanja nizozemske ladje „Zevenbergen" po nekem nemškem letalu ter naj predlaga uvedbo uradne preiskave.
ANltfl zaplenili dva Švedska pomika.
LONDON, 26. (Reuterjeva pisarna). Švedska parnika „Vera* in „Jeanne", ki sta dospela v Glasgow s tovorom riža na krovu, so angleške carinske oblasti zaplenile. Baje ste ladji svoje za švedska pristanišča določene tovore sprejeli od nekega nemškega parnika pri Vigo.
vojno Turčije proti trasporozomiL
CARIGRAD. 26. (Kor.) Glavni stan objavlja nastopni komunike: Oddelek naših čet, ki operirajo proti sueškemu prekopu, ie v okolišu kanala, nasproti postaji Ma-dame, naletel na malo angleško kolono in jo je uničiL Nato je začel z vspešnim obstreljevanjem dveh angleških transportnih parnikov, ki sta imela čete na krovu. Neki drugi oddelek je obstreljeval učinkujoče neki angleški transportni parnik med Šalufom in Adžigelom.	ć
Neki del naših čet je skupno zdomačimi vojevitimi plemeni nenadoma napal sovražnika severno od Šnaibia, južno zapadno od Basorah, ter je zavzel pozicijo, ki jo je sovražnik zasedal. Sovražnik, česar
izgube so iznašale 300 mrtvih in ranjenih, je bil pognan nazaj proti Suaidia. Osvojili smo množino orožja in municije. Naše izgube so iznašale le 9 mrtvih in 32 ranjenih.
Od Dardanel ni poročati ničesar novega.
Turški napol na Esfrt.
MILAN, 26. (Cenz.) Kakor poroča, „Cor-riere della Sera" je splošni turški napad na Egipt pripravljen za konec marca. Organizacija egiptovskega ekspedicijskega zbora da je izborno izvedera. Od 5000 nemških častnikov in vojakov v Siriji iih je bilo 2000 prideljenih egiptovski ekspediciji. Orožja in municije je v preobilici.
LONDON, 26. (Cenz.) „Daily MaUu poroča iz Kaire: Turšk« glavne sile se nahajajo sedaj štiri dnevne pohode od Sueza. Zgradba lyddske železnice napreduje le počasi.
potopljen amerikanski podvodni čoln.
LONDON, 26. (Kor.) Iz Honolulu javljajo preko New Yorka: Amerikanski podvodni čoln „F 4* se je pri strelskih vajah pogre-znil in ni prišel več na površino. Preiskava je pokazala, da leži podvodni čoln v veliki gtobočini. Poskusi za dvignenje se niso po-srečili. Bati se je, da se je posadka 22 mož zadi.šila.
bičku v znesku 13,794.182 kron v prejšnjem letu.
Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 20. aprila, se bo predlagalo, da naj odkaže penzijskemu zakladu 400.000 kron, 8,740.526 kron da naj prenese kot rezervo vojne izgube, 618.590 kron pa da naj vloži v občni rezervni zaklad ter od tega izplača zadružnikom 5% dividendo proti 8% v prošlem letu.
V računskem zaključku bančnega društva ne stopa vojno leto z gospodarskimi zaprekami tako zelo v ospredje, kakor v upravnem predlogu, da naj se celokupen prebitek naloži kot rezervo vojne izgube ter izplača zadružnikom 5% dividenda. Da je bančno društvo plačalo samo 5% dividendo se je zgodilo zadnjikrat v letu 1887.
Dalje je omeniti da transakcije za vojno posojilo igrajo ugledno vlogo toliko pri dolžnikih kot pri upnikih. Znano je namreč, da je bilo pri bančnem društvu podpisanih preko 230 miljonov avstrijskega in ogrskega vojnega posojila.
Končno naj se še omeni, da sestoje lastna sredstva zavoda po izplačaju dividende za L 1914 in pa po izključku rezerve za vojne izgube iz akcijskega kapitala 150 miljonov in rezreve 41,331.000 kron.
Izdelava malega peciva na Spodnjem Avstrijskem prepovedana.
DUNAJ, 26. (Kor.) Nižjeavstrijski cesarski namestnik je izdal odlok, ki stopi z 31. marcem v veljavo, glasom katerega je izdelovanje malega peciva prepovedano. Izjeme se dovolijo lahko zdraviliščem na prošnjo pri politični oblasti.
Smrtna kosa.
KRAKOV, 26. (Kor.) Profesor kemije na tukajšnjem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Karel Olševski, član akademije znanosti v Krakovu in Pragi, je umrl danes v 69. letu svoje starosti.
Podpirajte Družbo n [iriia iftiaia!
Odlikovanje profesorja Rontgena.
MONAKOVO, 26. (Kor.) Kralj je sprejel danes v avdijenci vseučiliščnega profesorja Rontgena ter mu ob priliki njegove 70 letnice lastnoročno izročil insignije zaslužnega reda I. vrste sv. Mihaela.
Seja upravnega sveta dunajskega bančnega društva.
DUNAJ, 26. (Kor.) V današnji seji u-pravnega sveta dunajskega bančnega društva se je predložila bilanca za leto 1914, ki uštevši prenos dobička z leta 1913 v znesku 26,941.901 kron kaže 9,759.116 kron prebitka proti čistemu do-
Uravnava žila, moke in Ml
Korespondenčni urad nam poroča z Dunaja dne 26. t. m.: Danes objavljen komun ke o vojnem zavodu za promet z žitom in o uravnavi porabe danih zalog pravi med drugim:
Po popisu zalog, žitnih in mlevskih pro-dutkov, izvršenem po programu, ki ga seveda iz ozirov na vojno stanje istotako ni možno-prijaviti, kakor ne v nemški državi, in o katerem bo možna sklepna sodba še Te potem, ko bo tudi na Ogrskem dovršen popis zalog in bo na podlagi tega znana množina, ki bo tostranski polovici na razpolago, in po ustanovitvi zavoda za promet z žitom, ki je že odprl
svoj obrat:
Bo sedaj vojni urad za promet z ziiom
v tistih okrajih, kjer popis zalog izkazuje prebitek, nakupoval te prebitke. Nameščanje tozadevnih komisijonarjev je že v teku. Drugim osebam se ne bodo več podeljevala taka dovoljenja. S tem bo doseženo, da bodo razpoložljive zaloge nepri-krajšane prihajale zavodu.
Za sprejemanje množin koruze, ki se nabavijo iz Ogrske, je bila ustanovljena tako imenovana »koruzna centrala«, ki se je priklopila vojnemu zavodu za promet z žitom kot samostalen oddel in ki preskrbuje tudi potrebno sušenje koruze.
Glede uravnave razmerja zavoda do mlinov se je moral zavod — da poslovni obrat ne naraste tako, da bi bil pregled nemožen — omejiti na to, da je stopil v neposreden stik le s tistimi mlini, ki imaio gotovo sposobnost izdelovanja. Da pa dobe posla tudi manja podjetja, bo zavod le gotove množine žitnih zalog, ki so mu na razpolago, sam oddajal v mletje. Ostali del pa prepusti aprovizacijskim organizacijam, ki se imajo ustanoviti po posamičnih okrajih in mestih, kot surov materijal v svrho, da se mali mlini preskrbe s
tem blagom za mletje.	.
Pri določanju plačil za mletje se je oziralo na to, da ostane podjetjem na sploh mal dobiček, da se pa mlinski produkti ne povišajo krivično po previsokih plačilih za mletje. 2ito in moko bo vojni urad za promet z žitom oddajal okrajem in večjim občinam primerno uravnavi porabe. Razdeljevanje v občinah in okrajih bodo morale izvrševati lokalne oblasti,
ki se morejo v ta namen posluževati primernih organizacij
V	svrho izdelave vspehov popisa zalog se je ustanovil poseben statistični oddei, ki ima vzeti v evidenco tudi bodoče gibanje s temi zalogami, da bo mogel nuditi vsikdar pravo sliko o danih množinah in o oskrbovanju posameznih območij.
Jutri izide naredba glede uravnave porabe, ki vsebuje nastopne odrebe: . Od 28. marca do nadaljnjega ne sme ena oseba porabiti dnevno več nego 200 gr. na mlevskih produktih. Mesto pet gramov mlevskih produktov se sme porabiti sedem gramov kruha. Za poljedelske producente, njihove svojce in nameščence se z ozirom na to, da ti krogi prebivalstva žive največ od cerealij (žitnih rastlin), določa množina porabe na 300 gramov. Te določbe veljajo tudi za posestnike zaprtih zalog.
Ako bi se v posamičnih območjih,kjerje prebivalstvo ali popolnoma, ali skoro izključno navezano na krušno hrano, pokazati potreba pridatka, more ministrstvo za notranje stvari izjemoma tega dovoliti, ali z omejitvijo na brezpogojno potrebno mero. S temi določbami naj bo po možnosti ustreženo posebnim razmeram v različnih delih državnega območja. Vendar se mora v teh okrajih računati na razumno sodelovanje prebivalstva, a posebno organov samouprave.
V	krajih, kjer je uživanje kruha in mlevskih produktov običajno izdatno večje, nego se mora določiti sedaj, bo del te navadne hrane nadomestiti z drugimi živili, pred vsem s krompirjem, sladkorjem itd.
V	svrho izdatnega izvajanja uravnave porabe, treba ukreniti primerne odredbe za kontrolo, ki naj preprečajo prekoračenja dovoljenih množin v porabo in ki naj j30*»ebno preprečajo, da se manje imovi-tim ne bo oteževalo kupovanje potrebne hrane. V dosego teh namenov se morejo ali uvesti uradne izkaznice (karte za kruh in moko), ali ukreniti druge odredbe, odgovarjajoče krajevnim razmeram. Ha bo uravnava porabe enakomerna in pravična, treba pitegniti zaloge, nakupi-Oene v gospodinjstvih. Zato se bodo posestnikom zalog izdajale skrčene karte za kruh in inoko, in sicer tako dolgo, dokler nora b iti še kaj od zalog, ki so jih svoje-časno naznanili, pri čemer se bodo računale dovoljene množine za porabo, tako, Ja bodo za ostali del porabe navezani iia svojo posest moke. Kdor je torej prehitro porabil svoie zaloge, bodi s prevelikim konsumom, bodi s tem, da je po zanemarjanju pustil, da so se pokvarile, ne
iore računati na to, da bi dobil nadome-tilo iz množin, določenih /a splošnost.
Ker pa se morajo pritegniti tudi množine izpod 20 Klg., in tiste, ki so bile kupljene po 28. februarju, se bo popolna karta izdajala le proti izjavi, da za osebe, ki se hranijo v gospodinjstvu, ni več nego dva kilograma moke ali žita na vsako osebo. Ta izjava se mora podati že pri prvem razdeljevanju krušnih kart. Vsi poglavarji gospodarstev morajo torej ob prvem razdeljevanju krušnih kart izpolniti uradno tiskovino, v kateri bo povedano, koliko oseb se prehranja, ali je nastanjenih v do-tičnem gospodinjstvu, in koliko so množine moke in žita, ki jih še ima. Ako bi
—Hrvflvn jzreči, da so dane zaloge zapadle na korist uu'av^. —
karte bodo izdajala glavarjem po gospodinjstvu političnih okrajih oblastih določena mesta za vse pripadnike gospodinjstva, h katerim je prišteti tudi podnajemnike.	.	,
Načelnik gospodinjstva je obvezan, da
tistim pripadnikom gospodinjstva, ki jih ne hrani on, izroča krušne karte. Izkaznice bodo veljavne v vseh občinah kronovine, v katerih so uvedene take karte. Sicer pa more udeležena deželna oblast raztegniti veljavnost izkaznic tudi na občine sosednjih kronov n. V krajih, kjer so uvedene krušne karte, se smeta moka in kruh oddajati le proti predložitvi uradne izkaznice in odvzetju znamk za kruh in moko. Tudi oddajanje peciva po gostilnah je dovoljeno le proti odvzetju krušnih muk. Potniki iz krajev, kjer niso uvedene krušne marke, morejo za trajanje prehoJnega bivanja po posredovanju stanodajalca dobiti dnevne karte, ki se bodo glasile na 210 gramov kruha.
Vse izkaznice so javne listine, katerih po-narejenje se bo kaznovalo po kazenskem zakonu. Prepisovanje izkaznic ali odiezkov na druge osebe, ali poraba izkaznic, ki so bile uradno določene za druge oseb, ali ki jim je veljavnost že ugasnila, vse to je prepovedano.
Istotako je prepovedano prodajalcem moke in kruha, prevzemati izkaznico ali nje odre-zke, ne da bi ob enem izročili kruh in
moko.	, ......
V	gospodinjstvih na kolodvorih, icdilrih vozovih in na parnikih se more kruh, ki je
V Trstu, dne 27. marca 1915
„„ „	„VEČERNA EDINOST" St. 54,
— .m iin i L	__- --.—
p >lrebi:n za porabo med potjo, oddajati brez predložitve izkaznice toliko osebju, ki spremna vlak ali parnik, kolikor tudi potnikom.
Peki, trgovci z moko in kruhom itd. morajo od nakaznic odtrgane odrezke zbirati er jih za vsak teden, oddajal oblastveno določenim krajem.
K ntrola nad rednim postopanjem pekov in trgovcev se bo vr§i!a po rednem vodstvu beležne knjige, iz katere bo za vsak teden razvidno stanje zalog na mlevskih produkt h ali moki. Ako bi se pozneje pokazala potreba novega popisa zalog, so politične oblasti pooblaščene, da odrede ta po-pis.
Prestopki izdanih predpisov se bodo ka-novali z globami do i^OOO kron, ali z zaporom do treh mesecev, ob obtežujočih okolios ih do 5000 kron denarne globe, ali 6 mest cev zapora. Tudi se more izreči izguba opravičenja do kakj obrti.
Po teh zistematičnih odredbah vlade se iz izjalovi načrt sovražnikov za naše izstra-
Sečarje razirsre u Rusiji.
Dr. Dušan Makovickv, bivši tajnik in osebni zdravnik grofa Leva Tolskega, je poslal zna:-.wU pismo, v katerem mu opisuje sedanje razmere v Rusiji- To pismo, Li ga je ponatisnil »Slovcnsky Dennik« Koncem januarja, zveni:
Tu v Rusiji slišiš povsod le eno: Koliko ljudi so uničili? Kedaj se pomirijo? Ali ni ničesar slišati o miru?«
Hrepenijo po miru, da bi končalo prelivanje krvi. A svojo usodo prenašajo, brez mrmranja. Vdove, sirote in njih rodbine prenašajo za čuda tiho. pokorno, brez jadikovanja in mrmranja gorje, ki jih | je doseglo. V notranjosti i i I k duši, a na zunaj ti ničesar ne izdajajo.
Tu v Rusiji, izvzemši Poljsko, del Litve in turško mejo v Armeniji, občutiio vojno manj nego drugje, izvzemši morda Anglijo. Z mrtvimi, ranjenci in ujetniki ie izgubila Rudija približno desetino armade, in Rusi mislijo, da imajo tudi njih nasprotniki podobne izgube, ker neprenehoma napadajo in ker se bolj ljuto borijo. Žena kočjaža Aleksandre Lvovne (hčere grofa Tolstega) s šestini otroci dobiva okrog 20 rubljev mesečno. Ker so pa od začetka vojne vse krčme zaprte, ker piva in vodke ni mogoče nikjer dobiti. so se obrnili in oblekli vsi tisti, ki s*) bili poprej bosi in nagi: bivši pijanci so se spametovali. Možje nosijo sami zaslužek domov; poprej so jih morale žene hoditi čakat na dan plačila — sedaj ni več potrebno. Požigi so 4 v primeri z 18 poprej, sodnije imajo posla 1 : 3; o pretepih. umorih, kraji ni skoro slišati več. Vrnili so se k rodbinam očetje, ki se po cela leta niso brigali za družino in ki so kvartopirili kje v Jekaterinoslavu ( v premogovnikih) ali v Petrogradu. Obrtniki in lastniki tovaren hvalijo kakovost dela svojih treznih delavcev in izginili so »ponedelikarji*. Žene hvalijo soproge, da sede o praznikih doma in da čistijo ter popravljajo različno orodie. da ne pre-sedevajo celih dni po gostilnah in da se ne pretepajo. Tudi živina se ne ubija več toliko, ne trpi lakote in mraza, kakor pri pijanih gospodarjih in hlapcih. Izkazi hranilnic za posamezne poslednje mesece kažejo večji prirastek vlog nego lani v treh mesecih. In vse le zato. ker več ne pijejo. V vojni je težko poginilo več ljudi. kakor bi jih bilo v tem času vsled pitja. V petih in pol mesecih, tako računajo, ie v ruski vojski umrlo padlih, ranjenih in bolnih približno 300.000. V isti dobi u-mira v Rusiji okrog 3 milijone ljudi. a od teh je umrl gotovo vsak deseti vsled pi: jače, bodi. ker je sam pil, ali pa njegovi starši ali oskrbniki.«__
Seznamek iz$ub 143.
Izdan 17. marca 1915.
Pešpolk št. 97.
Imena mrtvili so tiskana z močnejšimi črkami. Kjer ni druge pripombe, je dotič-nik ranjen.
Moštvo:
Cač Ivan, peš. 2. stot., Milje; Cah Andrej. peš. 7. stot.. Dekani; Caharija Ivan.
JM®' Gabrovica: Capelia Fran. peš. 5. stot., Skodovaka; Cargnelutti Onarij. peš. 9. stot.. St. Vito al Torre; Ceglar Anton, desetnik 7. stot., Podgrad; Celega Ivan. peš. 5. stotnije, Cres; Cemeric (Cenicrić?) Ivan. pes. 5. stot.. Poreč; Cergnul Marko, nad. rez. 0. stot.; Cerovac Ivan. peš. 7. stot.. ujet; Cesehia Peter. peš. 8. stot., Ronke, padel 8. do 31. dec. 1914.: Cetin Anton. peš. 1. stot.. Trnovo na Notr.. padel 18. do 31. okt. 1914.; Cettolo Gvidon, peš. 6. stot., Cl.iopris Vescone; Ciglič Josip. peš. 6. stot.. St. Florijan. padel 18. do 31. okt. 1914.; Clarič (Klarič?), peš. 12. stot.; Cociancich Hektor. peš. 7. stot.: Colja Josip, desetnik 2. stot.. Oabrovica, padel 18. do 31. okt. 1914.; Cotar Andrej, peš. 8. stot., Dornberg; Cotič Fran, desetnik 2. stot.. Dornberg: Crebelj (Krebelj?) Anton. peš. II. stot.. Umag: Crkvenik Franc, peš. 1. stot., Oornje Vreme; Culo« Fran. peš. 11. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Cvetko Fran. peš. 7. stot., Cir-knica.
Cermelj Anton, peš. 8. stot.; Cernač Matija, nad. rez. 2. stot-, Buzet, padel 18. do 31. okt. 1914.; Černe Matija, desetnik 10. stot., Tomaj; Černe Pavel, peš. 2. st., Tumaj; Ćernigoj Fihp, peš. 1. stot.. Šturje. padel 18. do 31. okt. 1914.: Cernigoj Viktor. pešec 5. stot.. Trst; Cesnik Anton, peš. 12. stot., St. Peter na Krasu, padel 18. do 31. okt. 1914.
Dalio/o Ivan, peš. 3. stot.. Trst; Debelak Matija, peš. 10. stot.. Spod. Idrija;
|Decole Peter, Višnjan; Decorti Hugon, peš. 5. stot., Muscoli; Detar Anton, pod-deset. 3. stot., Tinjan; De^rassi Vitalijau, peš. 3. stot., Izola: Demšar Avgust, desetnik 6. stot.. Žiri; Demšar Vinko, polkovni trobentač, Senožeče; Dermit Fran, peš. 5. stot.. Pazin; Dilena Ivan. peš. 9. stot., Chiopris; Dobran Anon. peš. 2. stot., Bar-bana; Dobriia, četovodja 2. stot., Materija, padel 18. do 30. okt. 1914.; Dodič Štefan, peš. 11. stot.; Doljak Ivan, peš.
9.	stot.. Zgonik; Domini Josip, peš. 2. 'stot., Vižinada; Dovjak Ivan. narednik 6. stot., Cirknica: Draghichio Štefan, pod-deset. 3. stot.. Poreč; Drakovič Ivan, peš.
1.	stot.; Dubitbvić Anton, peš. 3. stot., Buzet; Dubuz Silvij, poddeset. 6. stot. Crni vrh, poreški okraj.
Eleršič Alojz, peš. 12. stot.. Bilje, padel 18. do 31. okt. 1914.; Erzetič Fran, peš.!
10.	stot., Kožbana, padel 18. do 31. okt. 1914.
Fabjan Alojz, peš 6. stot., Kosolje (Ka-zlje?). sežanski okraj; Fabjančič Karel, poddeset. 1. stot., Trst; Fait Peter, peš. 17. stot., Milje; Fakin Fran, peš. 1. stot., padel 8. do 31. dec. 1914.; Fakiu Ivan, pes. 6. stot.. Pliskovica; Fakin Josip, peš. 2. stot., Portole: Favreto Alojz, peš. 12. stot.. Umag; Ferlat Marko, peš. 12. stot., padel 18. do 31. okt.: Ferlatti Franc. peš. 5. stot.. Krmin; Ferleta Alojz, peš. 11. stot.; Filipicli Hijeronim, peš. b. stot., Vi-/im-.da; Florjančič Josip. peš. 2. stot., Grahovo, ujet; Fornasarič Anton, peš. 5. !stot.. \ogersko; Fornazaro Manfred, desetnik 12. stot.. Trst; Franolić Ivan, peš.
2.	stot., Dubasnica, Krk; Frian Fran. peš.
11.	stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Fuma Josip, peš. 9. stot.; Furlan Ivan. peš. 5. stot., Štanjel; Furlan Rudolf, desetnik 1. stot., Zgonik, padel 18. do 31. okt. 1914.; Furlani (?), peš. 2. stot., S. Can-ziano v Furlaniji. ujet.
Gaberšček Ivan, pešec 7, stot., Libušnje; Gaberšce* Josip, desetnik 2. stot., Libušnje, pauei 16. do 31. okt. 1914.; Ua-brijelčič Božidar, desetnik 1. stot.. Gorica; Gabršček Vinko, desetnik 5. stot., Tolmin; Galojka Anton, deset. 6. stot., Buzet; Gardas Alojz, peš. 2. stot., ujet; Gaspirič Aiojz, nad. rez. 2. stot., Cezsoča; Gasparini Matija, peš. 8. stot., Višnjan; Gerl Miha, nad. rez. 2. stot., Trnovo na Notr.; Gersetič Josip, poddeset. 1. stot., Podgania; Gerzeij Josip, poddese 11. stot., Siriadole. padel 18. do 31. okt. 1914.; Ger-zerić Anton, peš. 5. stot., Dobrinj, Krk; Gjurić Lazar, peš. 12. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Gcbbo Josip, peš. 10. stot., Labin, padel 18. do 31. okt. 1914.; Gol-cich Ivan, desetnik 7. stot.. Poreč; Golob Ivan, peš. 10. stot., Cerkno; Gombač Alojz, peš. 2. stot.. Trst, padel 18. do 31. okt. 1914.; Gon Jakob, peš. 12. stot.; Gorkič Josip, četovodja 2. stot., Vrtojba, ujet; Gragelj Rudolf, peš. 3. stot.; Gralina Karel, peš. 7. stot., Buzet; Gregorat Anton, četovodja 8. stot.; Gregorčič Anton, peš. 7. stot., Libušnje, padel 8. do 31. dec. 1914.; Gregorič Fran, peš. polkovni štab, Vogersko; Gregorinich Jurij, peš. 1. stot., Barbana; Gregorovič Anton, peš. 1. stot., Vogersko; Gril Ivan, desetnik 2. stot., Ja-blanica v postoj, okr., padel 18. do 31. I okt. 1914.; Grion Maks, peš. 8. stot.; Gruden Fran. četovodja 2. stot.; Grzetič Anton. pešec 7. stot., Pazin; Gtierra Anton, peš .10. stot., Vodnjan, padel 18. do 31. okt. 1914.; Gurkič Josip, pešec 1. stot., Vrtojba, padel 18. do 31. okt. 1914.
Hervatin Peter. peš. 9. stot.; Hladuik Fran, peš. 7. stot.. Col; Hladnik Josip, peš. 2. stot., Col; Hola Ludovik, peš. 5. stot.: Hora Henrik, desetnik 9. stot.; Hrobat Anton, peš. 2. stot., Skrilje; Hrvatin Ivan, peš. 3. stot., Pazin; Hrvatin Karel, peš. 6. stot.. Milje: Hržić Jurij, desetnik 7. stot., Dubasanica, Krk; Humar Ivan, j peš. 8. stot., Banjšice; Humar Ludovik, peš. 3. stot., St. Florijan; Hvala Anton, peš. 5. stot., Cepovan; Hvalic Herman, poddeset. 6. stot., Podgora; Hvalica Ivan, peš. 7. stot., Ajba.
Ilić Anton, peš. 8. stot., Pazin; Ivan-čić Fran, peš. 9. stot., Pazin; Ivančič Ivan, peš. 1. stot., Libušnje; Ivančić Josip, peš. 8. stot., Buzet; Ive Gvidon, peš. 12. stot.. Trst., padel 18. do 31. okt. 1914.
Jacopilla Ivan, peš. 9. stot., Pula, padel »o. uu o i. um. ivi1*.; JugouniK Josip, peS. 10. stot.; Jakacić Matija, peš. 7. stot., Pazin, padel 18. do 31. okt. 1914.; Jaklič Andrej, četovodja 3. stot., Obloke; Jan-zi5 Fran, nad. rez. 2. stot., Ločnik. padel
18. do 31. okt. 1914.; Jaedaš Alojzi, peš. 7. stot., Kastav, padel 8. do 31. dec. 1914.; Jelčič Ivan, čast. sluga 6. stot., Novigrad, poreški okraj; Jelerčič Ivan, peš. 11. stot., Renče; Jelušič Josip, desetnik 8. stot., Storje; Jereb Tomo, peš. 7. stot., Žiri, padel 8. do 31. dec. 1914.; Jerebica Peter, poddeset. 9. stot, Pomfcm; Jerman Ivan, peš. 3. stot., Mareztge; Jerman Andrej, peš. 6. stot., Marezage: Jerman Fran, peš. 9. stot, Biljana; Jersek Fran, peš. 12. stot.. Trst, padel 18. do 31. okt. 1914.; Jež Fran, peš. 10. stot., Grgar; Jug Ivan, poddeset. 8. stot., Volče, padel 18. do 31. okt. 1914.; Jurca Josip, peš. 8. stot, Koper; Jurjavčič Anton, peš. 4. stot; Justinčič Josip, peš. 1. stot, Kraj, vološčanski okraj.
(Dalje prihodnjič.) ---_____---
DGmnfe vesti.
Nadomestilo govedine in svinjine. »Slovencu pišejo: Pri prvotnem opozarjanju na varčevanje z živili je bilo tudi priporočano, da naj se nadomešča govedino in svinjino z divjačino in ribami. Kdor ima v najemu lov ali ribolov, to lahko stori, ne pa ostali. Kupovati divjačino in ribe pa ne zmore vsakdo,ker i to pride predrago, še dražje, nego govedina, kadar je pripravljeno za na inizo. Morda bi se pa dalo nekoliko temu vendar odpomoči. Za časa vojne naj bi smel vsakdo loviti, pa bi bilo temu nasvetu pomagano. Ne divjačino, ker za to se rabi precej časa in pa orožja, katerega revnejši sloji nimajo. Pač pa ribe, in sicer vsak le za lastno uporabo, t ne za prodajo. In ne z mrežami, ampak s trnki. Pri najemnikih ribolova naleti ta nasvet na hud odpor, toda v teh časih je u-poštevati. da se morajo koristi posameznikov umakniti koristim splošnosti. Zarod rib bi se pri teh okoliščinah gotovo zmanjšal, ne pa opustotil.
Pošiljanje semen po železnici. Da se pravočasno spomladi obdela zemlja, je železniško ministrstvo odredilo, da se na avstrijskih državnih železnicah pošiljajo semena, ki se oddajajo v celih in pol vagonih, kakor tudi v množinah do najmanj 3U00 kilogramov, s tovornobrzovoznimi vlaki. Na onih progah, na katerih vozijo le vojaški viaki. se bodo te pošiljatve odpošiljale s prvim vojaškim vlakom, kateremu se morejo z ozirom na prometne razmere priklopiti. Glede odpošiljanja so semena v isti vrsti, kakor živila in brzo-vozno blago in imajo prednost pred vsemi drugimi civilnimi tovori.
Uničevanje uši, K članku, v katerem se razpravlja o kužnih boleznih v vojni in o uničevanju uši kot nositeljic pegaste vročice, pripominja »Slovenski Narod«, da živosrebrni amalagam, ki ga pisatelj hvali kot izum n^dživinozdravnika I. N. Sadnikarja v Kamniku, ni nič novega, ampak že zelo staro in znano sredstvo. Živo srebro in njega svojine sicer res uničevalno uphvaio na te živalice, ker so zelo strupene. Izhlapevanje živega srebra pa je obenem tudi hud strup za človeško telo in znano in dognano je, da provzroča gnilobo dlesna in sčasoma tudi vnetje ledvice. Radi tega se zdravniki trudijo dobiti sredstvo, ki pač uničuje uši, pa človeškemu telesu ne škoduie in tako so v zadnjem času priporočali eterična olja. Svarili bi torej v interesu naših vojakov pred nošenjem tega amalgama, ki pač u-ničuje uši, a obenem tudi človeško zdravje.
Ženski listonoše v Zagrebu. Radi nedostatka osobja je poklicala zagrebška poštna uprava precejšnje število žen — po većini soprog mobiliziranih poštnih slug —■ kot listonoše v službovanje. Kakor znano, ima Zagreb tudi ženske tramvajske konduk-terje.
Sarajevski atentatorji v Budimpešti. V sredo zvečer so pripeljali v Budimpešto 9 sokrivcev Gabrijeta Prinčipa. So to Mitar Kerovič, Jakov Milović, Njego Kerović, Vaso Čnbrilović, Cvetko Popović, Lazo Dukič, Ivo Kranjevič in Cvijan Stjepanović, ki so bili obsojeni na večletno ječo. Kaznjence so prepeljali še ponoči na Dunaj, odkoder jih spravijo v kaznilnico.
Zaključek šol v Srbiji. „Reichspost" poroča, da je srbsko saučno ministrstvo ustavilo pouk na vseh šolah. Vse učne osebe bodo morale strefi v bolnišnicah. Naučno ministrstvo je bilo prisiljeno k tej odredbi, ker se infekcijske bolezni grozno širijo.
=: MALI OGLASI g
nrj	se računajo po 4 stot. besedo.	nf"l
LJjr'	Mastno tiskane besede se raču-	^siH
n«	najo enkrat več. — Najmanjša	r—ir—I
UU : pristojbina znaša 40 stotink. :	I II I
flrfrfff pe fe°'je 2 eno	dvema posteljama
UUltU z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 9, pritličje.	300
ICICffli riorolr uboge, radi vojne prizadete J 311*LIH UClCfV družine, išče ' katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	:J0J
Vitim	številko „Edinosti" od 11.
ilUUl ll!iU maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
l¥an Krž@
Trst, Piazza S. Giova^ni 1
^ ^	kuhinjskih in kletarakih potreb-
Sčin od lesa in ple^nin, škafov vre a t, čebrov in kad, eodčekov, lopa\ rešet, sit in bsaJcovretnih koSev, jerbasev in raetsl ter mnogo
s padajočih predmeS^ Ppl^G^G^S
svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje esaaiia, kositarja ali cinka nadalje pašam an to rje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, se.-talje in stekleno posedo za vino.
UNBEKTii EOHICI
ZBloso sto»l?!nsKe$a maferijGla. Imim cementnih plaši! in ceui.
TRST, Campo S. Glacomc 11 in V. Concordia 1
^Zadaj c@rkv« Sv. Jakoba)
V zalogi vedno novo dospelo blago.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Dnevnik „Edinost" o Trstu
ie izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZALI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LjUbfcZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P, — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Olaiski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii 38. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen rornan. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'rn rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50._
Dr. PiČfšlK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, M 1 CATERINA tm 1}
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 Vi—1 in 7—7Va

Telet. 11-57 XIII m
ul. sv, Frančiška As. 20
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
TRST, CC^O ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLZH2 ŠIBKOST in NEftVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPI31. Sprejema od 11-1 pop. In 4 - S zveier ob nedčljah oci - 1.
iii Specijalist za sifilistične in kožne bolezni
£ ♦ Ima svoj amfeuiatorftj !	B
I ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J	g
S ♦	—• 'Pal&zzo Diaaa)	■■■ = ^
j*3 X Za cerkvijo Sr. Antoaa novega. *	g
y Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop.	9 9L ženske od 5 do 6 popoldne. „J|
Ljubljanska kreditna banka
podružnica v Trstu ^^^^
Centrala: LJubSjana.	ulšca Caserma Št- 11-	D e I n i a t^vn i c a n
Podružnic«s Split, Ce- R s 5	K 8,003.900.—
lovec, Sarajevo Go- Telefon J 5-1 o.	Rezervni zalctedl:
rlca in Celje.	BMlijC 3&rta Bd 9-121/, ifl 27,-5	K 1,000.00«.-
lz«r£u]e najbolje vse u bančno stroko spadalo^ t^nzakclje.
Vloge na knjižice obrestuje 4Vkss8tto
(rentni davek plača banka iz svojega;.
Vloge no tekoči m žlro-račun najbolje po mmm
Sprejema borzna naročila za uss tu- in \mumM um
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
GkoIIčsiiom pri oMsRu Trste se uljudno pripona Restavracijo Balkan v Ifsr. doma, Kjer se dotijo izurstna domača vina in dobra kuhinja po jato nizki ceni. - Postrežba tožim.
..Tržaška posojilnica in hranilnica"
regiskrovana zadruga s omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma Stv. 2, I. nad. - TRST (v lastni palaCI) vhed po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 7,% na menice po 6°/. na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJC TRGOVSKE MEHKE.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestne po
, „
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Bcatnl davek Blatu ie nvod sam. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA
bOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PU&ICE)._
Poštno hranilnični račun 16 004.	TECJEt ON št. 9i>2
Ima varnostno celico (s»fe depozita) za shrambo vrodno.-t-nih listiD, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požara, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najniljih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Brad!« uri: od 9 fe 12 depald. is sd 3 do 5 popllbpiičuje a vsak d«!avai'< ab uradnih uni
Hranilno vfo^o
' sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, ! in jih obr«- M V	pe do-
►	stuje po ^ \1 I© govora. Tr®ov«oai ' otvaija Čekovne račune z dnevnim obresto-^ vanjem.
! Rentni davek pliCuJe sadrvga sama.
►	Vlaga te lahko po eoo krono.
' Foštna-feraailiiibi rttMn 75.179. TELEFOH IHi
IrgovMlea zadruga v Trstu
rigIRi oir—r »dnigi s Momojenim Jamstvom
ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadst.
►	Posojila	<
►	daje na osebni kredit in na zastave -J
£	proti plačilu po dogovoru.	4
l Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 j i dopoldne in od 3 do 5 popoldne. j
^ Priporoča male hranilne škrinjice, ki ! ¥ so posebno primerne za družine. *