r/*'sS//s t ff 1 83634 Socialistična republika Slovenija Republiški sekretariat za urbanizem Biro za regionalno prostorsko planiranje Ljubljana 1969 Priredil. Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani - Demografski inštitut 1. zvezek in Urbanistični inštitut SRS Avtor: dr. Dolte Vogelnik SELITVENI TOKOVI Uvod, cilji, osnovni pojmi; regije, občine, matični okoliši in prebivalstvo^ urbano prebivalstvo, nekmetijsko prebivalstvo. i SELITVENI TOKOVI V SR SLOVENIJI Zvezek: Uvod, cilji, osnovni pojmi regije, občine matični okoliši, vse prebivalstvo, urbano prebivalstvo, nekmetijsko prebivalstvo Avtor: Priredil: Izdelal in založil: Redakcija: Dr. Dolfe Vogelnik Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani - Demografski inštitut in Urbanistični inštitut SRS Biro za regionalno prostorsko planiranje Vinko Mlakar, dipl. econ. , Biro za regionalno prostorsko planiranje Ljubljana, februarja 1969 m 83634 Zahvala Avtor kot nosilec raziskave je dolžan iskreno zahvalo vsem ustanovam, ki so s finančnimi sredstvi, z nasveti in delov¬ nim sodelovanjem pripomogle raziskavi do dokončanja. Prva zahvala gre osnovnima financerjima raziskave, to je Urbanističnemu inštitutu SR Slovenije ter Skladu Borisa Kid¬ riča. Urbanistični inštitut je dal snujočemu se Demografske¬ mu študiju prvo streho ter omogočil koriščenje svoje razisko¬ valne opreme v prvi fazi raziskave. Zahvala gre prav tako dodatnim financerjem Republiškemu sekretariatu za urbanizem, Ekonomski fakulteti in posebej novoosnovanemu Demografskemu inštitutu fakultete. Brez njihove dodatne in izdatne finančne pomoči bi zaradi spreme¬ njenih censkih struktur, do katerih je prišlo v teku raziskave, bilo nemogoče raziskavo dovesti do kraja. Zahvaljujemo se nadalje: Inštitutu za ekonomska raziskovanja, ki je v osrednji fazi raziskave gostoljubno nudil nastajajočemu Demografskemu inštitutu potrebne prostorske kapacitete in vso upravno in tehnično podporo. Zavodu za statistiko SR Slovenije, ki je dal na razpolago osnov¬ no statistično gradivo ter preko svoje strojne službe opravil celotno strojno obdelavo, ekipi študentov fakultet ljubljanske Univerze za težaško in nehvaležno delo ročne dodelave izredno obsežnega sta¬ tističnega gradiva; S. Kranjcu, dipl. ekonomistu za nje¬ govo sodelovanje v prvi etapi in sekretarici Demografske¬ ga inštituta T. Hribarjevi za dragoceno administrativno in tehnično pomoč v drugi in zaključni tretji fazi raziska¬ ve. Zahvaljujemo se tudi Biroju za regionalno prostorsko pla¬ niranje, ki je omogočil publikacijo izsledkov te raziskave. Ljubljana, februarja 1969. Dolfe Vogelnik t V seriji "SELITVENI TOKOVI V SLOVENIJI 1 ' - prof. dr. Dolfe Vogelnika bo izšlo več zvezkov, in sicer: 1. Totalna mobilnost 2. Lokalne selitve 3. Celokupne selitve 4. Medrepubliške selitve 5. Meddržavne selitve 6. Medregijske selitve 7. Selitvena selektivnost 8. Ruralno - urbana struktura selitev Rezultati, ki jih avtor nazorno prikazuje, so tako inte¬ resantni, da smo se odločili za njihovo objavo. Znano je namreč, da je visoka mobilnost praviloma znak visoko razvitega ekonomskega in družbenega življenja. Spoznanja na tem področju so nedvomno zelo koristna za vse vrste raziskav, projektiranja in planiranja. Biro za regionalno prostorsko planiranj SR Slovenije Kazalo Tabelarni Aneks II Dolfe Vogelnik, univ. prof. Demografski inštitut Ekonomske fakultete v Ljubljani UVOD. CILJI. OSNOVNI POJMI a) Cilji raziskave 0. 1. SELITVENA DOKUMENTACIJA SR SLOVENIJE. REGISTER PREBIVALSTVA SR Slovenija je edina od socialističnih republik v Jugoslaviji ter obenem med redkimi deželami v Evropi in na svetu, ki razpolagajo z izredno dragoceno selitveno dokumentacijo. Ob popisu prebivalstva 31. 3. 1953 je bil uveden na vsem ozemlju register stalnega prebivalstva, v katerem ima vsak prebivalec svoj kartotečni list. Na register prebivalstva se je naslonila selitvena evidenca in statistika. Osnova zanje so prijave in odjave novodošlih oziroma otišlih stalnih prebivalcev. Sprva je selitvena statistika zajemala samo priselitve v občino ter odselitve iz občine, od leta 1957 dalje pa se je razširila tudi na tkzv. mednaseljčne selitve. Evidentirala je vse stalne pri¬ selitve v naselje ter stalne odselitve iz naselja - neevidentira- ne so ostale tako samo selitve v okviru istega naselja. Takšen obseg je ostal vse do danes. Pri Zavodu za statistiko SRS se je pričel nabirati izredno dragocen statistični material o se¬ litvah. Sprva, dokler ni bila celotna služba okoli registra pre¬ bivalstva še utrjena, je bila tudi selitvena statistika občutno po- - 2 - manjkljiva. Še danes kaže razne slabosti. Med njimi menimo je ta, da niso dovolj določno razmejene mednaseljčne in med¬ občinske selitve. Vendar sta se zajemljivost podatkov ter nji¬ hova kvaliteta z leta v leto izboljševali. Zavod za statistiko SR Slovenije je pričel urejati podatke selitvene statistike ter objavljati rezultate v seriji elementarnih tabel. Z izjemo glo- balov vendar podatki po okrajih in občinah niso bili in niso pri¬ merljivi. Obdelava se je naslonila na politično - tleritorijalno stanje občin in okrajev, kot je bilo to leto v veljavi. Politično- teritorijalne spremembe pa so bile kot vemo vse do 1964. leta zelo pogoste in obsežne. Selitvena statistika je za teritorijalne spremembe prostorskih enot izredno občutljiva. Posledic te¬ ritorialnih sprememb selitvenih prostorskih enot ni mogoče z naknadnim povezovanjem v večje, primerljive enote sanirati. Prostorske določitve selitvenih območij niso namreč samo ena od treh osnovnih koordinat, ki morajo biti prisotne pri empi¬ ričnem zajemanju katerihkoli pojavov in procesov (prostor - čas - vsebina), ampak pomenijo poleg tega za možnost regi¬ striranja selitvenih procesov bistven vsebinski element njihovega opredeljevanja. Odtod prav posebna pomembnost prostorskih standardov pri selitveni statistiki. Naša uradna statistika se vendar v vprašanja prostorske standardi¬ zacije selitvene statistike ni spuščala, tako tudi ni mogla pri¬ ti do poglobljenih obdelav in analiz sicer izredno dragocenega statističnega gradiva. -3- Z druge strani pa je potreba po globjem poznavanju selit¬ venih procesov in selitvenih tokov rasla z leta v leto, zla¬ sti odkar so začeli pridobivati naglo na pomembnosti proce¬ si urbanizacije pri nas, nešteta akutna vprašanja urbanisti¬ čnega in sploh prostorskega urejevanja in v najbolj splošni obliki osnovni problemi regionalnega planiranja. 0. 2. OSNOVNA ZAMISEL RAZISKAVE. Ko se je tako sreča¬ la zavest o potrebi po poznavanju selitvenih in urbanizacijskih tokov pri nas za načelno možnostjo, priti do takšnega globlje¬ ga poznavanja na podlagi podatkov, ki jih je bilo mogoče do¬ biti iz registra prebivalstva in nanj naslonjene selitvene statistike, se je iz tega rodila zamisel po posebni raziskavi, ki naj bi to načelno možnost ostvarila. Po tej zamisli si je naša raziskava zastavila dva osnovna cilja, od katerij je bil eden formalno - metodološke, drugi pa vsebinske narave. Raziskava naj bi kritično pregledala celotno dotedanje zbra¬ no selitveno statistično dokumentacijo, jo obdelala z moder¬ nimi statističnimi metodami ter osvetlila osnovne splošne * tendence, ki se javljajo v naših selitvenih tokovih. Skozi raziskavo bi se torej hkrati preizkusile specifične metode, obdelave in analize, opredelili in standardizirali potrebni pojmi ter obenem našla nova spoznanja. Oba namena sta oči- vidno tesno povezana drug z drugim. Samo s konkretno obde¬ lavo zbranega materiala, ki se vrši z vidika določene uporabe in ciljev, je mogoče preizkusiti razne možnosti obdelave ter - 4 - sugerirati, katere od njih naj bi bile odnosno postale rutinske, standardne, ki bi jih prevzela naša uradna statistična mreža ter v tako postavljenih standardnih okvirih vsako leto prezentirala osnovne rezultate selit¬ vene statistike. Pravtako pa je bilo možno tudi le na rezul¬ tate konkretne obdelave nasloniti vsebinsko analizo, doz- nati do katerih rezultatov je mogoče priti ter preverjati koristnost in smiselnost metod obdelave in prezenta- cije v luči doseženih odnosno obstoječih rezultatov. V vsebinskem pogledu so se izkristalizirali v okvi¬ rih splošne zamisli štirje konkretneje specificirani cilji , ki naj bi jih raziskava ostvarila: a. Predvsem naj bi se ugotovil obseg in usmerje¬ nost selitvenih tokov, in to na različnih nivojih s po¬ sebnim poudarkom na občinskem nivoju z ozirom na pomen, ki ga imajo občine kot osnovni teritorijalni okviri naše komunalne ureditve. b. Proučiti in ugotoviti bi bilo osnovno socialno - ekonomsko diferenciranost selitvenih tokov, kot se kaže v njihovi ruralno - urbani, interurbani ter inter-ruralni usmerjenosti. c. Raziskava naj bi poleg tega zajela osnovne socialnoeko¬ nomske strukture selivcev ter preko njih odkrila selitveno selektivnost z vidika nekih glavnih karak¬ teristik, ki jih naša statistika registrira (zlasti spol, starost, - 5 - izobrazba in neke ekonomske karakteristike). d. Na kraju naj bi raziskava tudi poizkušala ugotoviti osnovno razvojno dinamiko selitev v celem ter na posameznih nivojih, pri čemer je bilo vendar že takoj spočetka očitno, da zaradi primeroma kratkega razdobja, za katero je bilo selitveno gradivo na razpolago, razis¬ kava v tej smeri ne bo mogla iti posebno daleč. V metodološkem pogledu naj bi se ob tej priliki preizku¬ sile sodobne metode obdelave in analize ter sugerirala po¬ stavitev določenih standardov, brez katerih si trajnega in uspešnega koriščenja rezultatov naše selitveno - statistične službe ne moremo zamisliti. Težave, na katere je raziskava naletela, niso bile majhne. Kar se metod obdelave in analize tiče, je treba reči, da nismo imeli mnogo vzorcev. Selitvena statistika in migra¬ cijske analize spadajo k tistim področjem demografskih ter socioloških analiz, ki so med najbolj zanemarjenimi. Razlog je v tem, da zvečina ne obstoji primeren statisti¬ čni material, ki bi stimuliral raziskave te vrste, Večina raziskav temelji na posrednih podatkih, ki se dajo iz¬ vleči iz rezultatov popisa prebivalstva. Gradivo te vrste in v takšnem obsegu,ki smo razpolagali mi z njim, je redko najti. Specifične metode obdelave so nerazvite in nepreiz¬ kušene Mnogo truda v teku raziskave je šlo v preizkušanju raznih prijemov, ki pogosto niso dovedli do želenega rezultata - 6 ” in smo jih končno morali opustiti, nemalokrat tudi zato, ker bi se njihova dosledna uporaba pokazala prezamudna % ali predraga. Slednji razmislek je med drugim narekoval, da smo se morali odreči odn. odložiti na kasnejše "boljše" čase nekatere metode, ki vedno bolj prodirajo tudi v anali¬ zo selitvenih procesov, ki pa zahtevajo za nas predrago uporabo elektronskih računalnikov (npr. metode multiple korelacije in faktorske analize). Najbolj dragocene dopri¬ nose na področju analize migracijskih procesov so dali do¬ slej, kolikor nam je znano, raziskovalci severno-evropskih dežel (Švedske, Norveške, Holandije), in pa oni iz ZDA, kjer je bilo z mnogo denarja v povojnem času izvedenih ne¬ koliko zelo široko zastavljenih migracijskih raziskav. Do- čim imajo omenjene evropske dežele uvedene registre pre¬ bivalstva in morejo koristiti podobne podatke, kot so bili nam na razpolago, se raziskovalci iz ZDA (ki ne poznajo registra prebivalstva) nujno omejujejo na obdelavo posred¬ nih podatkov, ki jih nudijo njihovi popisi prebivalstva, in pa na rezultate posebnih vzorčnih anket. (Gl. pod d: pregled uporabljene literature). Nič lažja ni pri nas situacija v pogledu osnovnih standar¬ dov, ki so nujni za temeljitejšo raziskavo. Dočim se je na¬ ša uradna selitvena statistika mogla opreti - kar se tiče vse¬ binskih znakov migrantov (spol, starost, izobrazba, aktivnost itd. ) - na splošne statistične standarde, ki so v uporabi pri na¬ ši demografski statistiki, je obvisela v pogledu prostorskih standardov, ki so pa za selitveno statistiko bistveni , dejan- -7- sko povsem v zraku. O prostorskih standardih, o težavah, ki ¥ se javljajo in o tem, kako smo skušali te težave, ne vselej s polnim uspehom premagati, bo zaradi njihove izjemne važnosti za selitvena proučevanja v tem uvodnem poglavju posebej go¬ vora. Zelo veliko truda je bilo porabljenega za prečiščevanje osnov¬ nega statističnega gradiva. Naša prvotna namera je bila, nas¬ loniti se pri obdelavi na gradivo iz let 1958 do 1963. Prvi kri¬ tični pregled je vendar pokazal, da je gradivo za leto 1958 v tej meri defektno, da ga ni kazalo vključiti v obdelavo ter smo se morali omejiti na razdobje 1959/63. Tudi gradivo za leto 1959 do 1963, ki nam je bilo na razpolago v obliki že izšifrira- nih in zluknjanih IBM - kartic, je kazalo ne malo pomanjklji¬ vosti, ki pa smo jih odkrivali pogosto šele v teku obdelave in analize. Na ponovno revizijo celotnega materiala v tej fazi in v takšnih situacijah seveda ni bilo misliti. Omejevala so nas finančna sredstva, nad nami so grozeče viseli pogodbeno pre¬ vzeti termini dokočanja raziskave. Zato smo razna neujema¬ nja popravljali z naknadnimi logičnimi korekturami. Povsod pri tem nedvomno nismo uspeli, ali vsaj ne v tisti meri, kot smo to želeli. Vendar menimo, da netočnosti in pomanjkljivo¬ sti, ki bremene osnovno statistično gradivo in ki jih odnosno v kolikor jih nismo uspeli z naknadnimi pregledi ter korektura¬ mi odpraviti, ne razveljavljajo splošnih proporcev, ki smo jih z analizo ugotavljali. - 8 - b) Osnovni pojmi in sistem indikatorjev Vsako novo področje si mora ustvariti svojo govorico, ki se kaže v opredelitvi specifičnih pojmov, kategorij, indikatorjev ter v poizkusih njihove standardizacije. Pod standardizacijo ra¬ zumemo težnjo, da se določeni krog kategorij in postopkov tako po vsebinski kot izrazoslovni strani ne le jasno opredeli, ampak tudi stalno uporablja, ker se le na ta način doseže primerljivost rezul¬ tatov in čim večja racionalnost v raziskovalnem delu. V tem razdelku dajemo pregled glavnih pojmov in kategorij ter oris standardnega sistema indikatorjev, ki si postopoma prido¬ bivajo svojo domovno pravico na specifičnem področju selitvenih raziskav in ki smo jih v raziskavi uporabljali. Nanje se sicer vra¬ čamo v posameznih poglavjih ob konkretni analizi specifičnih vpra¬ šanj, ki smo jih želeli osvetliti, vendar je koristno, da se z njim takoj u uvodu seznanimo. o. 3. OSNOVNI POJMI IN KATEGORIJE. Selitev in selivec. Stalni selivec. Procesi, ki jih raziskujemo v tej raziskavi so selitve, to so prostorni premiki posameznih oseb, ki postane¬ jo s tem selivci in nosilci selitvenih procesov. Selitve in selivce moremo razvrstiti z raznih vidikov. Nekatere od njih bomo spoznali v teku raziskave. Takoj v uvodu pa je treba poudariti razlikovanje med stalnimi in raznimi oblikami -9- začasnih selitev odn, selilcev. Naša statistika selitev, ki temelji na registru stalnega prebivalstva, zajema samo stalno prebivališče (kot je pojmovano v smislu zadevnih pravnih predpisov, najnovejši je Zakon o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega prebivališča (uradni list SR Slovenije št. 36, z dne 29. 12. 1965). Odhajanje na delo v drugo naselje in vračanje na večer zopet v kraj in stanovanje stal nega bivališča 0 tkzv. dnevne migracije), odhajanje tudi za dalj časa na sezonsko delo* na poslovna potovanja, na izlete, na počitnice, na šolanje itd. , ne štejejo med stalne selitve, ker se z njimi ne spremeni stalno bivališče. Seveda se more zgo¬ diti v individualnih primerih, da oseba odjavi v registru stal¬ nega prebivalstva svojo stalno preselitev iz dotedanjega stal¬ nega bivališča pa se ne prijavi kot stalni priseljenec na dru¬ gem mestu (ampak samo kot začasni). V kolikor gre za selit¬ ve, znotraj območja SR Slovenije, je takšna neskladja možno ugotoviti s primerjavo prijav in odjav stalnih selitev. V načelu morajo biti prijave enake odjavam. Po navadi je vendar prijav več kot odjav. Pogosteje se namreč dogaja, da oseba, ki je stalno menjala svoje bivališče, pozablja ali opusti prijavo od¬ selitve, se pa prijavi v drugem kraju kot stalni prebivalec. Za¬ to je prijav ne le več od odjav, ampak število prijav tudi zane¬ sljiveje odraža frekvenco stalnih selitev na območju SR Slove¬ nije. Zato se obdeluje selitvena statistika kar se tiče notranje- - 10 - slovenskih selitev samo na podlagi prijav , ki se grupirajo tudi po mestu prejšnjega stalnega bivališča, s čimer pridemo do števila odselitev po naseljih in občinah. Glede odselitev izven meja SR Slovenije pa se statistika vodi na podlagi odjav. Lokalne selitve in migracije Z drugega vidika razlikujemo med lokalnim seliicem in migran¬ tom. Sociološko je migrant oseba, ki je s svojo selitvijo raztrga¬ la osnovne družbene (zlasti delovne, kulturne itd. ) vezi, ki so jo vezale na določeno okolje ter se vključila s svojo preselitvijo v drugo, po navadi tujo (v odnosu do prejšnjega) okolje. Bilo bi nemogoče pri večjih raziskavah ugotavljati v vsakem indi¬ vidualnem primeru, ali je s selitvijo prišlo do takšnega pretrga¬ nja družbenih vezi. Zato se jemlje statistična definicija mi¬ granta kot osebe, ki je prestopila meje občine stalnega biva¬ lišča. To je tudi definicija, ki smo jo sprejeli. S tega vidika raz¬ likujemo med lokalnimi selitvami in lokalnimi selivci, ki se selijo iz enega naselja v drugo naselje iste občine, ter med migran¬ ti, ki se preselijo iz ene v drugo občino. - 11 - Migracijsko območje, migracijski nivoji Definicija in zejemanje selitvenega gibanja je nujno vezano na takšno ali drugačno določitev migracijskega območja in njegovo razmejitev. Če oseba prekorači meje danega obmo¬ čja,, potem šteje kot selivec in njegov prostorni premik kot selitev, če se giblje v okviru danih meja, ne šteje. Migracijska območja moremo definirati na različnih nivojih. Najmanjše selitveno območje, ki se še upošteva, bomo imeno¬ vali osnovno selitveno območje. V primeru slovenske se¬ litvene statistike predstavlja osnovno selitveno območje obmo¬ čje vsakega naselja. Selitve znotraj naselja, iz ene hiše v drugo hišo, iz enega v drugo nadstropje ne štejejo pri nas kot selitve in se tudi ne evidentirajo, S tem, da grupiramo osnovna selitvena območja v večje grupe osnovnih območij, pridemo do raznih selitvenih niivojev, Ker lahko takšno grupiranje vršimo na več stopnjah, zato razlikujemo več stopenj nivojev. V naši selitveni statistiki in v tej raziskavi bomo razlikovali šest različnih nivojev. Osnovni nivo je naseljčni nivo. Več naselij je združenih v matični okoliš, s čemer smo dobili okolišni nivo (njih je blizu 400). - 12 - Več matičnih okolišev je združenih v občine - s tem pridemo do občinskega nivoja. Za neke potrebe bomo združevali več občin v regijo : regijski nivo. Potem imamo še republiški selitveni nivo in državni selitveni nivo. Kategorizacija selitev po nivojih Glede nato, ali dana selitev prestopi meje odrejenega nivoja, bomo razlikovali naseljčne, okolišne, občinske, regijske, re¬ publiške in državne odn. meddržavne selitve. Naseljčne selitve so vse tiste, kjer je selivec prestopil meje območja svojega naselja stalnega bivališča. Analogno bomo pojmovali npr. občinske selitve kot selitve, kjer je selivec prestopil meje dane občine, kot republiške selitve, kjer je selivec prestopil meje dane republike itd. Iz tega se vidi, da selitve danega nivoja obsegajo obenem selitve vseh višjih nivojev, ne pa tudi nižjih. Vse naseljčne selitve obsegajo ne le selitve med naselji iste občine, ampak pravtako selitve iz enega naselja v naselje druge občine, pa tudi selitve, ko se preseli selivec v drugo republiko, v drugo državo. Intra in inter-nivojevske Selitve (selitve znotraj nivoja ali notranje ter zunanje selitve) Selitve danega nivoja pogosto imenujemo tudi "zunanje" seli¬ tve z vidika tega nivoja, hoteč s tem označiti, da je - 13 - selivec zapustil dani nivo, da je prešel meje danega nivoja. Takšno dodatno specifično oznako uporabimo zlasti tedaj, če želimo oddvojiti selitve danega nivoja od selitev nižjega oziroma vseh nižjih nivojev, ki v danem nivoju niso upo¬ števane. Znano je razlikovanje med "zunanjimi" in "notranjimi" selit¬ vami, pri čemer po navadi razumemo pod "zunanjimi" selit¬ vami samo selitv , kjer selivec prestopi meje neke države, dočjšim selitve, ki se gibljejo v okviru meja države, imepuje- mo "notranje" selitve. Vendar lahko ta pojem posplošimo. Z vidika vsakega nivoja pojmujemo "zunanjost" in "notranjost" selitve. Tako lahko vse republiške selitve, t. j. selitve, ki gredo pre¬ ko meja SR Slovenije, imenujemo "zunanje-republiške" seli¬ tve, da jih protipostavimo "notranje-republiškim" selitvam. Podobno lahko govorimo o "občinskih" ali "zunajije-občinskih" selitvah, če jih posebej želimo protipostaviti "notranje-občin- skim" selitvam, itd. Namesto izraza "notranji" pogosto upora¬ bljamo tudi tujko "infra", tako da govorimo o not ran je republi¬ ških ali intrarepubliških, o notranjeobčinskih ali o intraobčin- skih selitvah. V tej zvezi je koristno opozoriti še na pojem "mednivojevskih" selitev ali "internivojenskih" selitev, pojepa, ki se zelo pogosto uporablja. Pod mednivojevskimi selitvami razumemo selitve - 14 - med enotami danega nivoja, ki se vrše v okviru ne¬ posredno višjega nivoja, to se pravi, tisti del selitev da¬ nega nivoja, ki ne prestopijo okvirov neposredno višjega nivoja. Tako štejemo k MEDNASELJČNIM SELITVAM tisti del naseljenih selitev, ki ne prestopijo območja dane občine (če nam predstavlja občina neposredno višji nivo), Medobčin¬ ske ali interobčinske selitve so selitve med občinami iste republike. Medrepubliške selitve so selitve med republikami v okviru državnih meja. Treba je dobro razlikovati zlasti med medobčinskimi in znotraj občinskimi (s tujimi izrazit med interobčinskimi ter intraobčin- skimi selitvami). Medobčinske selitve zajemajo selitve med občinami v okviru neposredno višjega nivoja recimo republi¬ ke. Intraobčinske selitve pa obsegajo vse selitve znotraj občine, tako medokoliške kot mednaseljčne. Priselitve, odselitve, brutto in netto selitve Če motrimo selitve z vidika selitvenega območja danega nivoja, recimo z vidika občine (ali naselja ali regije itd. ), po¬ tem razlikujemo med priselitvami v dano selitveno območje in odselitvami iz danega selitvenega območja. Poleg teh dveh osnovnih selitvenih smereh lahko izvedemo iz obeh dve izvedeni selitveni kategoriji: brutto in netto selitve. Brutto - 15 - pomenijo seštevek vseh priselitev in odselitev v odnosu do danega selitvenega območja, netto selitve pa razliko med priselitvami in odselitvami. Netto selitve imenujemo tudi seli¬ tveni saldo ali selitveni prirastek. Selitveni saldo je po svo¬ jem predznaku ali pozitiven ali negativen. Selitveni interval. Opazovalno območje selitev Pod selitvenim intervalom razumemo časovni interval, za kate¬ rega evidentiramo in preštevamo selitve, ki so se dogodile v tem intervalu. Ponavadi bo interval eno leto. Podobno velja definicija za selitveno opazovalno območje, to je tisto območje, v okviru katerega opazujemo, evidentiramo in ra¬ ziskujemo selitve. Selitveno opazovalno območje ni identično s se litvenim nivojem. V naši raziskavi smo vzeli kot izključno opazo¬ valno območje območja SR Slovenije. S tem smo omejili raziska¬ vo na tiste selitve, ki kakorkoli zadevajo to območje, bilo da se vrše znotraj tega območja, ali pa da prestopajo meje tega območja bilo v smeri priselitev v Slovenijo ali odselitev iz Slove¬ nije. Selitve na območju drugih republik Jugoslavije zato niso upo števane, z izjemo tistih, ki so izvirale iz Slovenije ali ki so kon¬ čale v Sloveniji. Zato je treba raziskovati med selitvami na območju SR Slovenije od republiških selitev SR Slovenije. Zgoraj smo ugotovili, da spadajo k republiškim selitvam SR Slovenije samo tiste, ki so prestopile meje naše - 16 - republike, bilo da so se usmerile v druge republike ali pa v tujino, odn. da njihov izvor leži v drugih republikah oziro¬ ma v tujini. Selitveni tokovi Število selivcev, ki se odsele iz selitvenega območja A v se¬ litveno območje B, imenujemo selitveni tok AB. Vsak selitve¬ ni tok je nujno označen s številom selivcev in z dvema ob¬ močjema, med katerima je selitev potekala. Selitveni tok ima vselej svojo smer. Selitveni tok AB ni isto kot selitveni tok BA, niti po smeri niti po obsegu. Obseg selitvenega toka AB pomeni število selivcev, ki so se odselili iz A v B, dočim obseg selitvenega toka BA določa število selivcev, ki se se odselili'iz B ter priselili v A. Kasneje bomo videli, da obstoji določena zveza med obsegom selitvenih tokov AB in BA. Dočim obstojita v načelu dva selitvena tokova med dvema se¬ litvenima območjima A in B, selitveni tok AB in selitveni tok BA (seve je lahko eden od njih po obsegu enak nič), obstoji samo en netto selitveni tok, ki teče le v eni smeri. Bahko pa vsak netto selitveni tok izrazimo na dva načina, ki imata isto številčno vrednost, pa nasprotni predznak. Če je bilo pri¬ selitev iz A v B več kot priselitev iz B v A, potem bo netto se¬ litveni tok AB pozitiven, netto selitveni tok BA pa negativen, ven¬ dar iste številčne frekvence. Če izrazimo frekvenco selitvenega -17- toka med AB s tem, da postavimo simbol AB v oklepaj, torej z (AB), potem velja, da je (AB) enako - (BA). To bo dobro ime¬ ti pred očmi pri pravilnem čitanju nekih analitskih tabel četr¬ tega poglavja, 0, 4, SELITVENE MERE Selitvene frekvence., selitvene mere in selitvene strukture (odstotki), Izhodišče kvantitativnega zajemanja selitev je ugotavljanje šte¬ vila selivcev, to je selitvenih frekvenc. Selitveno frekvenco ime¬ nujemo tudi obseg selitev danega selitvenega toka AB. Ker je obseg selitev bistveno odvisen od števila prebivalstva, v katerega se selivci priseljujejo odn. iz katerega se odseljujejo, prehajamb od prikazovanja selitvenih frekvenc v absolutnih šte¬ vilih na izračun selitvenih mer, s tem, da delimo število se¬ litev s številom prebivalstva danega selitvenega območja. Tako pridemo do splošne mere priselitev kot kvoci¬ enta števila priseljencev s prebivalstvom danega selitvenega območja, analogno do splošne mere o d s e 1 it e v , ter do splo šnih mer brutto in netto selitev. Gre za podobno ope¬ racijo, kot jih vršimo pri ostalih demografskih merah, ko šte¬ vilo umrlih, živorojenih itd. delimo s številom prebivalstva ter pridemo do splošnih mer natalitete, mortalitete itd. - 18 - Pri selitvah se javlja komplikacija, ki je pri ostalih demo¬ grafskih merah ni: vsaka selitev namreč nujno povezuje se¬ litveno frekvenco vsaj z dvema selitvenima območjema, tako da se postavi vprašanje, prebivalstvo katerega območja naj služi kot baza. Vprašanje lahko rešujemo na razne nači¬ ne glede na cilj konkretnega raziskovanja. O tem bomo govo¬ rili nekoliko več v poglavju, kjer bomo na primeru se¬ litvenih tokov Slovenije spoznali in izračunali različne selitve¬ ne mere. Podobno kot pri drugih statističnih demografskih merah, lahko izračunamo selitveno mero za vse selivce v odnosu do celotnega prebivalstva danega selitvenega območja, lahko se pa tudi omejimo na posebno kategorijo selivcev (re¬ cimo samo moških, samo delavcev, določene starostne skupi¬ ne) ter stavimo to specifično frekvenco v odnos z analogno spe¬ cifično kategorijo prebivalstva (ženske migrantke z ženskim prebivalstvom na primer). Na ta način pridemo do raznih specifičnih selitvenih mer, ki nam služijo za to, da ugo¬ tavljamo tkzv. selitveno selektivnost ali diferencialno migracijo, to je okolnost, da so določene prebivalstvene sku¬ pine odn. katogorije v večji ali manjši meri podvržene selitve- nosti. O tem bo več govora v osmem poglavju, ki je posvečeno «f *• ugotavljanju selektivnosti naših selitev po nekih osnovnih vidikih. -19- c) Prostorski standardi 0. 5. STANDARDIZACIJA MATIČNIH OKOLIŠEV IN OBČIN. SPLOŠNA RAZMOTRIVANJA. Bistveni element definicije selivca odn. selitve je prostorski premik preko meje pros¬ torne enote danega nivoja. Točna določitev meja posameznih prostorninskih enot ter njihova standardizacija, to se pravi ne spreminj anj e enkrat postavljenih meja, je bistven po¬ goj za uporabnost selitvenih podatkov. Težave, na katere smo naleteli pri uporabi naših selitvenih podatkov, so bile s tega vidika dvojne; Glavna težava je bila v tem, da so se meje glavnih prostornih enot, ki so pri¬ šle v poštev (to so matični okoliši in občine ter okraji), po¬ novno in občutno spreminjale. Poleg tega ne obstoje standar¬ dizirane opredelitve, za določene večje prostorske enote, ki so za analizo selitvenih gibanj nujno potrebne. Prvo težavo smo skušali premagati s tem, da smo sami stan¬ dardizirali za namene te raziskave že obstoječe te¬ ritorij alne enote matičnih okolišev in občin. Matične okoliše smo standardizirali po stanju 30. 4. 1964: takrat je bilo ne¬ kaj manj kot 400 (391) enot. Standardni seznam le-teh je pri¬ kazan v pregledu Tabelarnega Aneksa I. Občine smo standar¬ dizirali po dveh stanjih: po stanju ob popisu prebivalstva 31. 3. 1961, za določene potrebe pa po sedanjem stanju, ki odgovarja stanju 30. 4. 1964, to je istemu stanju, za katero je veljala standardizacija matičnih okolišev. Ključ za prehod iz - 20 - enega v drugo stanje je podan v publikaciji Zavoda za sta¬ tistiko SR Slovenije "Statistični podatki po občinah SR Slovenije za leto 1964" ter ga zato na tem mestu ne reproduciramo. Ma¬ tični okoliši odgovarjajo v osnovi občinam iz leta 1953 ter imajo že s tega vidika svoj določen ekonomski pomen (kot manjša ekonomsko - prostorska gravitacijska območja). Za namene naše analize so bili potrebni zlasti zato, ker ni bilo mogoče in tudi ne bi imelo smisla, prikazovati selitvenih tokov po na¬ seljih. Naselij je okoli 6. 000, migracijskih tokov je torej v načelu 6, 000 x 6. 000 (seveda ima velik del med njimi frekven¬ co nič v opazovanem obdobju 1959/63, vendar obstoji potenci¬ alna možnost, da se pojavi vsak od teh tokov). Vsekakbr jih je potrebno konsolidirati z združevanjem naselij v večje pros¬ torske enote. Pri tem so poslužili matični okoliši kot po našem mnenju najbolj primerna prva stopnja združevanja. Število to¬ kov je s tem skrčeno na 400 x 400, to je na 16 tisoč, številka, ki jo je bilo možno v načelu obvladati. Vloga matičnih okoli¬ šev kot posebnega nivoja za namene naše analize je bila prven¬ stveno v tem, da smo na to osnovo postavili klasifikacijo selit¬ venih tokov na ruralne, mešane (polruralnp, ruralno - urba¬ ne) ter urbane. Vsak matični okoliš smo dodelili eni od osnov¬ nih treh kategorij (ruralni, mešani, urbani) glede na to, ali se nahaja na njenem območju večje urbano naselje, manjše ali pa ni nobenega urbanega naselja. V standardnem seznamu Itabelar¬ nega Aneksa je poleg vsakega matičnega okoliša navedeno z ustrezno - 21 - šifro (R, M odn. U), kateri kategoriji je bil matični okoliš dodeljen. Na to dodelitev se naslanja prikaz ruralno - urbane razčlenitve selitvenih procesov, ki smo ga podali za interregij- ske tokove v devetem poglavju. Standardizacija po občinah je bila potrebna glede na vlogo, ki jo igrajo občine kot teritorijalni okviri komun v ce¬ lotnem našem družbeno - političnem in gospodarskem življenju. Občine so bile vzete v tej raziskavi kot osnovne prostorne enote, na katere je naslovljena večina analiz. 0. 6. STANDARDIZACIJA REGIJ. Da bi zaznali splošnejše karakteristike selitvenega gibanja, je bilo potrebno vriniti med občinski in republiški nivo še en selitveni nivo. Nazvali smo ga regijski nivo in prostorne enote tega nivoja regije. Podrobni pregled regij je podan v Tabelarnem Aneksu II, kjer so navedene občine in matični okoliši, ki spadajo k posamezni regiji z glavnimi ruralno - urbanimi ter ekonomskimi oznakami. Kartogramski prikaz regij se vidi iz kateregakoli kartogranskega grafikona, ker so na vseh z debelejšimi črtami označene poleg občin tudi regije. Zaradi splošne orientacije dajemo spodaj poimenski pregled regij. Poimenovanje je izvršeno po nazivu najpomembnejšega urganega središča, ki leži na območju regije. Poleg naziva regi¬ je so navedene občine (po stanju politično teritorijalne razdelitve “ 22 - z dne 1. 4. 1963), ki pripadajo regiji. A. KOPER: Izola, Koper, Piran B. POSTOJNA: Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana C. NOVA GORICA: Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin D. JESENICE: Jesenice, Radovljica E. KRANJ: Kranj, Škofja Loka, Tržič F. LJUBLJANA: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija. Kamnik, Litija, Logatec, Vrhnika, ter ljubljanske občine: Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Moste - Polje, Ljubljana - Šiška ter Ljubljana - Vič - Rudnik. Pri nekaterih pregledih smo ljubljanske mestne občine združili v posebno podskupino regije F ter jo označili s šifro F 0 , območje vseh ostalih občin regije F pa z F x . G. KOČEVJE: Kočevje, Ribnica H. NOVO MESTO: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje J. KRŠKO: Brežice, Krško, Sevnica K. TRBOVLJE: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje L. CELJE: Celje, Laško, Mozirje, Bistrica, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje (Šoštanj), Žalec M. RAVNE: Dravograd, Ravne, Slovenjgradec N. MARIBOR: Lenart, Ormož, Štuj, Radlje ter mariborske mestne občine: Maribor - Center, Maribor - Tabor, Maribor - Tezno. Tudi pri mariborski regiji smo v nekih primerih obdelave združili tri mariborske mestne občine v podskupine z oznako N qJ ter druge občine ma¬ riborske regije označili z N . X - 23 - O. MURSKA SOBOTA: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota. Regije, kot smo jih poizkusoma postavili, so nedvomno izpo¬ stavljene mnogim upravičenim kritikam. Regije smo določili na podlagi cele vrste diskusij z našimi geografi, urbanisti in regionalnimi ekonomisti. One predstavljajo nedvomno kompro¬ mis med različnimi gledanji in različnimi kriteriji. Po svojem bistvu gre za gravitacijske, modalne regije, čeprav je treba ta¬ koj poudariti, da je gravitacijski element podan pri posameznih regijah v dokaj različnem merilu (primer: Šibko gravitacijsko jedro pri postojnski ali brežiško - krški regiji s silnim jedrom ljubljanske ali mariborske regije); pravtako vse regije ne pri¬ padajo istemu nivoju (npr. centralna - slovenska ljubljanska re¬ gija, ki ima nedvomno karakter makroregije, ter trboveljska ali koroška regija, ki sta bliže značaju mezzoregije). Sistem regij, ki smo ga postavili, je treba vsekakor šteti kot poizkus, kot neke vrste delovno hipotezo, ki je bila potrebna z vidika prostorske analize, katere konkretna upravičenost pa naj bi se izkazala prav v rezultatih analize po tako postav¬ ljenih regijah. d) Literatura Spodaj navajamo samo nekatera večja specialna dela, ki so nam posebej koristila pri raziskavi. Navedena niso niti splošna stan¬ dardna dela iz demografije in prav tako ne mnoge krajše razpra¬ ve, ki so bile predložene povojnim populacijskim kongresom (sve¬ tovnemu kongresu v Rimu 1954 in onemu v Beogradu 1965), ter di¬ skusijskim zasedanjem, ki jih prireja Mednarodna Unija za znanst¬ veno proučevanje populacijskih problemom vsako drugo leto. Prav tako ne navajamo zadevne domače literature, za katero obstoji pre¬ gledna in dobro sestavljena biliografija, ki jo je izdal Inštitut dru¬ štvenih nauka (Demografska Bibliografija 1945 - 1961, Beograd 1963). V razdobju po 1961 so izšle nekatere pomembnejše razprave, ki obravnavajo migracijska vprašanja v revijah: Ekonomist (Beograd), Ekonomski Anali (Beograd), Ekonomska revija (Ljubljana), Geograf¬ ski vestnik (Ljubljana)', 1 Sociologija (Beograd), Sociološki pregled (Beograd), Prikazi in študije (Ljubljana), Statistična revija (Beograd) in Stanovištvo (Beograd). Od knjižnih publikacij, ki so izšle po letu 1961 in obravnavajo probleme urbanizacije, je omeniti Anton Melik: Rast naših mest v novi dobi (Ljubljana, 1964) in Ivanka Ginič: Dinamika i struktura gradskog stanovništva Jugoslavije (Beograd 1967). Donald J. Bogue: Internal Migration loc. cit: Hauser - Duncan: The Study of Population, Chicago, 1957. Donald J. Bogue, Henry S. Shryock Jr. , Siegfried A. Hoersmann: Subregional Migration in the United States 1935 - 40. Scripps Foudation Studies in Population Distribution, Miami University 1957; Otis Dudley Duncan, Ray P. Cuzzort, Beverly Duncan: Sta- tistical Geography, The Free Press of Glence, III. 1961; Jack F. Gibbe: Urban Research Methods, New York, 1961; Conrad in Irene Tauber: The Changing Popolation of the United States. Census Monograph Series, Wiley, New York 1958; Waren S. Thompson: Migration within Ohio 1935 - 40. Soripps Foundation, Miami University, 1951; United Nations: The Determinants and Consequences of po- pulations Trends, UN, New York, 1953. Tabelarni Aneks I STANDARDNI SEZNAM IN ŠIFRANT MATIČNIH OKOLIŠEV STANDARDNI SEZNAM IN ŠIFRANT MATIČNIH OKOLIŠEV Šifre teko od 1 - 394 po tekočem abecednem redu nazivov ma¬ tičnih okolišev. Izjema so šifre: 157 za matični okoliš Lešje, ki se je preimenoval in preuredil v matični okoliš Majšperk (pod šifro 177), ter šifri 160 in 181; prva od obeh (160) je rezervi¬ rana za oznako mestnega območja Ljubljane, druga pa za ozna¬ ko mestnega območja Maribora. Poleg nazivov matičnih okolišev se nahajata šifri regije in ob¬ čine v okviru regije (velika začetna črka in arabska številka poleg nje) ter na kraju oznaka za naselitveno kategorijo, ki va- M DEMIN 67-2/1 31. Cankova - 0-5, R 32. Celje - L-l, U 33. Cerklje na Go¬ renjskem - E-1, R 34. Cerklje ob Krki-J-1, R 35. Cerknica - F-l, M 36. Cerkno - F-4, R 37. Cerkvenjak - N-l, R 38. Cezanjevci - 0-4, R 39. Cirkovce - N-6, R 40. Cirkulane - N-6, R 41. Col - C-l, R 42. Čatež ob Savi - J-l, R 43. Čemšenik - K-3, R 44. Čentiba - 0-3, M 45. Čepovan - C-6, R 46. Črenšovci - 0-1, R 47. Črna na Koroškem-M-2, U 48. Črniče (sedež Selo) - C-l, R 49. Črni Kal - A-2, R 50. Črni vrh - F-4, R 51. Črnomelj - H-l, U 52. Črnuče - Fo-7, U 53. Dekani - A-2, R 54. Destrnik (sedež Vin- tarovci) - N-6, R 55. Divača - B-4, M 56. Dobova - J-l, M 57. Dobrna - L-l, M 58. Dobrnič - H-4, R 59. Dobrova - Fo-11, M 60. Dobrovo - C-3, R 61. Dobrovnik - 0-3, R 62. Dolena - N-6, R 63. Dolenja vas - G-2, R 64. Dol. Logatec - F-12, U 65. Dolenjske Toplice - H-3, M 66. Dole pri Litiji F-6, R 67. Doljna Košana - B-3, R 68. Dolsko - Fo-9, R 69. Domžale - F-2, U 70. Dornava - N-6, R 71. Dornberk - C-6, R 72. Draga - G-l, R 73. Dragatuš - H-l, R 74. Dramlje - L-6, R 75. Dravograd - M-l, U 76. Duplek - No-4, R 77. Dutovlje - B-4, R 78. Fram - No-4, R 79. Frankolovo - L-l, R 80. Gabrje - 0-3, R 81. Gabrovka - F-6, R 82. Gaj nad Mariborom - No-2, R 83. Globoko - J-l, R 84. Gomilsko - L-9, R 85. Gornja vas - E-2, R 86. Goriče - E-l, R 87. Gorišnica - N-6, R 88. Gorje (sedež Zgornje Gorje) - D-l, R 89. Gornja Radgona - 0-2, U 90. Gornji grad - L-3, M DEMIN 67-2/2 91. Gornji Petrovci - 0-6, R 92. Gotna vas - H-3, R 93. Gradišče - A-2, R 94. Grad - 0-5, R 95. Gradac - H-2, R 96. Gradin - A-2, R 97. Gradišče v Slovenskih goricah - N-l, R 98. Grahovo ob Bači - D-7, R 99. Grajena - N-6, R 100. Grgar - C-6, R 101. Griže - L-9, R 102. Grosuplje - F-3, M 103. Hajdina - N-6, M 104. Hinje - H-3, R 105. Hoče - No-4, R 106. Horjul - Fo-11, R 107. Hrastnik - K-l, U 108. Hrpelje - B-l, M 109. Jruševje - B-3, R 110. Idrija - F-4, U 111. Ig - Fo-11, R 112. Ilirska Bistrica B-2, U 113. Ivančna gorica - F-3, M 114. Ivanjkovci - N-5, R 115. Izola - A-l, U 116. Jakobski dol (Spodnji Jakobski dol) - No-2,R 117. Jarenina - No-2, R 118. Jelšane - B-2, R 119. Jesenice - D-3, U 120. Jezersko - E-l, R 121. Jurovski dol - N-l, R 122. Juršinci - N-6, R 123. Jurklošter - L-2, R 124. Kal nad Kanalom - C-4, R 125. Kamnica - No-2, R 126. Kamnik - F-5, U 127. Kanal - C-4, U 128. Kapele - J-l, R 129. Knežak - B-2, R 130. Kobarid - C-5, M 131. Kočevje - G-l, U 132. Kočevska Reka - G-l, R 133. Kog - N-5, R 134. Kojsko - C-3, R 135. Komen - B4, R 136. Komenda - F-5, R 137. Koper - A-2, U 138. Korena (sedež Zg. Kore¬ na) - No-4, R 139. Kostanjevica - J-2, R 140. Kostanjevica na Krasu - C-6, R 141. Kostel (sedež Vas) - G-l, R 142. Kozje - L-7, R 143. Kranj - E-l, U 144. Kranjska gora - D-3, M 145. Kresnice - F-6, R 146. Križevci - 0-6, R 147. Križevci pri Ljutomeru 0-4, R 148. Krka - F-3, R 149. Krško - J-2, U 150. Kuzma - 0-5, R DERMIN 67-2/3 151. Laško - L- 2, U 152. Lenart v Slovenskih goricah - N-l, M 153. Lendava - 0-3, U 154. Lesično - L-7, R 155. Leskovec - N-6, R 156. Leskovec pri Krškem - J-2, R 157. Lešje gl. Majšperk pod 177 158. Lipnica - D-4, R 159. Litija - F-6, U 160. Ljubljana - FO=F7 do Fn, U 161. Ljubljana-Bežigrad-F -7, U 162. Ljubljana-Cent er-F -8, U 163. Ljubljana - Moste-° Polje - F -9, U 164. Ljublj ana-S iška - F -10, U 165. Ljubljana-Vič-RudniS 166. Ljubno ob Savinji - L-3,R 167. Ljutomer - 0-4, U 168. Loče - L-5, R 169. Loke pri Zidanem mostu J- 3, R 170. Loka pri Žusmu - L-6, R 171. Loški potok (sedež Hrib) - F-13, R 201. Moravče - F-2, R 172. Lovrenc na Dravskem 202. Most na Soči - C-7, R l'"'' Polju - N-6, R 203. Motnik - F-5, R 173. Lovrenc na Pohorju -N o -3,R204. Mozirje - L-3, M 174. Luče - L-3, R 205. Murska Sobota - 0-5, U 175. Lukovica - F-2, R DEMIN 67-2/4 206. Muta - N-7, M 207. Naklo - E-l, R 208. Nazarje (sedež Kokarje) - L-3, R 209. Negova - 0-2, R 210. Nova Gorica - C-6, U 211. Nova vas - F-l, R 212. Novo mesto - H-3, U 213. Oplotnica - L-4, R 214. Ormož - N-5, U 215. Osilnica - G-l, R 216. Otočec - H-3, R 217. Ožbalt - N-7, R 218. Pekre-Limbuš - N -3, M 219. Pernica - N -2, R 220. Pesnica pri Mariboru 221. Petrovče - L-9, R 222. Piran - A-3, U 223. Pišece - J-l, R 224. Pivka - B-3, M 225 . Planina - B-3, R 226. Planina pri Sevnici - L-6, R 227. Podbočje - J-2, R 228. Podčetrtek - L-7, R 229. Podgorci - N-5, R 230. Podgorje - M-3, R 231 . Podgrad - Bp R 23 2. Podkum - K-3, R 233 . Podlehnik - N-6, R 234. Podnart - D-4, R 235. Podsreda - L-7, R 236. Podvelka - N-7, R 237. Polana (sedež Vel. Polana) - 0-3, R 238. Polenšak - N-6, R 239. Polhov Gradec- F -11, R 240. Poljane - E-2, R ° 241. Poljčane - L-4, R 242. Polje - F q -9, U 243. Polje ob Sotli - L-7, R 244. Polšnik - F-6, R 245. Polzela - L-9, M 246. Ponikva - L-6, R 247. Portorož - A-3, M 248. Postojna - B-3, U 249. Pragersko - L-4, R 250. Prebold - L-9, M 251. Prečna (sedež Novo mesto) - H-3, R 252. Preddvor -E-l, R 253. Predgrad - G-l, R 254. Predoslje - E-l, R 255. Preš - B-2, R 256. Preserje (sedež Kamnik pod Krimom) - F Q -11,R 257. Prevalje - M-2, U 258. Pristava - L-7, R 259. Prosenjkovci - 0-5, R 260. Ptuj - N-6, U 261. Ptujska gora - N-6, R 262. Puconci - 0-5, R 263. Rače - N -4, M 264. Radeče -° K-l, U 265. Radenci - 0-2, M DEMIN 67-2/5 266. Radlje ob Dravi - N-7, M 267. Radomlje - F-2, M 268. Radovljica - D-4, U 269. Raka - J-2, R 270. Rakek - F-l, M 271. Rateče - D-3, R 272. Ravne na Koroškem - M-2,U 273. Razkrižje - 0-4, R 274. Rečica ob Savinji - L-3,R 275. Renče - C-6, R 276. Ribnica - G- 2, M 277. Ribnica na Pohorju-N-7, R 278. Rimske Toplice-L-2, M 279. Rogaševci - 0-5, R 280. Rogaška Slatina - L-7, M 281. Rogatec - L-7, M 282. Rogoznica - N-6, R 283. Rovte - F-12, R 284. Ruše - N 0 -3, U 285. Sečovlje - A-3, R 286. Selnica ob Dravi NO-2, R 287. Semič - H-1,R 288. Senovo - J-2, M 289. Senožeče - B-4,R 290. Senožeti - K-3,R 291. Sevnica - J-3, U 292. Sežana - B-4, U 293. Slivnica pri Celju L-6, R (sedež Gorica) 294. Slovenj Gradec - M-3, U 295. Slovenska Bistrica L-4, U 296. Slovenjske Konjice-L-5, U 297. Smlednik - F-14, R 298. Sodražica - G-2, M 299. Solčava - L-3, R 3 00. Spodnja Idrija - F-4, R 301. Spodnje Škofije - A-2, R 3 02. Središče ob Dravi - N-5, R 3 03. Srednja vas v Bohinju - D-2, M 304. Stromlje - J-l, R 305. Stari trg ob Kolpi - H-1, R 3 06. Stari trg - F-13, M 307. Starše - N -4, R 308. Stoperce - °N-6, R 309. Straža - H-3, M 310. Strmec pri Vojniku - L-l, R 311. Studenec - J-3, R 312. Šalovci - 0-6, R 313. Šempas - C-6, R 314. Šempeter pri Gorici : C-6, u 315. Šempeter v Savinjski dolini - L-9, M 316. Šenčur - E-l, R 317. Šentilj v Slovenskih goricah - N Q -2, R 318. Šentjanž - J-3, R 319. Šentjernej - H-3, M 3 20. Šentjur pri Celju - L-6, M 3 21. Šentrupert - H-4, R DEMIN 67-2/6 322. Šentvid - F -10, U 323. Šentvid pri %tični - F-3,M 324. Škocjan - H-3, R 3 25. Škofja Loka - E-2, U 3 26. Škofja vas - L-l, R 327. Škofljica - F -11, R 3 28. Šmarje - A-2, R 329. Šmarje pri Jelšah-L-7,M 330. Šmarjeta - H-3,R 331. Šmartno na Pohorju-L-4, R 332. Šmartno ob Paki - L-8, R 333. Šmartno pri Litiji-F-6, R 334. Šmartno pri Slovenj Gradcu - M-3,R 335. Šmartno v Rožni dolini - L-l, R 336. Šoštanj - L-8, U 337. Štanjel - B-4, R 338. Štore - L-l, M 339. Tabor - L-9, R 340. Tišina - 0-5, R 341. Tolmin - C-7, U 342. Tomaž pri Ormožu-N-5,R 343. Trboje - E-l, R 344. Trbovlje - K-2, U 345. Trebelno - H-4, R 346. Trebnje - H-4, M 347. Trebuša (sedež Dolenja Trebuša) - C-7, R 348. Trnovska vas - N-6,R 349. Trojane - F-2, R 350. Tržič - E-3, U 351. Tržišče - J-3,R 352. Tuhinj (sedež Laze) - F-5, R 353. Turnišče - 0-3, R 354. Vače - F-6, R 355. Velenje - L-8, U 3 56. Velika Dolina - J-1,R 357. Velika Loka - H-4, R 358. Velika Nedelja - N-5,R 359. Velike Lašče - F 0 -ll, M 360. Veliki Gaber - H-4, R 361. Veliki Trn - J-2, R 362. Veržej - 0-4, R 363. Videm Dobrepolje -F-3, R 364. Videm pri Ptuju - N-6, R 36 5. Videm ob Ščavnici - 0-2, R 366. Vinica - H-l, R 367. Vinski vrhovi - N-5, R 368. Vipava - C-l, M 369. Višnja gora - F-3, R 370. Vitanje - L-5, R 371. Vitomarci - N-6, R 372. Vodice - F o -10, R 373. Vojnik - L-l, R 374. Volična (sedež Spodnja Voličina - N-l, R 375. Vransko - L-9, R 376. Vremski Britof - B-4, R 377. Vrhnika - F-15, U 378. Vuzenica - N-7, M 37 9. Zabukovje - J-3, R 380. Zagorje ob Savi - K-3, U DEMIN 67-2/7 381. Zagradec - F-3, R 382. Zavrč (sedež Goričak) -N-6, 383. Zgornja Kungota - N Q -2, R 384. Zgornja Polskava - L-4, R 385. Zgornja Ščavnica - N-l, R 386. Zgornja Velka - N Q -2, R 387. Zreče - L-5, M 388. Žabnica - E-l, R 389. Žalec - L-9, U 3 90. Železniki - E-4, M 391. Žetale - N-6, R 392. Žiri - F-16, M 393. Žirovnica (sedež Breznica) - D- 3, R 394. Zužemberg - H-3, M 3 95. Žusem, gl. 170 DEMIN 67-2/8 Tabelarni Aneks II STANDARDNI SEZNAM REGIJ, OBČIN IN MATIČNIH OKOLIŠEV SR SLOVENIJE STANDARDNI SEZNAM REGIJ, OBČIN IN MATIČNIH OKOLIŠEV SR SLOVENIJE z oznakami uporabljenih šifer ter z nekimi osnovnimi prebivalstve¬ nimi podatki. Regije so označene z velikimi začetnimi črkami abecede (A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O ), občine na kate¬ rih območju leže deli mest Ljubljane in Maribora so strnjene še v dve posebni teritorialni skupini, označeni z F 0 (za Ljublja¬ no) in N 0 (za Maribor) . Šifre občin tečejo zapovrstjo po abeced¬ nem redu nazivov občin v okviru vsake regije, šifre, šifre ma¬ tičnih okolišev pa tečejo po tekočem vrstnem redu nazivov okoli¬ šev, urejenih po abecednem redu ne glede na območje občin od¬ nosno regij, na katerem leže . Prva številčna vrednost vsakega okoliša predstavlja celokupno prebivalstvo okoliša (P), druga urbano prebivalstvo (UP), tret¬ ja odstotek urbanega prebivalstva v celokupnem prebivalstvu (%UP), četrta nekmetijsko prebivalstvo (%NKMP). DEMIN 67-1/1 p UP %UP NKMP %N KMP 3. PIRAN DEMIN 67-1/2 DEMIN 67-1/3 %UP NKMP %NKMP P UP DEMIN 67-1/4 DEMIN 67-1/5 DEMIN 67-1/6 %UP NKMP %NKMP DEMIN 67-1/7 DEMIN 67-1/8 p UP %UP NKMP %NKMP 2.452 81,2 1.206 52,3 1.931 53,7 1.113 48,7 1.705 70,0 1.330 72,4 DEMIN 67-1/9 DEMIN 67-1/10 DEMIN 67-1/12 DEMIN 67-1/13 DEMIN 67-1/14 DEMIN 67-1/15 DEMIN 67-1/16 DEMIN 67-1/17 DEMIN 67-1/18 DEMIN 67-1/19 DEMIN 67-1/20 DEMIN 67-1/21 Introduction Sources ,. The research was based on original statistical data about permanent migrations, The data are migration registra- tions made by everyone changing his address at registration Of¬ fice s for specially defined registration districts within commu- nes. The register was introduced in Slovenia in 1953. Every change of the plače (locality) of residence is registered as mi¬ gration from one settlement to another. The change of the dwel~ ling within a locality is not considered as migration. Area, Period. The research task covered migrations which took plače in Slovenia during the 1959-1963 time period. Socia¬ list Republic of Slovenia is one of the six republics constituting the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and had, in 1961, 1591 thousand inhabitants (Yugoslavia 18. 549 thousands). Total area of Slovenia is 20. 255 km 2 (Yugoslavia 255. 800 km 2 ). In comparison with Yugoslavia (some 28. 000 settlements), Slove¬ nia has a rather large number of small settlements - just over 6. 000. Tiny settlements of less than 100 inhabitants represent 42 % of the total number (in Yugoslavia 17 %). Settlements of less than 500 inhabitants represent, in Slovenia, 92,5 % of the total number (in Yugoslavia, 69, 2 %). A five year period, 1959-1963, was covered by the analysis. In order to eliminate the incidence of random factors, data were adjusted to averages for this period. Scope of the research task, Four main objectives for rese- arch were set forth: 1) to identify the nummerical size of migrations and their destinations for different levels, but with special regard to the communejevel. The reason was that communes represent in Yugoslav government system the basic ter- ritorial and socio-political units; 2) to indentify the basic rural_ 2 ._urban structure of migration flows, as demonstrated in their rural - urban, urban-rural, inter-urban or inter-rural destinations; 3) to identify and to examine the s_electiyity of migrants ac- cording to some basic socioeconomic variables; 4) to elucidate the_dynami_cs^ of migrations at different levels. It was, however, clear from the start, that in this line of research it would not be possible to go very far. Migration levels (areas). Ali migrations were classified ac- cording to areas (levels) into the following groups: a) migrations between settlejnents^ within the sajne r egi stra- tion_area^_ b) migrations between registration areas within the £aune_ « cornmune^ c) migrations between communes within the same r egi on; d) migrations between regions within SR Slovenia; e) migrations between SR Slovenia and other republics within the boundaries of SFR Yugoslavia; f) foreign migrations.