Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja L in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom ^Slovenskega dru&tva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se rrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 6. štev. V Ljubljani, dne 20. marca 1897. VII. lete. Tajna volilna pravica in klerikalna stranka. Klerikalna stranka se rada ponaša, da ima narod, zlasti pa kmete za seboj. To kažejo tudi volitve. Na kmetih zmagujejo običajno z velikimi večinami klerikalni kandidatje. Kdor pa razmere bolje pozna, pa v6, da veČina naroda ni klerikalna. Ljudje na deželi se le duhovščini pokore zaradi silnega pritiska raznih klerikalnih agitatorjev. Boje se, da bi jih duhovščina z lece ne obirala in proglašala za slabe kristijane. Ravno k sodišču vsakdo ne mara vedno letati tožit zaradi razžaljenja časti, in tudi se klerikalci malo zmenijo, če kdo plača nekaj globe, ali pa pride nekaj dnij v zapor. Notranjski narodnjaki vedo lepe stvari povedati o tem pritisku. Poleg tega je klerikalna gospoda jako maščevanja željna. Će kdo ne voli ž njimi, začno proti njegovi trgovini ali obrtniji silno agitacijo. Celo v Ljubljani smo take slučaje opazili. Toliko huje mora biti na kmetih, kjer se ljudje proti klerikalcem še manje pomagati znajo. Klerikalci zanašajo prepir v družine in marsikdo klerikalno voli, da ima mir pred ženo ali pa pred klerikalnimi vaščani. Sicer pa pri klerikalcih igra veliko ulogo pijača, da celo denar. To se je videlo zlasti pri volitvi za peto kurijo v Ljubljani. Še le klerikalno vino je pri mnogih volilcih rodilo krščanskosocijalno prepričanje. Znani so slučaji, ko so se glasovi, kupovali po kroni. V peti kuriji in v kmetskih občinah ja klerikalna stranka dobila veliko večino, a ta večina ni izraz pravega ljudskega mišljenja, temveč izraz klerikalnega nasilstva. Da je vse to res in še več, kar smo tukaj pisali, je potrdila sama klerikalna večina v deželnem zboru kranjskem. Narodni poslanec g. dr. Maj aro n je predlagal, naj ce upeljejo za kmetske občine na Kranjskem neposredne in tajne volitve. Če bi se bil tak zakon sklenil, bi bile se po državnozborskem volilnem redu tudi za državni zbor upeljale neposredne in tajne volitve za kmetske občine in peto kurijo. Ko so klerikalci to slišali, jih je kar kurja polt oblila. Če se upeljejo take volitve, potem ne bode še tak pritisk več mogoč, ker nobeden ne bode vedel, kako bode kdo volil. Tudi pijača ne bode toliko izdala, ker vsi ne bodo klerikalno volili, ki so klerikalno vince pili. Sicer pa kdo bode napajal ljudij, o katerih nima nobenega jamstva, da bodo po njegovi volji volili. LISTEK. Mlinar in hudoba. (Konec.) „Mlinar Miha!" reče jeden iznenadoma. „ Pogodil si", reče drugi, „ako on ni, kdo bi mogel drugi biti." nAli naj ta skoro umrje!" BA primojdunaj ni potrebno 1 on je v naši občini oče in mati," se drugi oglasi. In tako so se še nekaj časa razgovarjali; a vender jim je bilo težko pri srcu, dokler niso naposled se razšli misleč, zakaj da ne dobijo dežja. Zopet je nekoliko dnij prešlo, a z neba je solnce pripekalo, kakor dosedaj. Nato se je govorica po soseski raznesla, da ne bode tako dolgo dežja, dokler ne umrje mlinar Miha; iz prvega se je bolj na tihem govorilo, a pozneje že glasneje. Jednega jutra je začel neki mož pripovedovati svoji ženi, da se mu je v sanjah prikazal tisti neznani potnik ter mu rekel, da naj nikar ne čakajo na smrt mlinarja Mihe, ampak naj ga s sveta spravijo, kako tako. Te sanje je ta žena drugi ženi pripovedovala, in glej čuda, mož te druge žene je imel ravnoiste sanje, in ne samo ta dvojica, ampak tudi vsi drugi, kateri so videli onega neznanega potnika, sanjali so ravno tako. Ko je zopet tri dni prešlo, in le še ni deževalo, začeli so se Dobrovčani na tihem pogovarjati, kako da starega Miho s sveta spravijo. Žal jim je bilo za starega mlinarja, ali kaj hočeš, zaradi jednega starca naj bi celo selo trpelo. Mej tem, ko so se tako pogovarjali, kako bi naj-ložje starega mlinarja v stran spravili, vzame satan svojo S tako volilno pravico se torej omeji le pridobivanje glasov z vinom ali denarjem. Vsaka poštena stranka more le žeL ti, da se to doseže. Katoliška stranka pravi, da mora vprašati svoje voMce. Ta izgovor je popolnoma prazen. Volilcem se gotovo nobena pravica ne prikrajša, če se jim omogoči popolnoma neodvisna volitev. Seveda ni izključeno, da se katoliški volilci izrečejo zoper tajno volilno pravico. Možje, ki se sedaj iz strabu pred župnikom ali kapelanom ne upajo voliti po svojem prepričanji, se tudi po shodih ne bodo upali izreči za tajno volilno pravico, če bodo duhovniki za javno. Vsaj bode se vsakdo bal priti na sum, da je tudi on prikrit liberalec. Seveda klerikalna gospođa je zvita. Odgovornost za svojo nazadnjaško politiko hoče izvrniti na volilce. Vsakemu razsodnemu človeku je pa jasno, da se klerikalca stranka boji za svoje mandate, ker dobro ve\ da ljudstvo klerikalnih pretiranostij ne odobrava. Naj klerikalna stranka še tako ugovarja, da ne deluje s pritiskom, vse jej nič ne pomaga. Dokler ne glasuje za tajno volilno pravico, imamo pravico najslabše stvari misliti o nji. Šele, če zmaga pri tajnih volitvah, bode zares mogla reči, da je narod za njo. Kakor povsod, se je tudi v tem vprašanju pokazala vsa klerikalna hinavščina. Njih listi so že dolgo časa pisali za tajno volilno pravieo, v deželnem zboru so se pa razun g. kanonika Kalana vsi uprli tajni volilni pravici. Pa še Kalan gotovo odobrava delovanje svojih somišljenikov, a javno se proti tajni volilni pravici izreči ne more, ker je kot urednik „Slovenca" zastopal nasprotno stališče. Gotovo bi ne bil ostal v klubu te stranke, če bi se v istini v tako važnem vprašanji ne strinjal ž njo. Za tajno volilno pravico so pisali le za tegadel, da ljudstvo preslepe in zlasti delavce obdrže na svoji strani, ker se je bližala volitev v peti kuriji. Tukaj so klerikalci zopet pokazali znano svojo hi-navščino, katero smo že opažali, ko je šlo za razširjenje volilne pravice v državnem zboru. Tedaj so klerikalni listi v Ljubljani se nauduševali za najširšo volilno pravico, na Dunaju so se pa baš klerikalci razširjenju volilne pravice najhuje upirali. Klerikalci se bahajo, da je narod za njimi, a boje se pravega narodnega glasu. Deželni zbor kranjski. V stji dne 25 februvarja je poslanec Globoč-nik predlagal zvišanja podpor učiteljem s 30 gld., kakor je priporočal oiisek na 50 gld, učiteljem II., III. in IV. plačilnega razreda in po 30 gld. učiteljicam IV. plačil nega razreda. Ta predlog je tudi obveljal. Glede pospeševanja vinstva na Kranjskem je sklenil deželni zbor dovoliti: za trtnico pri dež. prisilni delavnici 3900 gld., za vinarskega učitelja 1450 gld., za podpore kmetijskim podružnicam in občinam 1000 gld., za kemično preiskovanje vinogradov 150 gld., ara brezobrestna posojila posestnikom 17.800 gld. Nadalje je deželnemu odboru naročil naj vzame 10 000 gld. na posodo za brezobrestna posojila vinogradnikom. Dne 27. m. m. je dež. zbor sklenil, pozvati vlado, da predloži zakon o zlaganju zemljišč. Dež. predsednik je to obljubil. Glede mirovnih sodišč je deželni zbor naročil deželnemu odboru, naj se s pismenimi navodili vzpodbudi občine k osnovi tacih sodišč in preskrbi zanje obrazce za potrebne tiskovine; nadalje naj vse občine povpraša, bi li bilo potrebno upeljati taka sodišča, v prihodnjem zasedanju pa poroča o došlih poizvedbah. Ko je bi! razgovor o vodnih razmerah, je poslanec Hribar omenil prošnje posestnikov na Havptmanei, 8 katero se je deželni zbor že bavil, in pravi, da je iz prošnje razvidno, kako posestniki težko pričakujejo osu-šenja barja. Osušenja barja je že prava morska kača. Vprašanje se zavlačuje že desetletja, a še vedno ni rešeno. Po dolgih razpravah je deželni zbor 1. 1889. končno vzprejel zadevni zakon, po katerem naj bi za osuševanje barja prispevala vlada 50%, Barjani 28%, dežela 12% knjigo vpisavši v njo njih duše, ker so svojemu bližnjemu in dobrotniku po življenju stregli. V svoji zvitosti se je režal, radujoč se o svoji modrosti, da je spet nekoliko duš zapeljal in jih v svojo knjigo zabilježil. Za naklepe Dobravčanov zvedel je tudi stari Miha. Dobri in pošteni starec belil si je glavo dan in noč, kaj naj bi sedaj storil, odk'onivši nesrečo od cele soseske. OJloči se, da hoče zapustiti svoj mlin in Dobravo ter se v svet podati, kamor ga nesejo noge. „Ako je res tako, kakor se govori — misli si stari Miha pri sebi — da bode tedaj deževalo, ako mene ne bode več tukaj; vse jedno je, ali sem pod zemljo ali pa na zemlji, samo da nisem več v Dobravi.* To izrekši, vzdigne se o polnoči, vzame svojo staro torbico, deno v njo kos kruha, trdega sira, dve ali tri osoljene ribice, blagoslovi s-oj mlin, as prekriža in podpirajoč se na svojo grbavo palico, poda se v svet. Šele, ko je on odšel, pridejo Dobravčani k njegovemu mlinu s tem namenom, da bi ga ubili, ali začudili so se, ko so našli prazen mlin — dosedaj, če je prišel kdo o polnoči ali opoldan, našel je vedno starega Miho v mlinu. Rudečica oblije Dobravčane, ko jim je vest očitala, da hočejo nekaj groznega storiti, in da jih je sedaj krzen božja zadala. Ko je zjutraj eolnce začelo sijati, bil je stari Miha že daleč cd Dobrave; in ta dan so se oblaki nakopičili in izmej oblakov je aolnce tako pripekalo, da je človeka pot polival. Stari Miha je počasi korakal po dolgi cesti ozirajoč se od časa do časa na svoje Dobravčane, da vidi, ali se bodo kmalu oblaki razbili in potolažili ljudako nevoljo. in mesto ljubljansko 10% Ali deželni zbor je le obračal, obrnila je pa vlada. Dotični zakon ni zadobil potrjenja, nego odredilo se je, da se morajo najprej vršiti vodo-pravne obravnave. Te so dosti dolgo trajale. Končno je okrajno glavarstvo izreklo, da je osušenje dopustno. Z razsodilom okr. glavarstva je vlada nekaterim strankam priznala dosti več pravic, kakor jim je šlo, a samo stranke niso bile zadovoljne, nego so mislile, da jim gre še več pravic. Te stranke so vložile prizive zoper razsodbo okr. glavarstva in tu se je zgodilo nekaj, česar bi nihče ne bil pričakoval. Po § 57. vodnega zakona ima o prizivih v vcdopiavnih zadevah odločevati deželna vlada, a tega ni storila, nego vso stvar naložila močvirskemu odboru. Vlada je torej od močvirskega odbora nekaj zahtevala, česar bi nikakor ne smela zahtevati, toliko manj, ker močvirski odbor nikakor ne more biti nepristransk, saj mu je pred vsem na tem, da se barje čim prej osuši. Vlada bi bila morala sama razsoditi o vloženih prizivib, bodisi tako ali tako. Mej drugim je močvirskemu odboru tudi naročila, da mora natančno dognati množino pre-plavne vode. S tem je stvar odložena za več let, kajti če hoče močvirski odbor dognati množino preplavne vode, mora to opazovati več let, vsaj 5 let, če ne celo 10. Vse kaže, da je hotela na ta način pokopati ta važni projekt. Zlasti ako se pomisli, da znameniti strovkonjaki, kateri so sodelovali pri projektu, niso zahtevali tega, kar zahteva sedaj dež. vlada, ki gotovo nima na razpolaganje takih mož, kakršni so prvotni strokovnjaki. Vlada je obljubila, da bo podpirala uravnavo vipavskih voda. Za to bi bilo potrebno 400.000 gld., za osušenje barja pa 1,375.000 gld. A kakšen efekt bi imeli ti podjetji! Ako se uravnavajo vipavske vode, rešilo bi se 400 hektarjev sveta, a z osusenjem ljubljanskega barja celih 16.000 hektarjev. V primeri z Vipavo bi se torej smelo izdati za osušenje ljubljanskega barja celih 10 milijonov gld.! Z ozirom na uspeh, kateri bi imelo osušenje, je proraču-njeni trošek majhen in zato je vsako zavlačevanje uprav neodpusten greh. Poslanec Lavreočič je povedal, da bi Vipavci za uravnavo svojih voda radi „po mogočnosti" prispevali. To se pravi prav malo ali nič. Barjani pa Ko je on tako korakal po cesti, spremljal ga je oi daleč satan pretresavši vse mogoče načine, s katerimi bi poskusil mlinarja Miho zapeljati. Okoli poldneva, ko je solnce najhuje pripekalo, poda se starec v senco, da se tam malo cdpočije. Komaj se je na travo ulegel, že pride iz druge strani človek ter se k njemu usede. „ Vročina je, kaj ne," ga nagovori, „ni dežja, pa tudi druzega ne, to je prokleto življenje na svetu." Ta neznani človek ni bil nihče drugi, nego satan sam. Starec samo z ramami migne rekoč: „Kaj čemo, tako je volja božja!" Nato vzame svoj euhi sir iz torbe, »o prekriža in začne jesti. „A zakaj ti je ta trdi sir! Imam jaz boljše kosilo, reče oni ptujec, in iz svoje torbe potegne ravno pečeno svinjino ponudivši jo Mihi. hočejo plačati celih 386.000 gld ! Po proračunu Podhaj-skega dosegel bi se z osusenjem barja jako velik narodnogospodarski efekt, ker bi se vrednost sveta povišala skoro na tri milijone goldinarjev. Govornik pojasnjuje tudi, kakega pomena bi bilo osušenje za Ljubljano ter pozidja vlado, naj vse formalitete čim prej dožene, da se začne s potrebnimi deli. Dne 3. t. m. se je v deželnem zboru začela proračunska debata. O glavni razpravi se oglasi prvi dr. Ma-jaron, ki slika težavno stanje rudniških delavcev v Idriji. Za osemurno delo na dan služijo po 10 do 12 gld. na mesec. Tretjina se odtegne za bratovsko skladnico, svetljavo in streljivo in za rodbino ostane 8 gld. na mesec. Preskrbnina se onemcglim delavcem odmerja po sto let starem pravilniku, ko je bilo še vse ceneje. Govornik je priporočal resolucijo, v kateri se pozivlje visoka vlada, naj poskrbi za zboljšanje stanja idrijskih delavcev. Klerikalni poslanec A ž man pravi, da deželni zbor ni za ljudstvo ničesar storil. To pa zato, ker katoliška stranka nima večine, in obe drugi stranki njene predloge podirata. Zato pa katoliška stranka ni letos stavila nobenega predloga. Potem je napadal narodno stranko. Poslanec Lenarčič je izrekel svoje obžalovanje, da se je razdrlo dobro razmerje mej narodnima strankama. Tega je pa klerikalna stranka sama kriva. Potem pa govori o klerikalnih agitacijah pri volitvah in omenjal, da se je še v cerkvi na leci resnica grdo zavijala. H koncu pravi govornik, da ima krščanski socijalizem nekaj dobrega, a tudi mnogo slabega. Kmetom sq že sedaj slabo godi, nahujskajte proti njim še delavce, pa jim ne bode druzega kazalo, kakor izseliti se v Ameriko. Poslanec Kalan je zagovarjal klerikalne agitacije, a je moral priznati, da klerikalci večkrat prestopajo dovoljene meje. Potem očita dr. Tavčarju, da izdaja narodnost. Poslanec Tavčar je označil Kalanovo očitanje za nesramno. On je že nekaj storil za narod in bode še. On spada mej tiste, ki nočejo, da bi v kranjski deželi zavladala tema. „Hvala!" odgovori mlinar, „danes je petek in jaz v petek ne jem mesa." Ko to sliši oni tujec, odvzame hitro mlinarju sir in ribo in mu je ostala le še suha skorjica kruha. Misleč si namreč pri sebi hudič, da se bode mlinar sedaj, ko nima sira in ribe, lotil svinjine, akoravno je petek; ali stari Miha jo se pogledal ni, ampak žvekal je nadalje svoj trdi kruhek in še od tega majhnega kosa ponudi polovico neznanemu potniku. To storivši pogleda na nebo, in ko vidi, da še noče deževati, vzdigne se na noge in gre dalje. Tudi oni neznanec se poda na pot, ali slana riba in mastna svinjina sta mu želodec ogrela, da se je začel potiti tako, da bi skoro počil od žeje. Začne preklinjati, rjoviti, letati od jedne žive meje do druge iskajoč vode, ali vse je bilo suho, nikjer kapljice vode. Poslanec Hribar pravi, da je v narodnogospodarskem oziru deželni zbor mnogo storil Nekateri veliki načrti se res niso rešili, ker jih je treba dobro proučiti. Ažman se je hctel najbrž le pred volilci opravičiti. 'V narodnem oziru ni »se tako, kakor bi moralo biti. Če se pa duhovnikom nemški dopisuje, zakaj dopisov ne vračajo. Pri železnicah je treba vsak slučaj naznaniti do-tičnemu ravnateljstvu. Samonemški pečati se uradoma odpravijo. Zveza z veleposestniki je, a narodna stranka ni ničesar odstopila od narodnih zahtev. Govornik misli, da je že sedanja šola dovolj verska. Vsak predmet se v verskem duhu poučevati ne da, recimo računstvo ali slovnica. Mi smo svobodomiselni in tudi ostanemo. Borili smo se vedno zoper vodstvo škofov v politiki. Klun je nekdaj trdil, da nimajo škofje v politiki nič ukazovati, Kalan je pa priznal, da se da njegova stranka predpisa-vati prepričanje. Poslanec Schvvegel je kot poročevalec poživljal poslanca Ažmana, naj imenuje tiste koristne predloge, katere je stavila klerikalna stranka, a sta jih drugi stranki odklonili. Če so kaj pametnega in koristnega predlagali, gotovo so našli podporo. Če bi tako, kot je Ažman, govoril kak poslanec, ki je v deželnem zboru zares kaj delal, bi se mu ne zamerilo. Predrzno je pa, da se je oglasil mož, ki vse zasedanje ni nič delal. Deželni zbor ni bil neploden, neplodni in nedelavni so klerikalni gospodje. Potem je Schwegel poročal o deželnih potrebščinah in njih pokritjih: I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za leto 1897. se z zneskom 1,211.017 gld. skupno pokritje iz lastnih prihodkov z 151.284 gld., torej s primanjkljejem 1,059.733 gld. se odobri. II. V pokritje tega primanjkljeja pobirati je leta 1897.: 1. 40°/o priklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mtšta in od mesa v proračunjenem znesku 139.634 gld. 2. Naslednje imenovane posebne naklade: a) Od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinjo alkoholovine od hektolitra po 15 gld. in od vseh drugih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 30 kr. v proračunjenem znesku 350.000 gld. Ta naklada pod a) pobirala se bode le do uveljavenja zvišanega državnega davka na žganje in se s pobiranjem preneha precej, ko bo zvekšan državni davek na žganje; b) od porabljenega piva v vsej krono-vini po 1 g!d. od hektolitra v proračunjenem znesku 80.000 gld. 3. 30% priklada n% vso predpisano svoto vseh v izkazu o. kr finančnega rač. oddelka z dne 5. julija 1896, št. 449/1, detajliranih neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred skupaj z 1 569.105 gl. v odpadlem čistem okroglem znesku 470.131 gld. Politični pregled. Verska Šola Gorenjeavstrijski deželni zbor je sklenil resolucijo, naj se upelje verska šola. O tem je bila precej burna debata. Dr. Ebenhoch je ponovil vse, kar se je že za versko šolo govorilo, in pri tem zopet pokazal vso i>jemu lastno plitvost. Pogreval je stare fraze o važnosti verske šole za narod, prestol in altar. Škof Doppelbauer je rekel, da je sedaj veronauk v šoli stranska stvar, ko bi moral biti glavna. Dolžil je novodobno šolo, da vzgaja socijaliste in pospešuje škilenje čez mejo. Zahteval je, nuj se prepusti deželam, da šole uravnajo po svoje. Več nemških liberalcev in nacijonalcev je pa opravičevalo sedanjo šolo. Poslednji so tudi zavračali kle-kalna očitanja, kakor bi ne bili ravno tako dobri Avstrijci, kakor so klerikalci. Poslanec Hofreiter je izjavil, da so celo kmetje splošno zadovoljni s sedanjo šolo, samo nekatere ilajšave bi radi. Državno nadzorstvo je boljše od cerkvenega. 14 socijalistov bode v novem državnem zboru. Na Češkem jih je voljenih 7, na Moravskem 3, v Galiciji 2, v Šleziji in na Štajerskem po jeden. Velika mesta Brno, „Vode, vode!" začel je vpiti hudič, bolj je vpil, bolj se mu je ogrela kri in solnčni žarki so še močneje pripekali izmej oblakov. „Vode, vode!u vpil je hudič in preklinjajoč ribo in Hvitij.no, a najbolj starega Miha. Ali vode ni bilo od nikoder. Ko se je hudič že napil in naletal, pade najedenkrat čisto utrujen in žejen pod senčni gaber in zaspi, že pol leta ni spal. Še le tedaj, ko je on spal, začeli so se oblaki kopičiti, iz početka samo temni oblaki, potem temno-rjavi in h koncu temno sivi, kakor daleč je bil gojzd, naga-njajoči se kakor velike vojska, in pol ure ni traja'o in nad celo okolico Dobrave je začelo liti, kakor iz škafa in deževalo je od poldneva do polnoči — — — — Ko je dež prenehal, krene stari Miha zopet proti Dobravi in v svoj mlin. In glej t Še dandanes je v mlinu (er melje in popravlja svoja kolesa, in Dobravčanom ne pride več na misel, da bi kaj slabega o svojem mlinarju mislili. Nihče drugi kakor satan nas je prav ža prav zapeljal, da smo po Mihovem življenju stregli, nihče drugi kakor hudoba — kakor B g hoče, tako naj se zgodi — — 80 mej sabo govorili. Ali hudič je ostal na svetu, bilježivši si v svojo knjigo, kakor nekdaj, tako sedaj grešne duše, samo od mlinarja M he beži, kakor od svetnika, in vselej se peni od jeze, ko se spomni, kako je hotel prevariti starega Miho, a prevaril se je sam. In še dandanes mu po ušesih šumi vpitje: vode, vodel A voda je pršla, katero ima nekdo drugi višji od njega, kateri vlada nad zemljo in vo^°* Po hrvafiCini prenaredil Samo. Levov, Krakov in Gradec bodo v novem državnem zboru zastopali socijalisti. Nemški liberalci so v več krajih podpirali socijaliste. Krščansko-socijalna zmaga na Dolenjem Avstrijskem. Krščanski socijalisti so na Dolenjem Avstrijskem zmagali z vsemi 9 kandidati v peti kuriji, v kmetskih občinah pa s 7. Samo jeden nemški nacijonalec je še voljen. Pri volitvi v peti kuriji na Dunaju so dobili krščanski socijalisti 115.000 in socijalni demokratje 88 000 glasov. Volitve V Galiciji Pri prvotnih in glavnih volitvah so bili v Galiciji veliki pretepi, ker se je jako nezakonito postopalo. V več krajih so se volitve vršile kje v kakem kraju, da nihče zanje vedel ni ali pa ponoči. To je kmete seveda silno razjezilo. Volilne komisije so na mnogih krajih pretepli. V Davidovu so žandarji ubili jednega kmeta, in vojaki, delajoč red, so postreljali tudi nekaj kmetov. Več rusinskih duhovnikov in na stotine kmetov kakor tudi več kandidatov so zaprli. Le z nasilnimi sredstvi se je doseglo, da so zopet voljeni za poslance prijatelji poljskega plemstva, za katero ljudje ne marajo, ker le narod molzejo. Dogodki na vzhodu. Na Kreti je letos buknil znova ustanek. Podkurila ga je Turčija, da bi jej ne bilo treba Kreti dati tiste samouprave, katero je lani obljubila. Ko se je jela sestavljati nova žandarmerija, ki bi bila sestavljena iz inozemcev, j« turška vlada nahujskala mo-hamedance, naj se spuntajo. Prišlo je do hudih bojev mej Turki in kristijani. Kristijani so bežali iz mest, mohamedanci so pa prihajali v mesto. Generalni guverner Berovič • paša je moral skrivaj pobegniti s Kreta. V tem klanju je pa nepričakovano Grška poslala nekaj vojnih ladij in vojakov na Kreto. To je vzbudilo veliko nevoljo ne le v Carigradu, temveč tudi pri velevlastih. Bale so se, da pride do občnega vstanka v Turčiji. če Kreto pridobe Grki, bodo hotele Bolgarija, Srbija in Črna gora tudi od Turčije kaj imeti. To bi dalo povod velikanskim bojam na Balkanu. Boj bi se gotovo zanesel v Azijo. Prišel bi konec Turčije. Tega se pa velevlasti boje. V tem se pač vjemajo, da Turki ne spadajo več v kulturno Evropo, a ne vedo, kako bi razdelile turško dedščino. Vsaka bi rada imela najmastnejše kose. Nevošč-Ijivost mej velevlastmi je tako velika, da skoro gotovo pride do evropske vojne, ko bode sultan moral pobrati svoja kopita iz Evrope. Zato pa skušajo velevlasti dotični trenotek odložiti. Pozvale so zatorej Grško, naj svoje ladije in vojake odpokliče s Krete, češ, bodemo že mi same preskrbele, da Kreta dobi znatno samoupravo, mnogo znatnejšo, nego se je lani obljubila. Evropske velevlasti so celo izkrcale nekaj pomorščakov za varstvo v primorskih mestih. Ko so Grki hoteli s silo vzeti glavno mesto Kanejo, so nanje streljale evropske vojne ladije s topovi. Varnosti na Kreti sedaj ni nobene. Požgali ao že večino sel. Celo v Kaneji, kjer imajo vse evropske velevlasti izkrcane pomorščake, je bil boj mej kristijani in Turki. Ker Grška zahtevam velevlastij neče ustreči, so poslednje sklenile z ladijami obkoliti Grško in Kreto, da Grke prisilijo mirovati. Kako bi uredile razmere na Kreti, o tem pa velevlasti še same niso na jasnem. Govori se, da vse velevlasti pošljejo na Kreto vojakov, da bodo naredili red. Dopisi. Iz Šent Jerneja, 7. marca. Žrebci so prišli iz Ljubljane. Dobili smo zraven treh starih dva nova. Ali obžalujemo, da nam niso jednega vsaj noriške pasme dali, ali Aubri - plemena. Naši dolenjski konji nimajo prave veljave. Dolg bicelj, tanjke noge premalo života. Preveč polnokrvnežev-žrebcev nam dajete. Zx tek ni treba toliko konj, več za vlako. In tudi za kočije ne iščejo več toliko polno- polovicokrvnežev. Dva lepa Anbri dosežeta prej ceno 600 do 800 gld., kakor pa potomca kakega VVilsforda. Imamo že več let EJdota, ali veliko njegovo glavo ko brenta, podedujejo mladiči in rog mu je slab. Ker se že na to misli, pleme živali popraviti, bi bilo dobro, da se pri nas želje konjerejcev malo upoštevajo in te so, da se dobi močnejša žival. — Izvedeli smo, da so Cistercijenci kupili samostan v Zatičini. Kostanje-viški je bil tudi jedenkrat last tega reda. Stari ljudje pravijo, da so bili pred 50 leti v Zatiškem okraju lepi ljudje. Ženske kakor moški so bili krasne rasti. Tako tudi v kostanjeviškem okraju. Ta lepa pasem je zdaj izginila, preveč je v zatiškem okraju žganjepitje zatrlo ljudstvo. Pred kratkem je „Slovenski Narod" pisal, da ni dobro, če se v naši deželi preveč samostanov nahaja in da so Cistercijenci v slabem spominu. Mi bi temu ugovarjali, tedaj ko so v Zatičini bili, se žganjepitje še ni udomačilo mej tamošnjimi ljudmi in morebiti se bode to zgubilo, ko zdaj zopet tje pridejo. — Mi bi jih tudi radi imeli v Kostanjevici, ker naši duhovniki so preveč v politiki vpreženi in bi imeli v samostanu duhovnike, ki se za posvetne neumnosti ne brigajo. Pa se ve, to je tako moje skromno mišljenje, ne vem, če so zdajšnji Ci-stercijanci slovenskemu narodu dobri prijatelji, ali so nemški redovniki, kojim je slovenska narodnost deveta briga, ali še na poti. To boste drugi že boljše vedeli. Slovenske in slovanske vesti. (An m tu* na Koroškem.) Z velikim veseljem je nas napolnila novica, ki smo jo dobili iz tužnega Korotana, v celovškem volilnem okraju zmagal je s 117 glasovi slovenski kandidat, gos p. kanonik Lamliert KiiiHfiieler* Nasprotnik Kirschner je dobil 114 glasov. Nič ni pomagalo nasprotnikom, da so se bili nakrat tudi slovenščine naučili in jo rabili po shodih. Slovenec na Koroškem vstaja in nemške gospode je strah. Lambert Einspieler je prvi slovenski poslanec na Ko" roškem. S tem je pa le deloma popravljena krivica, ki se je godila 12 0.000 koroškim Slovencem v tem, da v državnem zboru niso b ili niti zastopani. (Narodna zmaga.) Različni klerikalni življi so se bili zvezali v Ljubljani in po gorenjsko-notranjskih mestih Da bi lažje zmagali, klerikalci niso nastopili v svoji pravi podobi, temveč so se bili zavili v ovčjo kožo krščanskega socijalizma. Zavedoi prebivalci slovenskih mest so pa pokazali, da v njih ni tal za klerikalizem, in izvolili z veliko večino narodne kandidate, v Ljubljani je zmagal gospod Josip K/UŠar z večino nad 300 glasov. V gorenjsko notranjskih mestih je dobii dr. Andrej Perjančič 558 glasov, dočimjih je dobil kurat Koblar, najnovejši pristaš klerikalne stranke, samo 338 glasov. Na Dolenjskem je bil izvoljen dvorni svetnik Fran Suklje jednoglasno. Slava zavednim volilcem! (Volitve po Slovenskem.) V pe'i kuriji na Kranjskem jo voljen klerikalni kandidat dr. Janez Krek z 730 glasovi. Narodni kandidat Matija Kune je dobil 164 in socijalist Fran Železnikar z 38 glasovi. — V kmetskih občinah je zmagala tudi klerikalna stranka z vsemi svo jimi kandidati. V ljubljanskem volilnem okraju je voljen dr. Šuateršič z 224 glasovi, v gorenjskem volilnem okraju Josip Pogačnik z 156 glasovi, 104 glasove je dobil Tomo Zupan, ki bi bil tudi gotovo zmagal, da ni v zadnjem trenotku, najbrž vskd pritiska klerikalne gospode, umaknil kandidature. V notranjskem volilnem okraju je voljen dr. Žitnik z 105 glasovi Narodni kandidat Garzarolli je dobil 58 glasov. V trebanjskem volilnem okraju je zmagal Fran Povšo z 82 glasovi, narodni kandidat Fran Višnikar je dobil 58 glasov. V novomeškem volilnem okraju je voljen Viljem Pfeifer z 1G5 gld. Tak izid je posledica strankarskih klerikalnih agitacij in pritiska. Sedaj je vidno, zakaj so klerikalni poslanci tako hiteli iz deželnega zbora, ko se j« imelo sklepati o tajnih volitvah. S tem so onemogočili sklepanje o tej stvar', ker morajo za vsako premerabo volilnega reda biti navzoče tri četrtine poslancev, in morata dve tretjini navzočih poslancev glasovati za preme in bo. — V Trstu je voljen pri vo-litvi v peti kuriji Italijan Hortis z 14.100 glasov-, slovenski kandidat Nabergoj je dobil 6462, in socijalist Ućekar 4464 glasov. V Trstu volijo naravnost poslanca, ne po volilnih mož-h. — V Islri je v peti kuriji vsled silnega pritiska Italijanov propal slovenski kandidat dr. La-ginja in je voljen Italijan dr. Bartoli. To se je pa zgodilo le vsled silnega pritiska Italijanov in sleparij pri prvotnih volitvah Upati je, da se ta volitev ovrže. — Na Goriškem je voljen v peti kuriji dr. Anton Gregorčič, v slovenskih kmetski b občinah grof Alfred Coronini, v italijanskih kmetskih občinah župnik Zanetti. — Na Koroškem je voljen v peti kuriji milijonar dr. Lemisch, v kmetskih občinah so pa voljeni jeden Slovenec in štirje narodni Nemci. Na Štajerskem je voljen v peti kuriji župn k Z'čkar. V kmetskih občirah je pa na Dolenjem S'ajerskem vcljen dr. Gregorec. Robič in vitez Berks. (Druga železniška zveza s Trstom.) Češki deželni odbor je sklenil pozvati vse tiste zaatope, kateri se potegujejo za zgradbo druge železniške zvfze s Trstom čez Celovec, Škof jo Loko in Divačo, naj se skličejo na posvetovanje v Prago, da se zjedinijo, kake korake je storiti, da se doseže imenovana zveza, (Umrl) je dne 15. t. m. popoludne nagloma odvetnik gospod dr. Viktor Supan, urednik „Slovenskoga Pravnika", svoječasni član intendanee slovenskega gledališča, jako ljubezniv in občečislan mož, v starosti 33 let. Pogreb bil jo veličasten. Bodi vrlemu možu časten spomin! (Klerikalni pritisk) Kuke cvetke poganjajo na vrtu klerikalnega fanatizma za časa tekočih volitev, dokazuje sledeče pismo: G France Tomažič, Janeževo brdo št. 13. S tem se Vam daje na znanje, da ne bodete več starešina podružne cerkve sv. Frančiška na Janeževem brdu iz razlogov, katere si lahko sami mislite. Ob enem se Vam še to naznanja, da nikar več ne hodite v zakristijo na Premu. Farni urad Prem, dne 4/3 1897. Nik. Križaj, Župnik. Farni pečat. —- Na tak in jednak način dela klerikalna stranka! Omeujarao le še to, da je ta bojeviti in osvetijivi" župnik poslal še dvema nasprotnima mu volilcema na Premu taki pismi. (Slovence odganjajo iz Gorice) Goriški magistrat je začel poditi Slovence iz Gorice kar po odgonu. To se je zgodilo že nekaterim rodbinam. Nekega J. Per-touta iz Čepovana so poklicali v petek popoludne na magistrat; očeta rodbine so ondi kar zaprl", da doma niso ničesar vedeli, kam jim je prešel oče. Drugi dan pa so poslali kar voz pred njegovo stanovanje in — odpeljali vso vkup v Čepovan. Mož je preživi! s poštenim delom sebe in rodbino; zategadelj ni opravičenega razloga za odgon. Toda mož je znan Slovenec; zategadelj so laške babnice že prod par tedni stikale glave in pripovedovalo, da ga odženo iz Gorice. To se je tudi zgodilo. Razne vesti. (Cigani pred porotnim sodiščem.) Dne 3, t. m. pričela Rf> je porotna obravrava proti tatinski družbi dvaoaj-storict! ciganov. Razprava je jako obširna zaradi množino kaznivih dejanj, ki t* podtikajo ODloipoctBV Prva tatvina se je zgodila leta 1881), zadnja pa pred juar meseci. Na zatožni klopi so bili: 1.) Andrej Hndorovič, po ciganski „Tuci", 86 let star, rojen na Kostanjevici pri Gorici, vsled Česar se tudi imennji „Gorifiki*. Krščen je, kakor vsi ostali obtoženci, po rimsko-katoliškem obredu, oženjen je pa po ciganski. Pravi, da je kovač; bil je že dvakrat radi hudodelstva tatvine kaznovan. Vsi cigani pravijo, da se ga boje, ker je hude jeze. — 2.) France Hudorovič, po ciganski „Cor", je 57 let star, rojen pri Postojini, še nekaznovan in tudi po ciganski oženjen. Obnašal se je jako dostojno, govoril le če se ga je vprašalo in sprva pljuval je le v svoj klobuk, pozneje pa se je že toliko udomačil, da se mu tudi tla dvorane niso več smilile. — 3.) France Hudorovič, rojen na Hrvatskem, je 37 let star in še neoženjen. Po svoji obrti je kovač, sedaj pa kaznjenec v Gradiški. Obraza je neprijetnega s precej po tuhnjenim izrazom. — 4.) Andrej Hudorovič, po ciganski i imenovan „Jandra", slišati ni hotel na nobeno teh imen, meneč, da se s tem najbolj zagovarja, če ne prizna, kdo j da je. Vendar mu to ni nič pomagalo, ker so ga vsi | ostali pripoznali za „Jandro". Star je 25 let ter zaradi tatvine že kaznovan. Rojen je na Kukuljanovem ter še ni oženjen. Pravijo, da je brat tretjetoženega, toda v tem oziru ni najti potrdila dozdevnih bratov. Drug drugega nočeta pripoznati in „Jandra" celo meni, da nima sploh nobenega brata. Vender, če se ju primerja po obrazu, ata si oba podobna, kakor si morata le brata podobna biti; le to je, da ima Bsin Luke" ščetinaste lase, „Jandra" pa bolj voljne. Postave sta pa jednake, kakor tudi izraza v obrazu. — 5.) Zvita buča in malopridnež v nežni mladosti je Matija ali Matevž Hudorovič, tudi Hudorobec, sploh „Matijče" imenovan. Star šele 17 let je vendar že udeležen pri mnogih, osobito konjskih tatvinah. Imel je pa pri takih tudi smolo, ker se je zapored zgodilo, da ga je ukradeni konj vrgel raz sebe. Toda to ga ni plašilo, ker je fant pogumen, tako da utegne postati še posebBn mojster v svoji stroki. Postave je bolj majhne in živih očij, sicer pa je jako zgovoren. Rojen je v Kamniku, in obtožba trdi, da so si tretje in četrtotoženi ter „Matijče" rodni bratje, kar so vsi trije zanikali, češ, da se niti ne poznajo. — 6.) Pavel Hudorovič (napačno Janez Levakovič), po ciganski pratiki imenovan „Rankioa", je rojen v Šmariji, 32 let sts»r in še neoženjen. Pri njem so ljudje vidili časih po 500 do 600 goldinarjev denarja. Gostilničarji ga hvalijo, da rad za pijačo daje V istini je bil večkrat pijan, pri katerih prilikah vzkipi tudi njegova narava do očitne sile. Tako se je nekoč napil, se sprijel s prijateljem „Tucijem" ter ga slednjič udaril s kolom po glavi, a takoj po pretepu sta se pobotala in sedaj o tej poškodbi nikdo nič vedeti noče, niti „Tuci" niti „Rankina*. Vprašana, kako to, da sta se po pretepu takoj pobotala, nista dala nobenega odgovora. Mestu njiju iz-pregovoril je oče „čor", češ, „cigani se potolčejo, pa se zopet pomirijo". — 7.) Katarina, tudi Ana ali Barbara Hudorovič, po ciganski .Dava", je 25 let stara, v Pod-gori pri Gorici rojena ter po ciganski s „Tucijem" omo-žena. Glede beračenja pravi, da je to ciganska pravica. — 8.) Njej družica je njena mati Katarina Hudorovič starejša, po ciganski „Katica" imenovana. Stara je 50 let, rojena v Kužlji pri Brodu. — 9.) 23 let stari, na Koroškem v Mittervvinkelu rojeni Simon Held Pravijo, da še ni bil nikdar kaznovan. Imel je pač srečo, da ga železna roka pravice še ni dosegla! On trdi, da je godec, vendar pri njem niso našli nobenega instrumenta za godbo, pač pa puško-dvocevko. — 10.) Simonu Heldu po obrazu podobna je Jožefa Held, o kateri se ne ve", jeli je njegova prava sestra ali pa po cigansko poročena žena. Stara je 22 let, rojena pa nekje na Koroškem, kje, ne povedo nobene knjige. Krščena je, kje, se pa tudi ne ve\ — 11.) Marija Held, 60 let stara, v Št. Petru pri Novem Mestu ali pa v Kanalu pri Gorici rojena, je baje mati Simona Helda in menda tudi Jožefe Held. Zanesljivo pa to poročilo ni, ker se sploh ne ve", ali sta Simon in Jožefa brat in sestra, ali pa mož in žena, ali pa oboje. Rekla je, da si pošteno j služi kruh s tem, da poje, pa tudi še pleše, če je treba. Gibčnost še prebiva v njenih udih, vsaj se je v dokaz izvrševanja plesu pred sodiščem kar zavrtela. — 12.) Zadnje-toženi je France Hudorovič, sin Antona; fant je 16 let star, v Kalcih rojen in še nekaznovan. Na vsak način napravlja najboljši utis izmej obtožencev. Prič se je zaslišalo 168, mej njimi tudi nekaj ciganskih, katerih pričevanje ni bilo dosti vredno, ker cigan prisega za jeden krompir, kakor je rekla stara ciganka. „Tuci" je bil duša in glava tatinski družbi. Izvršil je vsega skupaj sedemnajst tatvin ter napravil škode za 2300 gld. Samo konj je pokradel 13, mej njimi take v vrednosti po 300 gld. Veljal je pri ciganih za dobrega ciganskega tatu. Dobro pomoč pri svojem delu imel je „Tuci" v svoji ženi „Davi" in tašči .Katici". Vedno sta hodili ž njim; najprvo sta lazili okrog hiše, potem pa prosili v hiši za dar božji ali za prenočišče, pri tem pa izpazili, kje in kaj bi se naj-ložje in najboljše pokradlo. In res, kadar in kjer sta Dava in Katica dan poprej prosjačili ali nočili, vedno je bilo tam še tisto noč ali dan pozneje pokradeno. In pokradeno je bilo, naj sta dobili dar božji in prenočišče, ali pa ne. — Zanimivo je to, da se je vedno našla ciganska palica ondi, kjer je bilo pokradeno. To stvar pojasnil je cigan, priča Pavel Bradjič, tako, da se pusti palica ležati radi tega, da pes ne laja. „Tuci" je celo vtajil, da zna pisati. Toda tekom obravnave se je pa izkazalo, da Tuci zna ne le pisati, nego da se razume celo na zdravniške recepte. Priča France Einšpilar iz Sveč na Koroškem je kupil od Tucija kobilo. Ker je pa bila kobila zelo huda, hotel je Einšpilar kup razdreti. „Tuci" je pa potolažil kupca in mu dejal, da mu zapiše take „arcnije", da bode kobila takoj krotka, če jih izpije. „Arcnije" pa bo dobil na Tucijevi recept v lekarni. Mož seveda tega ni popolnoma verjel, vender je spravil po zdravniku Tuciju zapisani mu recept Pri obravnavi je Tuci resno zagovarjal svoj recept, češ, to je še vsacega konja ukrotilo; pri tem je tudi izdal svojo skrivnost, rekoč, da se ta medicina napravi iz „muškat rož". Toda Tuci ni samo nevaren konjski tat, on je tudi mož silovit in nevaren življenju. Vedno je bil oborožen, Če ni imel puške pri sebi, pa je imel dolg in ostro nabrušen nož. — Cigan „Rankina" obtožen je več hudodelstev in prestopkov, v prvi vrsti seveda tatvin konj, ko jih je zakrivil tako kot neposredni storilec sam ali v družbi z drugimi cigani, kakor tudi s tem, da je od druzih neznanih tatov ukradene konje v denar spravljal. Ukradel je skupaj 8 konj ter napravil škode za 1299 gld. 40 kr. — Stari „čorR obtožen je, da je ukradel v družbi z drugimi tri konje in 1 koštruna v skupni vrednosti 384 gld. — Sedemnajstletni „Matijče" ukradel je v teku par mesecev 7 konj, vrhu tega pa tudi 1 prešiča, 1 kravjo kožo, več kosov svinjskega mesa, potem mnogo štacunskega blaga. Škoda, katero je napravil, znaša skupaj 1007 gld. — Cigan France Hudorovič, sin Luke, obtožen je radi treh konjskih tatvin, katere je izvršil v družbi z drugimi cigani. Tudi po njem provzročena škoda presega svoto 300 gld. — Istotako obtožen je cigan „Jandra". — Cigan France Hudorovič — sin Antona — tožen je samo radi tega, ker je baje, kar se mu pa ni moglo dokazati, pomagal ukradene konje poprodajati, oziroma, ker je pri dotičnih kupčijah mešetaril. — Ciganki „Dava" in „Katica" nista sami nobene tatvine izršili. Odkazana jima je bila druga naloga. Malone pri vseh tatvinah bili sta od storilcev odposlani, da poizvedujeta krajevne razmere in tako olajšata izvršitev dejanja. Mej tem, ko sta ciganki po hiši ljudi nadlegovali in beračili, imeli so drugi cigan je priliko, ogledati si hleve in podučiti se o tem, kako se da tatvina najložje izvršiti. — Rodbina Held obdolžuje ee todi različnih tatvin, koje se ji pa ne morejo dokazati. Pri Mariji in Jožefi Htld našlo ee je sicer več ukradenih reči, vendar pa ni izključeno, da so se iste pri aretovanji, ko so se tudi stvari neke druge cigsnske družbe skupaj znesle, s Heldovimi stvarmi le slučajno pomešale. Konečr.o obtožujejo se vsi obtoženci prestopka vlačugarske postave, „Tuci" in Rankina pa še prestopka orožnega patenta. — Porotnikom stavi se skupaj 94 vprašanj. Po tri in polurnem posvetovanji proglasi načelnik g. Zor porotniški izrek, s katerim se vsa vprašanja, iz-vzemši glede ob'ožene rodbine Held, z malimi izjemami potrjujejo. — Na podlagi tega izreka so bili Simon Held, Jožefa in Marija Held od obtožbe takoj oproščeni, ostale obtožence pa je sodišče obsodilo, in sicer Tucija na 7 in pol leta težke ječe, Čora v dve in pol leta težke ječe, Rankino na 7 let težke ječe, Franca Hudoroviča, sina Luke, na 21/a leta težke ječe z jednim postom v vsakem mesecu, Davo na 15 in Katico na 8 osem mesecev težke ječe poostrene s postom, Franc Hudorovič, sin Antona, pa samo radi \lačuganja na zapor 24 ur. Po prestani kazni pridejo vsi razun zadnjeimenovanega pod policijsko nadzorstvo. Vsi obtoženci so zadovoljni s sodbo in kazen takoj nastopijo. (Ubegel norec.) Dne 13. t. m. pripeljal je Anton Torkar, posestnik na Bledu, v norišnico urtobolnega Ivana Pretnarja, kateri pa je v Ljubljani ušel. Stražnik Miha Torelli prijel ga je v Florijai skih ulicah, ko je pretepaval otroke, ter ga privedel na magistrat, kjer pa je tako razbijal, da so ga komaj s silo ukrotili in odpravili v norišnico. (Nesreča na južni železnici.) Grozovita nesreča se je pripetila dne" 13. t. m. popoludne ob polu 3. uri na železniški progi mej Borovnico in Logatcem — malo nad takoimenovanim Štampetovim mostom. Šest težakov je popravljalo na omenjenem mostu železniško progo mej tem, ko se je počasi pomikal mimo njih proti Logatcu vozeči tovorni vlak; v tem hipcu pa pridrdra izza ovinka po nasprotnem tiru, kjer so delavci delali, izvanredni poštni vlak, vozeč italijanske delavce, z nenavadno hitrostjo in podere delavca Jerino, doma z Vrhnike, ter ga spravi stroj pod se in ga zdrobi tako, da ni bil več človeku podoben; le pod kolenom odtrgana mu noga ostala je nepoškodovana. Drugega delavca, Tomaža Suzmana, doma iz Laz pri Borovnici, je sunil stroj s tako silo na stran, da je tudi takoj mrtev obležal, četudi ni bilo na telesu opaziti kakih poškodb. Tudi vodja delavcev bi bil našel smrt pod strojem, da ga ni zadnji trenutek zgrabil za obleko in ga v stran porinil nek delavec. Ponesrečenca bila sta še mlada in oba oženjena. Jerina je bil imenovan prav istega dne pomožnim železniškim čuvajem in se je bil že preselil v določeno mu Čuvalnico, a ker še ni prevzel službe, pomagal je delavcem in tako našel smrt (Samomor.) Jakob Presetnik iz Stožic je 10. t. m. ob 5. uri vstal in rekel svoji ženi „Zdaj se grem obesit". Šel je iz sobe in se res obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Uzrok samomoru je Čudovito malenkosten. Presetnik je bil dolžil dva moža, da sta v Ljubljani obiskala neko hišo, radi katere se je zadnji čas mnogo govorilo s prižnic. Dotična rahločutna Posavca sta Presetnika tožila in ker sta imela celo vrsto prič, pripravljenih s pri sego potrditi, da moža niata prestopila praga rečene h še, je bil Presetnik gotov, da bode obsojen. Presetnik pa zakonsko zvestobo visoko čislajočima Posavcema ni privoščil nikacega zadoščenja in se je raje obesil, kakor da bi se bil dal obsod.ti na nekaj dni v zapor. (Roparski umor.) V grtbiniskem kloštru so roparji napadli in umorili posestnika Lovra Prepelja blizu njegove hiše in mu ukradli 700 gld. Morilce so orožniki že vjeli. (Potres) Dne* 12. t. m. ob 5. uri 50 minut zjutraj je bil v Gorici rahel podzemeljski sunek. Začutili so ga le nekateri. (Samomor cerkovnika.) V Kozani na Goriškem je cerkovnik Maurič skočil z zvonika in se ubil. Kaj je bilo povod samomoru, ni znano. Nekateri ljudje pravijo, da se mu je bilo smešalo v glavi. Zapustil je ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. (Odklonjen časten grob.) Na Dunaju je umrl pred kratkem bivši dunajski podžupan dr. Richter. Načelstvo liberalne stranke na Dunaju se je obrnilo do mestnega sveta, da bi se temu možu dovolil časten grob, a mestni svet je to željo odrekel. (Samomor iz obupnosti.) Graščinski najemnik Flecker v Pilniakiju v Galiciji je nadavno omožil jedno svojo hčer na Dunaj. Te dni je pa dobil z Dunaja poročilo, da je njegova hči umrla na porodu. Vsled tega je ženo in drugo hčer od žalosti zadela srčna kap. On se je pa iz obupnosti ustrelil. (Prevara za dedščiuo milijonarja) Na Dunaji so zaprli 50letno Barbo Hori, soprogo upokojenega želez niškega uradnika, ki je živela od 24. leta v intimnem razmerju z milijonarjam Walcherjem. Da bi bila njegov dedič, kupila je od neke delavke 8 mesecev staro dete in nalagala \Valcherja, da je njegov oče. Stari milijonar je bil te vesti tako vesel, da je pripisal svoje milijone otroku, ljubici 100 000 gld , svojim sorodnikom pa samo neznatne svote. Anonimno pismo je razkrinkalo sleparstvo Hor lovke, katero so na to takoj izročili sodišču, (Nesreča pri podiranju) Ko so v Berolinu podirali neki vodnji stolp na ozemlju obrtne razstave, se je stolp nakrat zrušil in tri delavce ubil, pet pa težko ranil. (Morilec Ilradil) V ogerskem mestecu Nagy Mar-marod so prijeli tolovaja 23letnega Alfonsa Hradila, rodom iz Moravske. Tolovaj je priznal po dolgm obotavljanju, da je dne 5. januvarja t. 1. v Budimpešti umoril in oropal ženo delavca Kocha. Priznal je tudi, da je dne 27. januvarja t. 1. na Dunaju poskusil umoriti in oropati gospo Slavikovo. Taji pa neki drugi roparski umor, katerega oblasti pripisujejo tudi njemu. Ta nevarni hudodelec je priznal cinično še to, da bi bil pomori na Dunaju še štiri osobe, da ga niso prej prejeli. — Dokazano je, da se je Hradil preživljal že par lot sem samo s tatvino, z goljufijo in vsakovrstnim hudodelstvom, toda policiji ni bilo lahko nadzorovati ga, kajti imel je celo vrsto dokumentov, glasečih se na najrazličnejša imena. Tolovaj je prilično intele«enten, kajti izvrš 1 je bil 8 razredov meščanske šole. Njegov oče živi na Moravskem, kjer ima posestvo, toda že pred leti je zavrgel popačenega sina. (Trije psi, vredni 30.000 frankov.) Mej darovi, ki jih je poslal ruski car Meneliku, nahajajo se trije lovski psi, vredni 40.000 frankov. Poučne stvari. Kompost aH mešanec. (Dalje.) Korenine jednih kakor druzih, so veliko globokejši umeščene, one so pa tudi dosti redkejše, posebno pa na široko razpeljane. Ako takrat, kadar trte ali sadno drevje zasa- jamo, umetna gnojila uporabljamo, to je, ako korenine trt ali sadnega drevja pri saditvi 86" zemljo pomešano z umetnim gnojilom prave kemične sestave obsipljemo, in ako je tudi zemlja sama, v katero trte zasajamo prava; po tem ni dvoma na dobrem uspehu, ta je neizostanljiv. Ali kako pa gnojiti z umetnimi gnojili trtam in sadnemu drevji, ko te, oziroma ko so že bolj odrastle, ko se koienine se svojimi d;obnimi konci, na katerih se ravno hrano srka'ni organi nahajajo, ko se torej ti od trte, oziroma od drevesa še jako od-dalijo. Ako se prav blizu okolu debel umetno gnojilo potrosi ter podkoplje, kakor pri zadajanji, nima to pravega uspeha, ker korenine že veliko dlje sežejo. Ako ga pa čez in čez po površji zemlje med trtami ali sadnim drevjem potrosimo ter podkopljemo, po tem treba ga je pa vsaj desetkrat toliko, kakor na travniku, da postane uspeh vidljiv in pameten gospodar reči mora pa k temu: „to se pa nikakor ne izplača, to je predrago". In k temu je istinito tako. Res, da si možje, kateri so Tržne cene v Ljubljani 17. marca 1897. za priporočanje gnojitve vinogradov z umetnimi gnojili veliko bolj unet', kakor pa v t*j skušeni, tudi iz te zadrege pomagati vedo. Oni pravijo, potem se pa umetno gnojilo s kompostoaa ali mešancam pomeša, pa ga ni toliko treba. Res je to. Toda spominja nas pa ta nasvet na moža, kateri je špeh na maslu cvrl. In ko so ga ljudje prašali, zakaj pa to delaš, saj je vender cvrti špeh že sam na sebi prav dober, čemu ga toraj šele na maslu creš? On jim je pa odgovoril: „ boljši je pa le boljU". Kaj hočemo pa s tem povedati? Nič druzega kakor t?), da kdor kompost prav ocenjuje, in ga temu primerno tudi v pravi kakovosti in pravi kolikosti v svojem gospodarstvu napravlja, umetnega gnojila sploh nič ne potrebuje. Ne potrebuje ga za travništvo, ne za poljedelstvo, še najmanj pa za vinogradstvo ali sadjarstvo. (Konec prihodnjič) jgl.|kr- ■ krTl 8 20 Špeh povojen, kgr. . . Sarovo maslo, „ . . 66 iRež, , . . . . 630 70 Ječmen, , . . . . 550 — 2 Oves, „ . - , . 6 90 — lOJ Ajda, ..... 7 — Goveje meso, kgr. — 641 Proso, „ . . . . 7 — Telečje „ „ — 62 Koruza, „ .... 5 — Svinjsko „ „ — 60 Krompir, „ . , . . 2 20 Koštrunovo „ „ — 40 Leča, „ . . . . 11 — — 70' Grah, „ . . . . 13 — 20 Fižol, „ . . . . 10 — Seno, 100 kilo .... 2125 M asi d, kgr. , . — 94 Slama, „ „ .... S 25' Mast, „ . . 70 Drva trda, 4 □metr. . 6 701 Speh Bvež 62 mehka, 4 4 80; Domačija skoro sredi trga, z zidano hišo v jedno nadstropje, s tremi sobami, prodajalnico in z vsem, kar zraven spada, z lepim vrtom z grozdnimi trtami in sadnimi drevesi, z velikim vinogradom z lepo trto, katera je jako rodovitna, in se v njem pridela ob slabem času 50 velikih veder vina, z dvema lepima gozdoma z bukovino in brastovino na-mešanima in z dvema travnikoma se takoj proda. Hiša ima pravico za gostilno in kraraarijo »n je pripravna za vsako trgovino ali obrt ker stoji na ugodnem kraju. Kaj več pove Peter Maurin, posestnik v Radečah pri Zidanem Mostu. _ V Zerovnici na Gorenjskem tik železniške postajo je na prodaj 5 hiša ki. 28 15 Peter Keršič i _ izdelovalec vozov ^ v Spodnji Šiški pri Ljubljani ^ Izdelajo ln ima tudi v zalogi (361-2) i raznovrstne vozove, štajerske j bagerle, na pol pokrite kočije, 4 Landauerje, tovorne vozove itd. 4rw w v^r w w v w' z gospodarskimi poslopji ln lepim sadnim vrtom, dalje njive za 35 mernikov poaetve ln dva drvoiča sknpno ali pa tudi po kosih. Natančneje se poizve pri posestnici Mini SmoloJ v Zerovnici hifina it. 28, pošta Lesce. _ Lekarna „prl Mariji Pomagaj" v LJnblJani. ICST Novo urejena TŠ5sjQ lekarna „pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka, Resljeva cesta št. 1 poleg mesarskega mosta v Ljubljani priporoča gospodarjem in kmetovalcem - živinorejcem izvrstni rodilni prah za živino konje, govedo in prašiče jeden zavojček z rab. navodom 30 kr., dvakrat toliko 50 kr. Velika zaloga vseh preizkušenih, jaborno delujočih domačih zdravil, katera se po časnikih in cenikih priporočajo kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — Razpošilja se vsak dan dvakrat s pošto. Resljeva oesta it. 1 poleg mesarskega mostu, i Zmešane lase kupuje fcy po najvišjih cenah od 41/3 kile počenši, že od 1871. leta obstoječa trgovina z lasmi Filip T77"eil * Dolni Kralovice (Unter-Kralowitz) na Češkem. 1*. S. P. n. čitatelje ta anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las. dudo aCimCe^ tUT Prihodnja številka „RODOLJUBA" izide dne 3. aprila 1897._ JL.oterijs*k:e srećke. Praga, dne* 3.marca: 63, 43, 37, 73, 21. Dunaj, dne* 6. marca: 80, 21, 73, 9, 20. Brno, dne 10. marca: 74, 10, 72, 63, 49. Deloljubne osebe povsod. katere iščejo trajni denarni zaslužek naj pismeno povprašujejo pod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restante. Vsak, kdor hoče svoje zdravje ohraniti In utrditi, pa ob enem noče pogrešati kavinega užitka. Bobova kava je, škodljiva, ker preveč živce prijetnega kakor znano, razburja; ako se jej pa Kathrainerjeva primera, jej odvzame škodljiva učinke.************** L i :.^W%^ VS3k J° P'^e' k* Se 06 ČUtI Pr3V 2cJravee;a" Posebno za teke, ki bolehajo ______ na živcih ali v želčdcu, izkazala se je Katiireinerjova kava, čista brez primesi, v tisočarih slučajih kot najboljša, najzdravtjša in lahko prebavljiva pijača. otrok in vsaka ženska naj pije Kathroinerjevo kavo, ki je tečna in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešala z bobovo kavo, S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi. ************** VS3k ^ h0Če Pn ^osPodar*tvu kaJ Pr'hran't' 'n vender uživati okusno In ' zdravo kavo, naj si kupi Kathrdnerjovo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo pa okus vsakomu.************************************ ki se ne čuti Vsak ■» Katlii'einer-Kncij?i)ova gladna kava je v resnici zdrava družinska *JL" pijača, člat prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana In po Katlm-inerjovem, v vseh deželah priznanem In od najvelj jvnojš'h strokovnjakov preskušenom načinu z okusom prave bobove kave pru k. ;ia, Kathrelnerjeva kava zdrižuje toraj v sobi prijetni okus ptuje bobova kave in vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domaČega slada. P Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnestno znamko in na obliko na strani naslikanega izvirnega zavoja z imonom }^QihTCiTlQT. Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiiek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.