' -..... ~ '
Mifija vsak čeirlek TtlJ« s poŠfaln© w«d ali v Maribom s pokanjeif. ra dem za cela lete ¡52 ¿m.,
pol leta 16 din., Sctt I 8 din. Iivep Juto*»' 36din. Naročnini»
upravnjftvo «tega Gospodarja" v V Koroška se dopoilja 4« pevedl. Naročnina se ple
čuje v naprej. Telefon in! urban št.413
Posamezna StevtUcat stane 1-fiO din.
Poštnina plačana v grotovfnl.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav-nlštvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Cene Irueritom po dogovoru. Za večletne ogias* primeren popust. Ne/.aprt« reklamacije se poštnin«
prsete. Čekovni račun pošfneoe urada Ljubljena šL 10.6(5. Telefon i.-.icrurbaa ši. 113.
Wm
SB številk«, MAEIBORj dne 14, avgasta 14MMi.
letnik:
Slovenskim fantom*
Ves Maribor še živi pod vtisi veličastnega zborovanja slovenskih mladenk. Naši prijatelji in neprijatelji so ob dekliških dnevih spoznali odločnost, možatost in neustrašenost slovenskih štajerskih mladenk.
Fantje, možje, sedaj pride vrsta na Vas. — Fantovski dan se bliža. Nastopili boste Vi, naše slovenske korenine, in pokazali pred svetom, da ne zaostajate za slovenskimi mladenkami, svojimi sestrami, nasprotno, da jih celo prekašate.
Vse ugodnosti imate, pri župnih uradih dobite izkaznice za polovično vožnjo, stanovanje je že vnaprej preskrbljeno. Zato vemo, da ni med slovenskimi fanti takega zaspanca, ki bi ostal te dni donla za pečjo.
V nedeljo, 24. avgusta mora biti ves Maribor poln naših fantov!
Fantje, mi zaupamo v Vas!
Hrast se omaja in hrib,
Zvestoba Slovenca ne gane!
Pripravljalni odbor za mladinska dneva.
ZAHVALA SLOVENSKIM MLADENKAM.
Ob sijajno uspelih delu Ji dnevih je naša sveta dolžnost, da se Vam, mladenke, ki ste s svo-¿0 številno udeležbo največ pripc mogle k uspehu, prav iskreno zahvalimo. -
Dva dni, nekatere celo tri dni, ste vstrajale v Mariboru, poslusale zvesto m z zanimanjem vsa predavanja. Vse neprijetnosti, ki so s takim velikimi prireditvami vedno združene, ste z vedrim, veselim licem prezirale.
Res, pokazale ste, da ste junaške, neustrašene mladenke, vredne potomke vrlih slovenskih žen in mater, ki so se v naši narodni prošlosti borile za iste vzvišene vzore vere in narodne izobrazbe. — Hvala Vam!
Slovenska mladenke, le po tem potu naprej! Bog živi!
Pripravljalni odbor za mladinska dneva v Mariboru.
Izjava vlade narodnega sporazuma.
Sedanja vlada dokazuje pošteno in pravično voljo za sporazum med narodi v državi in izven nje že s tem, da je podala ob svojem nastopu tako iskreno izjavo, kakor je še nismo čuli skozi dolgo let. Najprej se v splošnem naglaša
glede notranje politike:
Nova vlada je prevzela upravo države s trdno pripravljenostjo, da Usmeri politiko naše države v tem prav cu, kako bi najprej prišla do končne ureditve notranjih razmer. Mi se popolnoma zavedamo vseh ogromnih težkoč, ki obstojajo \ veliki državi, kakršna je naša, ki sestavljena iz pokrajin, ki so jih delila stoletja in usoda. Toda mi smo uverjeni, da se morejo vse te tež-koče koliko toliko odpraviti in da se more to zgoditi hitro. Tako se bo naša državna politika usmerila v prav cu pojačenja bratskega čuvstva, ki nas spaja in tako se bodo oni, ki pred kraljem in narodom, pred zgodovino in bodočnostjo, pred vami, gg. narodni poslanci, nosijo odgovornost za državne posle, zavedajoč se svoje dolžnosti, potrudili, da gredo, ne ozirajoč se na neizmerljive formule, v bistvo vsakega problema in ga rešujejo z onim širokim pogledom, brez katerega se v sedanjem času v naši državi ne more storiti ničesar trajnega in koristnega. Tako bomo preko vsega mi odgovorni politiki prožeti z globokim uverjenjem, da se mora naš skupni dom urediti skupno in dogovorno in da mora temeljiti na neomajni slogi, pravičnem'in srčnem sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi ne smemo drug drugemu jemati, temveč drug drugemu smo dolžni zaupati, in to iskreno, brez rezerve in strankarske misli z vso bratsko ljubeznijo, ki nas kljub vsemu spaja. To je temelj, na katerem bo tudi današnja vlada gradila svojo politiko.
Celokupen program, ki ga imam čast razložiti, je logično izveden iz te osnovne postavke. V zunanji politiki se bo vlada potrudila obrnili pozornost in storiti Vse v interesu našega naroda in ohraniti simpatije, ki jih je pridobil naš narod. Kraljevska vlada hoče z nastopom in delom napram vsakemu naglasiti in jasno očrta ti mednarodno važnost naše narodne države. Narod mora biti nanjo ponosen in mora vedeti, zakaj je nanjo ponosen.
Na zunaj	'
hoče nov|^vlada v imenu pravice, poštenja, potom naj-iskrenejšega sporazuma obdržati in utrditi ugled in ceno svojih narodov in državljanov na ta način, da si
daje merilo in sme» v sledeči izjavi: Potrudili s« bomo, da postane zveza naše države s Francijo, Angleško in Ameriko stalna in nesprejemljiv element njihove zunanje, kakor je tudi temeljni element naše zunanje politike. Storili bomo vse, da se vzdrži zveza, sklenjena z Italijo v nadi, da bodeta obe državi imeli koristi, ki bodo popravile težke žrtve, ki so storjene, da je prišlo do te zveze v interesu miru.
Istotako, gg. narodni poslanci, se bomo potrudili z —vsemi silami, da obdržimo zvezo, ki spaja našo državo s Čehoslovaško in kraljevino Rumunijo in da to zvezo storimo čimbolj intimno, ker smo uverjeni, da je ona »osnova miru in mirnega razvitka v srednji in jugovzhodni Evropi. Vzemajoč za temelj nnru spoštovanje sprejetih mednarodnih pogodb, bo na tem temelju kraljevska vlada zahtevala brezpogojno upoštevanje političnega reda, ki je ustanovljen po mirovnih pogodbah, ki jih je naša držaya podpisala, in to do vseh in od vsakega. V koliker niso določila pogodb izvršena, se morajo izvršili. Kraljevska vlada se bo trudila vzdržati in negovati dobre in prijateljske odnošaj« z vsemi državami, posebno s svojimi sosedami. Stoječ na stališču »Balkan balkanskim narodom«, bo kraljevska vlada obračala posebno pozornost našim sosedom na Balkanu.
Vlada se nadeja, da bo globoka vzajemnost interesov, ki vežejo vse balkanske narode, in zavest, da svoboda in nezavisnost niti enega od njih ne sme biti ogrožena, da ne bi že samo s tem bila ogrožena varnost : tudi vseh ostalih, naredila 'vse, da njih želja po ust^ar-| janju in okrepitvi prijateljskih odnošajev rodi uspehe, j V vsakemu slučaju se bo vlada potrudila, da obdrži pri-| jateljske zveze, ki že obstojajo med našo aržavo in Grčijo.
Končno se vlada nadeja, da bo čimprej mogla vzpo slavi redne odnošaje z državami, s katerimi še ožje zveze niso obnovljene. Razumljivo je, da bo pri tem skrbno gledala, da se niti najmanj ne krši naše državno in narodno dostojanstvo in naši interesi.
Kot evropska in demokratska država moramo ostati vzajemni z velikimi zapadnimi demokracijami, vendar se vlada nadeja, da bo našla način, da zenači nasprotna gledišča glede mednarodnih odnošajev in mednarodnih obveznosti in odstrani vse, kar je bilo do danes glavna zapreka obnovi odnošajev z Rusijo.
Kraljevska vlada bo v imenu naše države, ki ji vedno stoji pred očmi ideal mednarodnega miru, storila seveda vse, kar j« mogoče, da se ta ideja še bolj razvije.
Znotraj države
zagotavlja vlada ob jamstvu poštenih ljudi, ki so na njenih mestih, uvedbo reda, zakonitosti in neizpros-
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov, ¿^gleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Psulus.
20
Pa vsega tega ni našel —.
Našel je borno, neznatno vas in »hiše« v njej š» %ako prostorne niso bile kakoF njegova koča zunaj »a obrežju —.	.
In videl je, da so ti ljudje hudobne j ši nego njegovi živalski tovariši, da so krvoločnejši nego Sabora, le-vinja, ali pa šita, leopard.
V Treanovi duši je ginevalo spoštovanje do lastnega plemena —.
Črnci so vlekli ujetnika h kolu sredi vasi, prav pred Mbougovo kočo. Tam so ga privezali ter začeli Aivji ples krog njega, vihteli nože, mahali s sulicami, kričali in vriskali. Vsak hip je pričakoval Trzan, da planejo nanj in ga živega pojedo. Živali niso žrle svojih žrtev živih, prej so jih ubile —.
Huje in huje je divjal ples, vedno ožji je bil krog, ki je obdajal ubogega ujetnika. Sulica je priletela od-»ekod in se zabodla ujetniku v roko.
Sedaj začnejo, je zasodil Trzan. Imenitna misel mu je šinila v glavo.
Trzan ni bil krvoločen. Ubil je žiral, kadar je potreboval hrano in kadar je branil svoje življenje. Taka ¡je bila postava džungle. Tile črnci, ljudje so bili kakor on sam, pa so se pripravljali, da počasi umorijo svojega »jetnika, da ga mučijo do smrti.
Gnjev mu je polnil dušo. Hujši so bili ko žival —! hi jezen je bil. V džungli vladajo železne postave in te *o prepovedovale mučenje.
m Čutil je, da ni prav, kar počenjajo tile ljudje. Ujezilo ga je, prekrižal jim bo njihove načrte —.
Pa še nekaj drugega se je zgenilo v njegovem srcu.
Ujetnik je bil človek njegovega plemena in rodu. Zasmilil se mu je.
Seveda se Trzan še ni zavedal tega svojega novega čuvstva. Pri živalih čustev ni našel, ker jih nimajo. Zavedal se je le, da je ujetnik človek, njegovega rodu in naj si je bilo kakorkoli, rešil ga bo. Tako je zahteval njegov notranji glas.
Tema se je med tem storila. Meseca ni bilo, le številni ognji so osvetljevali divjaški prizor.
Gibčno je skočil na tla.
Ulice med kočami so bile prazne, vsa vas j« bila zbrana krog ujetnika. Splazil se je bliže.
Za kočo, ki je bila komaj par korakov oddaljena od ujetnika in divjaške družbe, lam je obstal. Ujetnik je bil s hrbtom obrnjen proti njemu, roke je imel privezane zadaj h kolu.
Čisto ozek je bil krog podivjanih črncev. Sulice so se dvigale, noži so grozili, krvoločnost je prikipevala do roba —.
In tedaj je zarjovel izzivajoči, grozni bojni krik gorile, trdo za hrbtom divji drhali, krik, ki od njega za-drhti džungla in umolkne, ki se ga ustraši celo pogumna Sabora, levinja, in tudi slon Tantor se rajši pobere s poli, ko pa da bi se srečal z groznim, strašnim nasprotnikom —.	^
Kakor okamenel je obstal zbor divjakov. Kri jim je zledenela od groze in strahu, grobni molk jih je objel.	i
Poenali so krik. Poznali so strašno žival, ki s« napoveduje s lakim bojnim krikom. Vedeli so, da pomeni smrt —.
Gorila na vasi —! Komaj par korakov za njimi —!
Oči so buljile v noč-, zdaj pa zdaj so pričakovali da se bo prikazala iz temne sence koč strahovita, orjaška pošast, »divji mož« —.
Nekdo je kliknil. Menda sa je ageaila senca v svitu plapolajočega ognjj.
Groza je šinila črncem v kosti in mišice, planili so, drug črez drugega -so skakali, drug drugega so prevračali, kdor je padel, tega so pomandrali v tla, vse je bežalo, bežalo —. Živi duše ni bilo več blizu, vse s« j« poskrilo po kočah, za plotom, v nočni temi —.
Izza najbližje koče pa se je priplezil Trza«.
Za kolom je obstal. Enkrat dvakrat je potegnil z
ostrim nožem, ujetniku so omahnile roke, tudi sam je bil ves trd od groze in slrahu.
Pa krepke roke so ga pograbile, v par dolgih skokih je bil Trzan z njim zunaj vasi.
Tam ga je postavil na tla in mu v hreščečih glasovih Kršakovega rodu in s krilečimi rokami dopovedoval, naj zbeži.
Osvobojeni črnec, še ves prestrašen in zavzet, je kmalu razumel, še enkrat je«ačuden pogledal po vitki mišičasti postavi, ki je stala pred njim v rahlem belem svitu, skočil je gozd ter izginil.
Pač nista slutila, ne on ne Trzan, da se bodeta še kdaj srečala v življenju in kako čudno in tesno da bo zapletla usoda pota njunega življenja —.
Hudomušen smehljaj je igral Trzanu na mladem licu, ko je pobiral puščice in jih povezoval v snop. Ni imel mnogo zabave v svoji džungli, toda danes se je izvrstno zabaval —.


nega boja proli korupciij. Njena izjava pravi: Kr. vlada bo napela vse sile, da se v državno upravo uvede več reda in korektnosti v delu, strogosti in absolutnega ne-.strankarstva in da se v največji meri pobija strankar-«tvo in da se zagotovi točno izvrševanje in poslovanje ■kžavnih zakonov.
Posebno bo gledala, da za vsako ceno in z vsemi sredstvi izkorenini korupcijo, pa četudi z drakonskimi merami prepreči demoralizacijo organov državne uprave. Da bi v tem lažje uspela, bo vlada delovala na to, da predloži parlamentu v tem sklicanju poseben zakonski predlog.
Ptfoti nasilju.
čuvajoč politične in državne pravice vseh naših ¡državljanov, ki so z ustavo in drugimi zakoni zajamčene, bo vlada naj odločnejše pobijala vsak poskus, pa naj pride s katerekoli strani, ki bi imel ta cilj, da ogro-aa te pravice in obstoječi pravni red nasilnim in ne-postavnim potom.
Pospešitev samoupravje.
Vlada je odločena, da čimpreje, čim ji bo dana možnost, pride na reševanje težkega in mučnega proble na samouprave v vsej njegovi obširnosti. Pa že pred tem je vlada sklenila, da vam predloži potrebne zakonske predloge, ki bodo omogočali, da se prične samo- i upravno življenje čimpreje vsaj tam, kjer je to danes mogoče, četudi samo v mali meri, v kateri je to po sedanjem zakonodajstvu mogoče. Ono, kar se glede tega lahko stori brez novih zakonskih pooblastil, se bo brez odlašanja zgodilo.
Nujni zakonski predlogi.
Četudi smatra vse te zadeve kot nujne in neodložljive, se vlada zaveda, da življenje in potrebe ljudstva ne čakajo na formule, in bo radi tega prišla z vsemi gornjimi zadevami in tudi pred njimi prešla na i(zvrše-ivanje zelo potrebnih zakonov, za katere smatra, da se nikakor ne smejo odlagati. Tako je med ostalim sklenila, da še v teku izredhega zasedanja predloži invalidski zakon, eakon o pomoči prebivalstvu, ki je trpelo vsled poplav, zakon o poljedelskih kreditih in spremembe, oeiroma dopolnila k zakonu o državnih uslužbencih.
Izenačenje in reforma «Cavlaov.
Vlada smatra, da je skrajni čas, da se resno pristopi k reformi posrednih in neposrednih davkov, k pravični razdelitvi in izenačenju davčnih bremen v celi državi. To je potrebno ne samo radi reda v državi, temveč iz razlogov ljudskega miru in sloge, ki je poglavitne važnosti za to vlado. Nihče v naši državi ne sme imeti, četudi samo umišljeno čustvo, da je izkoriščan in zapostavljen, kakor tudi ne sme biti nikogar, ki bi mislil, da mora biti prOtežiran.
Vlada se nadeja, da bo že izvršitev vseh navedenih mer znatno ublažila gospodarske in socialne težkoče, s katerimi se borimo, odločilno pa je, da v svrho čim-hitrejše odstranitve teh težkoč podvzamemo tudi druge potrebne korake.
To vam je nakratko program vlad«. Brezdvomno je obsežen. Za njegovo izvršitev je potreba časa, moči in dobre volje. Vlada prevzame nase obveznost, da ga irvrši, če bo uživala zaupanje in bo dobivala podporo skupščine. Gg. poslanci, vlada zahteva od vas to za-
upanje in podporo. In ko smo vam odkrito in lojalno razložili sVoj programi in politiko, vas prosimo, da o njem sklepate. Vlada je prepričana, da bo vaš sklep narekovan samo Od razlogov, ki jih nalaga skrb za visoke narodne interese. Sprejemajoč objektivno kritiko parlamenta, pa naj bo kakoršnasikolibodi, vas vlada prosi samo enega: da bo ta sklep jasen! Vlada pa bo z ozirom na vaš sklep izvajala posledice, ki jih bodo določili ti sklepi.«
Unionistlčni kongres na Velehradu.
Od 30. julija do 3. aogusta t. L se je vršil na Velehradu 4. unionistični kongres ali shod za zedinjenje slovanskih cerkev. Udeležilo se ga je kakih 400 oseb, med njimi 25 nadškofov in škofov. Sv. očeta je zastopal praški nuncij nadškof Frančišek Marmaggi. Iz Jugoslavije je bilo 30 udeležencev, med njimi trije nadškofi, zagrebški, sarajevski in barski, in 2 škofa, ljubljanski in križevski. Kongresa so se udeležili in sicer prvikrat, kar se ti kongresi vršijo, tudi Poljaki, med njimi dva škofa. Zelo število so bili zastopani Rusi, katoliki in pravoslavni. Nadalje so se kongresa udeležili Francozi, Angleži, Nemci, Italijani in Španci. Izmed slovanskih narodov so bili zastopani vsi, celo lužiški Srbi so poslali šest zastopnikov.
Namen velehradskih kongresov je, delati za zedinje- j nje katoliških in pravoslavnih kristjanov v sveti katoliški cerkvi. Središče tega gibanja je Velehrad na Moravskem v čehoslovaški republiki. Gotovo bo zanimalo čitatelje našega lista, če izvejo nekoliko več o gibanju za zedinjenje in o Velehradu.
Iz fgodovine Velehrada.
Velehrad je kraj na Moravskem, sedež župnije v olo-muški nadškofiji. Po svoji izgodovini je Velehrad zelo imeniten. Bil je glavno mesto Velike Moravske za časa Rasti-slava in Svatopluka (f 894). Leta 906 so Ggri Velehrad popolnoma porušili. Obenem je bil Velehrad prestolica sv. Metoda, nadškofa moravskega (f 835). Na Velehradu je bil sv. Metcd tudi pokopan, vendar njegov grob ni znan. Že pred svetovno vojsko so začeli na Velehradu t izkopavanjem starih razvalin in ta dela se bodo zdaj nadaljevala. Mogoče se o tej priliki najde tudi grob sv. Me- i toda.
Leta 1190 so na Velehradu pozidali cerkev in samostan cistercijani. Cerkev je večkrat pogorela, pa so jo na j novo pozidali. Sedanja cerkev je iz 17. stoletja, je dolga 85 m in je največja cerkev na Čehoslovaškem. L. 1784 je cesar Jožef II. samostan razpustil in menihe razgnal, Supnijo pa so prevzeli svetni duhovniki. Leta 1890 so prevzeli vodstvo samostana in župnije jezuiti, ki so še dandanes tam.
Velehradski kongresi.
Ker je bil Velehrad prestolica sv. Metoda, apostola Slovanov, in je sv. Metod tam pokopan, ni čuda, ako je Velehrad Slovanom vedno bil in je še sveto mesto. Ne samo, da je Velehrad imenitna božja pot, na Velehradu se zbirajo tudi učeni možje, katoliški in pravoslavni, duhovniki in lajiki, da se tam posvetujejo, kako bi se dalo doseči in pospešiti zedinjenje ločenih bratov.
Uvod v ta posvetovanja in kongrese so bile razne slovesnosti, ki so se vršile na Velehradu ob tisočletnici prihoda sv,. Cirila in Metoda na Moravsko (1863), ob tisočletnici smrti sv. Cirila (1869) in cb tisočletnici smrti sv.
Metoda (1885). Sv. oče Leon XIII. je leta 1880 izdal okrožnico, v kateri je slavil zasluge sv. Cirila in Metoda in razširil praznovanje njunega godu na vso katoliško cerkev.
Prvo zborovanje ali prvi kongres na Velehradu se je vršil leta 1907, drugi leta 1909, tretji leta 1911. Na prvih dveh kongresih je predsedoval nadškof Szepticki, na tretjem pa dr. Anton Ciril Stojan, poznejši nadškof olo-muški, ki se je celo svoje življenje (1851—1923) trudil za povzdigo Velehrada in za ciril-metodijsko idejo, za zedinjenje. Postavil je prekrasen dom za duhovne vaje, po njem imenovan »Stojanov«, ki je bil v nedeljo, 3. t. m., ob zaključku 4. unijonističnega kongresa, slovesno blagoslovljen. Dr. Stojan, ki je umrl lansko leto, je tudi pokopan na Velehradu, v takozvani kraljevski kapeli velehrad-ske cerkve.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
Bratovščina sv. Cirila in Metoda, pobožna družba za zedinjenje vzhodne cerkve, je bila ustanovljena leta 1831, z odpustki obdarjena pa je bila leta 1852. Škof Slomšek, ustanovitelj bratovščine, jo je z veliko vnemo širil med Slovenci, Čehi in med drugimi narodi. Leta 1885 so to bratovščino nekoliko prenovili in ji dali naslov: Apostolstr vo sv. Cirila in Metoda. Namen Apostolstva je delati za versko poglobitev med slovanskimi narodi in pospeševati zedinjenje. Na letošnjem velehradskem kongresu so se pravila Apostolstva zopet nekoliko spremenila in se bode Apostolstvo začelo širiti tudi med neslovanskimi katoličani, kakor je že bilo zdaj nekoliko razširjeno med Francozi in Španci. Apostolstvo podpira v izdatni meri misi-jone na Balkanu in na Vzhodu, ter si z molitvijo prosi blagoslova iz nebes. Prvotna, od Slomšeka ustanovljena bratovščina sv. Cirila in Metoda, se je ohranila še v la-vantinski škofiji. Letos se bo pridružila Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, ohranila pa bo svoj naslov.
Te vrstice so zapisane v ta namen, da tudi pri nas spoznamo pomen Velehrada, kongresov za zedinjenje in da se tudi pri nas nvduši omza apostolsko delo za zedinjenje naših ločenih slovanskih (bratov s sveto katoliško cerkvijo.
Prvi odmevi mladinskih dnevov.
Minula sta dekliška mladinska dneva na občno za-dovoljnost ter korist za udeleženke, pa tudi na zadoščenje predavateljev in sklicateljev. Oba ta dva dneva bosta tvorila za nekaj let mejnik v zgodovini načel in ciljev mladinskih organizacij. Program obeh dnevov je bil zelo obširen, nudil je nekaj povsem novega in sedaj ko vidimo enkrat ta pestri program izvršen, lahko trdimo, da so ga sprejela naša dekleta kljub njegovi obsežnosti, kot nekaj čisto novega, kar bo srca naše mladine nanovo prekvasilo za zvišane cilje krščanske omike in prosvete.
Že obilna udeležba, nad 7000 deklet nam je dokaz, da so mlada dekliška srca odzvala vabilu ter klicu z navdušenjem in v veri, da se jim bodo nudili tokrat od strani vodstva novi poti ter cilji, po katerih naj stopajo in se jih držijo v težki povojni dobi.
Nikdo ni pričakoval tako obilne udeležbe, a nam je ravno to dokaz, kako nekaj vabljivega je že bil program obeh dnevov.
Oba dneva sta nadalje zahtevala od udeleženk precej vstrajnosti in požrtvovalnosti. Vsa predavanja so
Tisto noč je spal v vrhovih džungelskega velikana nedaleč od vasi. Zgodaj v jutru je bil že na poti domov.
Gladen je bil, pa druga ni našel ko jagode in pest drevesnih sadežev. To je bilo premalo zanj, ki se je poslednje čase navadil, da je použil vsak dan svoj kos «vežega mesa.
Zato se je zelo razveselil, ko je izza grma, s katerega je pravkar obiral sočen, grozdu podoben sad, pa zagledal Saboro komaj par korakov pred seboj.
To bo užitek —!
Zlobno so se zableščale Saborine rumene mačje oči, hrapavi rdeči jezik je oblizoval režaste ustnice, čisto k telesu je krčila mogočne šake, trdo ob tleh se je plazil njen trebuh, rep ji je srdito pozamahnil, pripravljala se je na skok.
Niti na misel ni prišlo Trzanu, da bi pobegnil. Vsakdo drug bi bil skočil v najbližnje drevo, Trzanu so se iskrile oči, nevaronst in boj, to je bilo zanj življenje —.
Ročno je snel lok z ramen in položil puščico na tetivo. Sabora je planila in strupena strela jo je zadela sredi skoka. Pa ko je mogočna mačka džungle v dobro pomerjenem skoku dosegla prostor, kjer je videla stati nasprotnika, takrat Trzana že ni bilo več tam —.
Komaj pa je puščica zapustila tetivo, že je bliskovito naglo skočil na stran ter položil drugo puščico. In ko je žival prišla do tal, se ji je strupena ost že za-pičila globoko med rebr».
Besno je zarjovela Sabora, s« obrnila k napadalcu in vnovič planila v skok.
Tretja puščica jo je zadela t oko. Pa preveč blizu j< bil Trean, ni se ji utegnil ve« iaogniti, pskopala ga je pod svojim orjaški»» Icajsloat.
Parkrat ji je zabodel ostri nož v stran in mogočna žival se ni genila več. S težavo se je izkopal izpod nje, stopil na noge in s ponosom zrl na premagano sovražnico.
In postavil ji je nogo za vrat, dvignil mlado glavo ter poslal v strmeči pragozd zmagoviti, izzivalni krik Kršakovega rodu.
Grozeče je odmeval strašni klic po lesovju, džungla je umolknila, ptiči so nemi sfrfotali, živali so Obstale na poti za svojim plenom in se umaknile v goščavo, kajti noben prebivalec džungle se ni rad srečal s strašnim gospodarjem pragozda.
Ob tistem času po ja v klubu svojih znancev v daljnem Londonu govoril dolg govor Trzanov stric, lord preystoke, dedič premoženja, ki je bilo pravzaprav Trzanovo, in nihče se ni tresel pred njegovim slabotnim, nežnim glasom —.
Trzan se je lotil svojega posla.
Saborino meso je bilo trdo in žilavo celo zanj, ki je bil vsega vajen, pa glad ima ostre zobe in Trzan je bil gladen. Najedel se je do sitega.
Pa še druge namene je imel s Saboro.
Tako dolgo si ;e že želel njenega gladkega, rumenega kožuha. Oblečen je hotel biti, kakor šo bili oblečeni ljudje, podoben jim je hotel biti in že zdavnaj si je izbral v ta namen Saborin kožuh. Danes si bo izpolnil željo.
Ročno ji je slekel gladko, lepo bleko. Vajen je bil takega dela, že marsikatero žival je djal iz kože. Zložil si je kožuh na rame, zlezel v gosto vejevje in kmalu trdno zaspal.
Utrudil se je, sit je kil, spal j« r« da* ia vsa no« do drugega poldneva.
Spet je poiskal Saborino truplo, pa žal, koščeka mesa ni bilo več na njej, drugi gladni gostje džungle so jo brali do kosti.
Poiskal si je drug plen in kmalu zalotil mlado antilopo. Še preden je vedela, da je sovražnik blizu, ji je že tičala ostra puščica v tilniku.
Tako naglo je deloval strup puščice, da že po par skokih padla mrtva med grmovje. Spel je Trzan bogato obedoval.
Pa topot ni šel spal, domov se mu je mudilo.
Kmalu je našel Kršakovo čredo.
Z glasnim krikom jih je zvabil skupaj, od vseh strani so prihiteli ter ga obsuli in ves ponosen jim je razkazoval svoj plen, Saborin kožuh.
V nemem začudenju in s plaho grozo so ga gledali.
Ogrnil si ga je črez ramena, njegova visoka, miši-časta postava — štel je tistikrat skoraj dvajset let — je izgledala še večja v rumenem, kosmatem kožuhu strahotne živali.
Začudeni vzkliki so se oglašali. Belokoži tujec je bil zares nekaj posebnega, nenavadnega —! Ubil je le-vinjo Saboro —. Tega še noben gorila Kršakovega rodu ni storil. Vsak se je rad izognil strašni, mogočni nas-protniti.
In belokožec jo je ubil —! Slekel ji je celo kožuh —!
Da, velik lovec, nepremagljiv junak je bil! Vse ga je občudovalo.
Edini stari Kršak, poglavar svojega rodu, je samotno čepel v travi ter kuhal jezo in sovraštvo. Srdito so se mu bleščale male krvave oči, ljubosumen je bit, Kal m je m svej ugled, za »vojo kraljevsko čast.
nila obiskana tako nmogoiHevihao, da ni bila abširaa j fifiteova dvorana v povojnem času še nikdar tako na-Wito polna kakor ravno ta dva dni, ko jo j» napolnjeval «vet naših mladenk iz vseh krajev Slovenske Štajerske, Koroške ;n Prekimurja.
Vsako predavanje, vsaka prireditev, ki so sa vršile ta dva dni, so bile tako polnoštevilno obiskane, da so bil prireditveni prostori daleč premajhni.
Pri vseh predavanjih in prireditvah pa je vladal strog red, sad discipline, kakor jo gojijo ie od nekdaj samo naše organizacije.
Tolike množice so že v petek zvečer in osobito pa v soboto jutro napolnile Maribor, a nikjer se nista kršila niti najmanj red in mir. Udeleženke mladinskih dne-vov so žele ravno radi mirno dostojnega obnašanja pohvalno in občudovalno priznanje od strani meščanov.
Posebno ganljivo lepa sta bila v nedeljo manifesta-cijsko zborovanje združeno s službo božjo na semeniš-kem vrtu in pa popoldanska akademija v Gotzovi dvorani'. Pri vseh glavnih predavanjih in prireditvah obeh ¿ni sta bila navzoča naša slovenska škofa mariborski ter ljubljanski.
Našim vrlim slovenskim dekletom in prirediteljem obeh mladinskih dnevov vsa čast, priznanje in zahvala in najlepše plačilo za oba bodo blagodejni sadovi, ki se bodo v kratkem času pokazali na vseh poljih našega ravno po teh dnevih z novimi idejami, načeli ter cilji jtrekvašenega organizatoričnega dela.
Dekleta so že dokazala z mnogobrojno udeležbo in vsestransko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, da so dovzetna za poživljenje ter ponovitev v organizacijskem smislu in isto bodo pokazali tudi fantje prihodnje dni, ki so odločeni šolanju in navdušenju mladeniških src.
Na mariborske mladinske dneve ne bo zrla v najkrajšem času s ponosom in zadovoljstvom samo naša odrasla mladina, ampak tudi starši, cela Slovenija ter država!
NAVODILA ZA FANTOVSKA MLADINSKA DNEVA V MARIBORU.
Polovična vožnja za vse udeležence fantovskega dne v Mariboru 23. in 24. avgusta t. 1. velja od 20. avgusta do vštevši 27. avgusta. Vsak udeleženec kupi na domači postaji celo enosmerno karto v Maribor, ki mora biti žigosana z mokrim postajnim žigom. Opozarjamo posebno, da nežigosana karta n evelja za nazaj. V Mariboru je treba «lati žigosati tudi izkaznico od pripravljalnega odbora, ki velja obenem z žigosano železniško karto za brezplačno vožnjo domov.
Prinesite s seboj zastave in prapore, ker nastopimo v «edeljo po mariborskih ulicah v javnem sprevodu.. Dobro došle so tudi lepe narodne zastave, če nimate drugih.
Pripeljite se na okrašenih vozovih, katere uvrstimo v sprevod, če bodo res temu primerno okinčani. Ti vozovi naj bodo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj postavljeni v Tomšičevem drevoredu pred krčevinsko ljudsko šolo. Fantje, ki se pripeljete na vozeh, ne pozabite na lepo slovenske pesem. Posebno želimo, da nastopijo moški pevski zbori na vozeh.
Godbe, ki žele sodelovati pri fantovskem dnevu, naj t^.koj prijavijo svojo udeležbo pripravljalnemu odboru ea mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I. Za prenočišča je poskrbljeno.
Izkaznice za polovično vožnjo dobite pri župnih uradih vsi udeleženci, tudi (Orli. Upamo, da fantje ne bosta ostali za dekleti, ki so se udeležile v tako častnem številu dekliškega dne. Zato idite takoj po izkaznico.
Vse župne urade prosimo, da pošljejo prijavno polo udeležencev pripravljalnemu odboru zanesljivo do 19. t. m. Kjer zmanjka izkaznic, pišite ali brzojavite takoj po druge v Mariibor, da boste mogli postreči vsem udeležen-sem ž njimi pra vdo zadnjih dni.
Prenočišča za vse udeležence so priskrbljena, zato naj si nihče glede tega ne dela prav nobenih skrbi. Ko pridete ali se pripeljete v Maribor, vam povedo reditelji na kolodvoru ali v glavni pisarni vse potrebno.
Fantje, na noge, korajža velja! Dvignite se kakor ve-iiKa vojska Makabejcev s svojih domov in pohitite na svoj dan v Maribor. Nič ne dvomite, nič ne pomišljajte, ne dajte se nikomur, da podvomi o sili in moči slovenske fantovske družine. Spomnite se, da je minulo že 20 let, kar je taboril slovenski fant pri Devici Mariji na Brezjah. Vaš letošnji dan v Mariboru pa mora biti vse veličastnejši, ves drugačen. Zato, slovenski fant, klobuk po strani in pa-liao v roke ter na pot v Maribor!
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pri raapravi o vladni izjavi v skupščini j« Pribi-čevieeva družba skušala k najgršimi napadi in največjimi lažmi izzvati nered:, da bi parlament izgledal kot nesposoben za dela Pribičevičevi naklepi se niso obnesli in celo radikali jih niso hoteli podpirati. Večin* radikalov je za stvarno opozicijo in samo par jih je iz ožjega Pašičevega kroga,% ki podpirajo Pribičevi-čevce ter napadajo vlado in njeno izjavo, v svoji omra-čenosti uma vsled izgube oblasti. To je Pribičevičevim in Pašičevim kričačem na kratko in jasno povedal tudi notranji minister Petrovič: Z vlado vred ste izgubili tudi razum in sedaj ne veste, kaj delate! — Hrvatski po-slaaci so še pristavili: Nestalo vlasti, nestalo masti! — Na prodlog 40 fjoslancav se j« pospešil ksnac razpre Te o vladna kjavi. Proti so bili ¡»voda aopel Pribičevieev-
«i, nekateri radikali, ki so ji» sledili, s« se p« potem opravičili pri predsedniku skupščine.
V pondeljek zvečer se je po enoletni odsotnosti vrnil Radič v Zagreb. Ko je ljudstvo zvedelo za njegovo vrnitev, se je v velikem številu zbralo pred njegovim stano-vsnjem, da ga pozdravi. Kratek pozdirav je bil dopuščen, potem je pa policija sporočila, da je notranji minister prepovedal vsako zbiranje ljudstva, pa naj si bo proti Radiču ali pa za njega. Ljudstvo je umestnost te odredbe dobro razumelo in se je lepo mirno razšlo.
Izjalovljene so nade in naklepi Pribičevcev, da se bodo Radičevci ali pa razne parlamentarne skupine postavile proti vladi. V sredo ob pol dveh zjutraj se j« ; glasovalo o vladni izjavi in za vlado je bilo 169 glasov, ; proti pa samo Pribičevci in radikali vseh skupaj 114. j To je cela opozicija, več je pa ne more biti. Radič je po svoji vrnitvi že izjavil, da se vlada mora podpirati ter vse moči zastaviti, da ne prideta zopet Pašič in Pri-bičevič na površje.
RAZMEJITEV MED NAŠO DRŽAVO IN ITALIJO.
Listi poročajo, da so se končala razmejitvena dela med italijansko in jugoslovansko komisijo v Opatiji. Vrh Triglava ostane jugoslovanski. Pri Cerknici se je do segla poprava, glasom katere pripade Cerkniško jezero Jugoslaviji. Sporno ozemlje pri Planini se izpremsiii v politično vprašanje, o katerem bosta razpravljali italijanska in jugoslovanska vlada. Komisija bo sedaj nadaljevala delo na terenu.
LONDONSKA KONFERENCA '
dobro napreduje ob sodelovanju nemških zastopnikov. Najbrž se bodo sporazumeli, da Francija sprazni Po-rhurje leto dni potem, ko postane predlog strokovnjakov pravomočen.
MEDNARODNA ZVEZA ZA MIR.
Začetkom t. m. se je vršila v kopališču Boli (Vir-temberška) velika konferenca, na kateri je bilo zastopanih 19 narodov (med ostalimi Amerika in Indija). Razprava se je razvila o predmetu: »Osebna'obveznost tostran socialnih razmer.« Razmotrivalo se je tudi o praktičnih ukrepih za pospešitev miru in mednarodne sprave. Nemški in francoski zastopniki so imeli posebno sejo v svrho dogovora o enotni akciji.
ZBLIŽANJE Z RUSIJO.
Dne 8. t. m. je bila podpisana pogodba med Anglijo in Rusijo, sedaj se pa tudi Amerika pripravlja na slič-no pogodbo, da njena industrija pri trgovini ne bi zaostala.
DIVJANJE NEMŠKIH FAŠISTOV.
Pred kratkem je sklicala podružnica »Nemške lige za človečanska prava« v Hamburgu vzajemno s sorodnimi organizacijami veliko pacifistično zborovanje, na katerem bi imel poročati tajnik francoske lige Gau-tier. Ko je Francoz povzel besedo, so vdrli v dvorano Hakenkreuzlerji ter začeli tuliti in razbijati, tako, da govornik ni prišel do besede. Ko rabuke ni hotelo biti konca, je prispela organizacija ustavotvornih republikancev (Schwarz-Rot-Gold) ter vrgla razdivjane nacionaliste iz dvorane. Zborovanje se je na to nemoteno vršilo in sklenilo.
mt^-sm ;
Občinske »oliite.
Maribor desni breg.
Bistrica pri Limbušu: samo SLS kot leta 1921. —v Bistrica pri Rušah: samo SLS kot leta 1921. — Činžat: združena kmetska stranka (SLS -6, SKS 3). — Dogoše: SLS 32 (3), DZ 14 (2), SLS mali posestniki 22 (2), vse tri naše. Leta 1921: SLS 9, 1 soc. —-Fram: I<DZ (7), vsi izjavili za SLS, ZOD (2), mešana: Nemci, JDS in SKS. — Gorica: KDZ 30 (4), SLS 25 (3). — Spodnje Hoče: sdružena gospodarska stranka 30 (3), SKDS 18 (2), SKZ 43, obrtniki in delavci 6 glasov, poslednji dve naši, so se vezali (5). — Zgornje Hoče: SLS 19 (3), združene gospodarske stranke 22 (4), obrtna stranka 6. — Ješenca: gospodarska lista (SLS 5, socijalisti 2). — Kumen: samo SLS kot leta 1921. — Lehen pri Ribnici: gospodarska stranka (SLS 4, 1 soc., 2 SKS). — Limbuš: združena gospodarska lista (4 SLS, 2 SKS, 1 JDS). — Lcbnica: gospodarska stranka (SLS 6, SKS 1). — Loka: SKS (2 SLS, 5 SKS). — Sv. Lovrenc nad Mariborom: SLS 43 (5), KLZ 69 (7), obrtniška stranka 42 (4). — Sv. Miklavž: SSJ 38 (4), SLS 35 (3). — Morje: SLS 34 (4), NRS 29 (3). — Pekre: občna gospodarska stranka (5 SLS, 2 nasprotna). — Pivola: samo SLS. — Pobrežje: kmečko-obrtno-delavska stranka 89 (5) se je izjavila za SLS, narodna 55 (3), SSJ 398 (17). — Podova: SLS 32 (4), KDS 45 (5). — Pohorje: samo SLS. Race: SLS 42 (3), KDS 10, GS 54 (4), ZOD 26 (2), ZDS 8. — Recenjak: lista posestnikov in delavcev (4 SLS, 1 soc. 1 JDS, 1 SKS). — Rogc^a: SLS 12 (2), NKDS 11 (1), SSJ 22 <4). Rdeči breg: SLS 50 (4),
adruženi posestniki in obrtniki 52 (5). — Ruše: KDZ (SLS) 89 (5), SSJ 84 (5), NDOZ 98 (7). — Skoke: delavska stranka 45 (4), SLS 17 (1), slovanska stranka 24 (2),
(11. in 3. lokalne, večina naša. — Smolnik: gospodarsko-združene stranke (5 SLS, 2 JDS). — Studen«i: SSJ 486 (17), združene slovenske stranke 164 (6), v obeh listah nekaj SLS ,neodvisna delavska stranka 60 (2). Tezno: gos-podarsko-delarska lista 41 (3), nadstrankarska lista 91 (6), v obeh listah nekaj SLS. — Kmetska zveza 18 (1), delav-ska-obrtna stranka 9 (1), obe SLS, narodno-gospodarska stranka 47 (5). — Radvanje kmetsko-delavska stranka (6 SLS, 1 JDS, 10 socijalistov). — Ranče: samo SLS.
Slovenska Bistrica. Sv. Ana: samo SLS kot leta 1921. — Bojtina: samo SLS, kot leta 1921. — Slov. Bistrica mesto: SLS 92 (7), narodna meščanska lista 71 (5), gospodarska stranka 76 (5). — Zgornja Bistrica: samo SLS kot leta 1921. — Brezje: KZ 30 (2), Spodnje Poljčane SLS 57 (5), kmečko-delavska stranka 32 (2), vse tri naše. — Bukovec: kompromisna lista. — Cigonce: samo SLS. — Črešnjevec: SKZ 43 (3), stupina dela in reda 62 (6). Dežno, Frajham, Gabernik: samo SLS kot leta 1921. — Hošnica: KDS 47 (3), SLS 17 (2). — Hrastovec, Jelovec-Makole, Kalše, Ko-vačavas, Laporje, Spodnja Ložnica in Zgornja Lcžnica: samo SLS kot leta 1921. — Sv. Martin na Pohorju: SLS 38 (5), narodno-radikalna stranka 11 (2). — Modraže in Spodnja Novavas: KZ kot leta 1921. Ogljenšak: kompromisna lista. — Ošelj in Pečke: samo SLS kot leta 1921.
—	Pekel: kompromisna lista. — Poljčane: samo SLS kot leta 1921. — Pokoše: gospodarska stranka. — Spodnja Polskava: SLS 40 (4), enotna gospodarska stranka 113 (13), to je lista iz vseh strank. — Zgornja Polskava: združene stranke. — Pretrež: SKZ 7 (2), LDZ 16 (5), obe naši. V občinah: Ritoznoj, Smrečno, Stanovsko, Stopno, Stu-denice trg, Šentovec, Statenberg, Tinje: samo SLS, kot leta 1921. — Vrhloga: gospodarska stranka 60 (6), gos-podarsko-delavska stranka 31 (3). Leta 1921: SLS 2, SKS 10, soc. 4. — Vrhole: samo SLS. Leta 1921: SLS 10, soc. 1. 1. — Žabljek: KZ kot leta 1921.
Okraj Maribor, levi breg.
Boč: SLS 15 glasov (2 odbornika), kmetsko-delavska skupina 52 (7). — Ciglence: SLS 7. — Cirknica: SLS 9.
—	Ceršak: SLS 65 (5), gospodarsko-delavska lista 35 (2).
—	Dobrenje: gospodarska lista 7. — Dragučova: SLS 24
(3),	združena kmetska lista 40 (4). — Gradiška: gospodarska stranka 7. — Janževska gora: SLS 35 (3), kmetsko-delavska zveza 61 (6). — Jarenina: SLS 9. — Jelovec: SLS 7. — Kamnica: SLS 79 (7), JDS 22 (2). — Kaniža: SLS 7. — Lajtersberg: Poljedelsko-gospodarska skupina 17. — Na Ranči: Gospodarska stranka 7. — Plavč: SLS 7.
—	Ploderšnica: SKZ 9. — Polička ves: SLS 6, KZ 1. — Rošpoh: SLS 9. — Selnica ob Dravi: SLS 39 (5), nasprotne združene 93 (12). — Selnica ob Muri: SLS 17.
—	Slemen: SLS 7. — Spodnji Duplek: SLS 73 (6), SKS 15 (1). — Spodnji Šentjakobski dol: SLS 20 (1), SKZ 132 (8). — Sv. Marjeta ob Pesnici: Združena kmetska lista 7.
—	Št. llj v Slov. gor.: SLS 17. — Sv. Križ nad Mariborom: SLS 28 (2), KZ 50 (3), narodnogospodarska stranka 75
(4).	- Sv. Martin pri Vurbergu: SLS'42 (5), SKS (2). -Sv. Peter pri Mariboru: SLS 179 (10), združeni posestniki in viničarji ter delavci 95 (6). — Svečina: SLS 7. — Špičnik: SLS 7. — Brestrnica: SLS 9. — Vosek:, SLS 54
(5),	<SKS 51 (4). - Vrtiče: SLS 7. - Vukovski dol: SLS 43 (4), gospodarska stranka 38 (3). — Zgornja Sv. Kun-gota: SLS 17. — Zgornji Duplek: SLS 9. — Zgornji Šentjakobski dol: SLS 17. — Krčevina: socijalisti 96 (9), demokrati 95 (8). — Gradišče: SLS 27 (4), kmetska in delavska eveza 21 (3).	.	"t
t .. _______ . * ■ «
■	Sv. Lenart v Slov. goricah.
V občinah: Andrenci, Biš, Brengova, Cogetinei, Ča-gona in Crmlenšak: samo lista SLS. — Drvanje: SLS 5, kmetska zveza malih posestnikov 2. — Gočova in Ihova: samo lista SLS. — Jablance: SLS 49 (5), gospcdarsKo-ljudsko-kmetska zveza 17 (2). — Korena: SLS 47 (5), KZ 23 (2), neodvisna gospodarska zveza 27 (2). — Kremberg: SLS 19 (3), kmetska, obrtniška in delavska ljudska stranka 21 (4). — V občinah: Ledinek, Osek, Partinje, Rogoz-nica, Selce, Smolinci, Spodnja Voličina, Spodnji Gasteraj: samo lista SLS. — Spodnji Porčič: SLS 34 (4), gospodarska stranka 22 (3). — Spodnji Žerjavci: samo lista SLS 7.
—	Srednji Gasteraj: samo lista SLS 7. — Sv. Trojica v Slov. gor.: SLS 24 (5), narodno-gospodarska stranka 9 (2). — Sv. Anton v Slov. gor.: SLS 20 (3), volilci izven strank 29 (4). — Sv. Benedikt v Slov. gcr.: SLS 56 (5), . kmetska ljudska stranka 42 (4). — Sv. Jurij v Slov. gor.: samo lista SLS. — Sv. Lenart v Slov. gor.: SLS 75 (6), slovenske napredne stranke 48 (3). — Sv. Trije Kralji v Slov. gor.: SLS 37 (5), JDS 21 (2). — Šetarova-Radehova: SLS 22 (4), SKS 6 (1), gospodarska kmetska stranka 13 (2). — Trotkova, Verjane, Zamarkova, Zgornja Veličina, Zgornji Porčič in Zgornji Žerjavci: samo lista SLS. — Zgornja Ročica: SLS^58 (5), SKZ 24 (2). — Zimica: SLS 41 (5), KZ 11 (1), slovenska neodvisna gospodarska stranka 10 (1). — V občinah: Žiče, Žikarci, Žitenča in Župetin-
mam m-.vii- nmaaa	sekskč. .
■»- f vran
Pravo
Schicht-ovo milo z znamko „Jelen"
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah! Pravo samo z imenom „S c h i c h t" in znamko
, J e 1 e n"!

ci: sam© Usta SLS. — L »kavči: »ar«^»o-g"ospodarska stran ka 7.
Okraj Slorenjgradec.
Golavabuka: samo lista SLS. Leta 1921: SLS 9, SKZ 4, socialisti 3. — Legen: samo lista SLS 9. Leta 1921: 3LS 12, socijalisti 4. — Mislinja: samo lista SLS. Leta 1921: SLS 8, socijalisti 8. — Otiški vrh: samo lista SLS. Leta 1991 isto. — Pameče: samo lista SLS. Leta 1921 isto.
—	Podgorje: samo lista SLS. Leta 1921: SLS 12, socijalisti 3. — Sele: samo lista SLS. Leta 1921 isto. — Slo-venjgradec: SLS 47 (3), napredne stranke (JDS in NRS) @4 (5), socijalistični blok (NSS in SPJ) 59 (4), združena socijalistično-ofortna lista (Nemci) 67 (5). Leta 1921: SLS
1,	socijalisti 4, narodni socijalisti 4, JDS 2. — Staritrg: samo lista SLS. Leta 1921: SLS 10, soc. 6. — Sv. Ilj pod Turjakom: SLS 105 (7), združena lista (SSJ, SKS in KDZ) 45 (2). Leta 1921: SLS II, SKS 2, SSJ 3. - Št. Janž pri Dravogradu: 3 liste SLS. — Sv. Martin pri Slovenjgradcu: SLS 64 (9), gospodarska stranka 62 (8). Leta 1921: SLS
2,	SKS 7, JSDS 6, JDS 1. — Sv. Miklavž pri Vodrižu: samo listo SLS. Leta 1921: SLS 12, SKS 1, JSDS 3. — 9r. V»«l aad Voldekom: kompromisna list«. — Vrhe: sa-roo lista SLS, kakor leta 1921.
So<kii okraj Šoštanj.
Sv. Andraž nad Polzelo: samo lista SLS Uot leta 1921. Sv. Florijan pri Šoštanju: samo lista SLS. Leta 1921: 3LS 10, SKS 6. — Št. Ilj pri Velenju: samo lista SLS kot lefta 1921. — Št. Janž na Vinski gori: samo lista SLS. L. 1921: SLS 10, SKS 6. — Škale: samo lista SLS, ker je socialistična lista razveljavljena. Leta 1921: SLS 7, SKS 2, socijalisti 7. — Šoštanj mesto: socijalisti 109 (7), meščanska obrtna lista 105 (8), slovenska lista 24 (2). — Leta 1921: socijalisti 7, edružene stranke 9 odbornikov.
—	Topolščica: SLS 54 (4), KZ 66 (5), socijalisti 40 (3), mS 76 (5). — Velenje: SLS 220 (16), socijalisti 87 (6), zdruieRS narodna lista 36 (3). Leta 1021: SLS 10, socija-Stefci 14 *d»»mekov.
Sodni okraj Mareaberj.
firesne: SLS 57 (5), kandidatna lista posestnikov in delavcev 48 (4). — Gortina: samo SLS. — Janževski vrh: SLS 17. Leta 1921: SLS 9, SSJ 7. — Muta: skupna slovenska lista 27 (1), ki je pristaš SLS, socijalisti 122 (8). Leta 1921: socijalisti 10, demokrati 6. — Pernice: Samo lista SLS kot leta 1921. — Remšnik: SLS 93 (13), lista adruženih kmetov in delavcev (socijalisti) 30 (4). L. 1921: SLS 10, SKS 6. — Ribnica: kompromisna lista. — Sv. Anton na Pohorju: gospodarska lista (SLS 6, JDS 2, SKS 1). — St. Primož nad Muto: samo lista SLS kot leta 1921. — Sv. Primož na Pohorju: SLS 40 (4), kmetsko-de-lavska zveza 35 (3). Leta 1921: samo socijalisti. — Trbo-»je: samo SLS kot leta 1921. — Vuzenica: združena gospodarska Usta. Leta 1921: SKS 7, SSJ 6 in NSS 3. — Vuhred: gospodarsko-napredna «sta. Leta 1921: SKS 2, SSJ 4, NaS 3 in JDS I.
Okraj Konjice.
Bezina: samo SLS kot leta 1921. — Beeovica: »amo SLS. — Brezen: samo SLS kot leta 1921. — Grušovje: samo SLS kot leta 1921. Konjice trg: SLS 64 (8), JDS 65 (9). Leta 1921: SLS 10, JDS 6. - Kot: samo SLS kot ieta 1921. — Laže: lista SKS. — Ljubnica: samo SLS kot leta 1921. — Loče: samo SLS, ker lista gospodarske stranke (Nemci in nemčurji) razveljavljena. Leta 1921: SLS 10, SKS 6. — Oplotnica: kompromisna lista. — Pa-deški vrh: KDZ (SLS) 31 (6), SLS 17 (3). — Paka: samo SLS. Leta 1921: SLS 9, SKS 7. — Skomarje: samo SLS kot leta 1921. — Stranice: samostojno-napredno-gospod. stranka 51 (6), SLS 24 (3). — Sv. Kunigunda na Pohorju: sam» SLS kot leta 1921. — Sv. Jernej: samo SLS. Leta 1921: SLS 10, SKS 6. — Tepanje: samo SLS kot leta 1921. — Tolsti vrh: SLS 37 (2), rdružena gospodarska stranka 74 (5), lista Ambrož 32 (2). — Vitanje: Združena slovenska stranka 44 (4), gospodarsko-meščanska lista (nemška) 43 (3). Zbelovo: simo SLS. Leta 1921: SLS 8, SKS 4, socijalisti 4. — Zreče: SLS 124 (11), napredno-gospodarsk« stranka (JDS) 68 (6). Leta 1921: SLS 8, SKS 3, »odjalisti 5. — tiče: sam» SLS. Leta 1021: SLS 1«, SKS 4.
Tedenske novice,
Faatje in možje, 34. avgusta je vtaš dnjn- Kdor »stane ta dan doaaa, ni vileden naslednik naših slavnih prednikov. Ko so se naši dedi borili za »staro pravdo«, za pravice kmečkega stanu, so si vtaknili bršlan za klobuk. Na fantovskem dnevu bo bršljan našim fantom znamenje, da hočejo braniti katoliško slovenstvo proti vsem sovragom.
Vsi udeleženci fantovskega dne bodo imeli polovično vstopnino v industrijsko-obrtno razstavo, ki se vrši istočasno kot fantovski dan. Opozarjamo na to vse naše fante in može, da se poslužijo ugodne prilike in si ogledajo to največjo gospodarsko in obrtno razstavo, ki nam predstavlja uprav velikanski gospodarski napredek štajerskih Slovencev.
Dekanijski shod Marijinih druib ea završko dekani j o se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta pri Sv. Andražu Halozah. Ob 10. uri služba božja, nato zborovanje zunaj cerkve. Po zborovanju litanije. Marijine druibe se arabijo k polnoštevilni udeležbi.
Slovensko katoliško isobraževaln® društvo »Skala« pri Sv. Petru aiže Maribora priredi v nedeljo, dne 17. 1 m., popoldne po večernicah, prav mično igro »Trije tičfci.« P» Igri prosta zabava s šaljivo poŠto.	•dm»ron» in p«
igri svirej» domači tamburaSt.
K»ečk» krafai« rfrnftr« v Jaronini priredi veseli«* na velik«	dne 15. t. m., ob treh poldne na
prostem pri cerkvi. Na sporedu so razne točke. Ob enem prosta zabava pri g. Crilaku.
Prireditev na Gornji Polskavi. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Skala« vabi v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne po večernicah, na prireditev v dvorani g. Katz. Na sporedu sta igri: »K mamici« in »Vse naše.« Sodelujeta pevski in tamburaški zlbor. Pridite si «gledat ganljive slike otroške ljubezni do rajne mamice.
Tajnik Marko Krajnc bo odslej vsak torek dopoldne v tajništvu SLS v Celju, hotel »Beli vol«; vsak četrtek in petek dopoldne pa ga najdejo somišljeniki v tajništvu SLS v Mariboru, Zadružna gospodarska banka.
Socijalisti pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju so pri zadnjih občinskih volitvah dobili socijalisti 38 glasov, SLS pa 35. Mnogi bi osupnili pri tem uspehu sccijalistov, če ne bi bilo znano, pod kakšnimi okolncstmi so si pridobili zmago. Pretnje in laži so 'bile njihova glavna sredstva v agitaciji in uporabljali so jih ▼ polni meri. Volilce so strašili, da bodo v slučaju, če volijo SLS, izgubili zemljo, dobljeno od agrarne reforme in sporni pašnik, ki je itak že popolnoma razdeljen v last 14 kmetov in 14 manjših posestnikov. S tem so o-j plašili mnogo volilcev, ki iz strahu niso šli niti volit'. V »voji »Volksstimme« so lagali, da so kmetje »oraubali« kočarjem občinski pašnik. Nasprotno pa je res, da je oblast razsodila delitev travnika in kmetje niso mogli kočar-| jer oropati. Njihovo najhujše orožje pa je bil rogovilež in pretepač Ivan Zalokar, ki je s pretnjami, da, celo s smrtnimi grožnami mnoge oplašil, nekatere pa celo dejansko napadel. Poleg tega pa se je izjavil tako o naši državi, da , bo moral odgovarjati pred sodiščem. Priče za njegovo I veleizdajalsko govorjenje so orožniki in gostilničar Ivan Fon. S takimi lažmi in pretnjami so naše volilce za enkrat zbegali, da niso pomislili, da so ravno poslanci SLS pripomogli k temu, da se je posestvo Scherbauma in pa Schonborna razdelilo med domače ljudstvo, mesto da se ustanovi na njem kaznilnica, za katero so bili že vsi načrti pripravljeni.
Odkritje spominske plošče v Gor. PoMkavi. V nedeljo, dne 10. avgusta se je vršila pri nas izredna slovesnost blagoslavljanja oziroma odkritja spominskih plošč v svetovni vojni padlim vojakom naše fare. Brez velikih zunanjih priprav ter brez posebnega razglašen-, ja se je zbrala velika množica ljudi, da so prisosto-vali daleč na okoli prvi takšni izvanredni slovesnosti. Na 22 m dolgem lepo za to izdelanem zidu je pritrjenih 30 marmornatih plošč z vklesanimi napisi 32terih padlih domačinov. Človeka res pretrese, ko ima pred seboj to dolgo vrsto spominov na ljudi, ki so morali žrtvovati svoja mlada življenja. Preči ploščami so pa sorodniki svojim dragim okusno okinčali dve dolgi cvetlični gredi. Slovesnost je izvršil ob asistenci duhovnikov in enega bogoslovca dekan in nadžupnik gospod Sagaj iz Hoč. V ganljivi pridigi se je ob trpljenju sv. Lovrenca spominjal trpljenja naših fantov in mož v svetovni vojni. Res lepa in velika je podjetnost in požrtvovalnosti tistih, ki so oskrbeli in žrtvovali kaj za ta lep spomenik, ki je fari v ponos.
Po občinskih volitvah v Vurbergu. Povsod napreduje Slov. ljudska stranka, pri nas pa je pri zadnjih občinskih volitvah nazadovala. Dobila je 89, nasprotna gospodarska pa 95 glasov ter 8 oziroma 9 odbornikov. Pri gospodarski stranki je glava Anton Preložnik. Bil je včasih naš, zdaj ne vemo, kaj je. Imenitna sta bivša itajercijanca, potem samostojneža, izmed katerih se je eden zelo nepovoljno izrazil o naši domovini, o čemer bomo še govorili. Drugi pravijo, da so naši, a jim ne verjamemo, dokler tega v dejanju ne pokažejo. Med njimi so taki, ki so bili razžaljeni, češ, da veliko davka plačajo, a jih nismo vpoštevali. Hudi so na manjše posestnike in viničarje, češ, kaj bi bili taki v odboru, zakaj bi komandirali večje posestnike in jim davke nalagali. Kakor se vidi, so možje silno nazadnjaški, ker mislijo, da bi le ta imel pravico pri občini, ki več davka plača. Ali ne plača tudi viničar davka s svojim delom? Gostilničar, trgovec preložita davek na pivca in odjemalca, ker toliko dražje točita pijačo in prodajata izdelke. Zato ima isto pravico bili v občinskem odboru viničar kot gostilničar in trgovec, župansko čast si želita Preložnik in Gregorec. V slučaju, da bil župan Preložnik, bo popolnoma pod komando tukajšnjega nad-učitelja, ki je naš star nasprotnik in vso modrost zajema iz orjunske jutrove dežele. Bomo poročali, kdo bo odnesel zmago. V Krčevinah je bil velik krik radi neke ceste. Slišali smo, da bo novi odbor tako napravil kot so nameravali pri bližnji Sv. Barbari. Iz Pariza bo naročil eroplan, ki bo prenašal ljudi, vozove in. živino, potem pa bo cesta nepotrebna.
Sijajen izid volitev v Ruemancih. Kot v večini občin, kjer je naše ljudstvo dovolj izobraženo, da ve presoditi sedanji politični položaj, se je tudi v Rucmancih oklenilo Slovenske ljudske stranke ter v ogromni večini glasovalo za njo. Od 164 volilcev je prišlo volit 132 in od teh je dobila SLS 117 glasov. Samostojneži, preoblečeni v nedolžno ovčjo kožo, so odnesli komaj 15 glasov. Njihova zvijača je koristila samo Zelenkotu, ki je na ta način zlezel v obč. odbor. Najbolj so pogoreli socialdemokratski Tomažeki, s svojim »Naprej«-em. Rueman-•ci, o katerih se je govorilo, da so najslabša občina poglavarstva Ptuj, so pokazali, da se jim njihovo nazad-njaštvo po krivici očita. S svojo sijajno udeležbo pri volitvah so naši pristaši dokazali, da jim je dobrobit in procvit občine prva skrb.
Is Moškanjc pri Ptuju poročajo: Volilna borba je minula in prinesla naši stranki častno zmago. Naša lista je dobila štiri odbornike. Pa tudi na nasprotni listi izvoljeni so politično naši pristaši. Zato upamo, da se bodo novoizvoljeni odborniki lepo eporarumeli in »loino delovali za Mager svojih občanov. FeČ pa je S- JL tsgubita aroja zaupanje, ker lista, na kateri je b* na drugem mestu njen
glavni agitator, je dobila samo štiri glasove, čeravno je bil kot nosilec liste pošten in dober gospodar.
Pozscjr, novoizvoljeni odboirniki. Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: Ptujski okrajni zastop je moral po odvetniku iztirjati od načelnika kmetijske podružnice pri Sv. Barbari v Halozah izkupiček za oddano društveno galico, čeprav so člani podružnice isto njemu pri prejemu takoj plačali. Sedaj pa isti sili na županski stolec, ker mu diši občinska blagajna. Pozor, novoizvoljeni odborniki, da mu pri volitvi župana ne greste na limanice, ne*volite ne njega, pa nobenega njegove liste za župana, da se občinska blagajne ne bode izkoriščala v postranske namene!
Prošnja. Posestnik Franc Rebernak v Počnem štev. 1, je dne 5. t. m. na sejmišču v Ptuju zgubil 7 tisočdinarskih in 32 stodinarskih bankovcev. V veri, da so še pošteni ljudje, prosi najditelja, da odda morebitno najdeni denar v uredništvu »Slovenskega Gospodarja« ali pa pošlje naravnost na naslov Franc Rebernak, Počno št. 1, pošta Zg. Polskava, po odtegljaju 10fi postavne najdnine in s prisrčno zahvalo vnaprej.
V bolnišnici v Murski Soboti je umrla Kristina SeT-žen, rojena Vodiš, žena dosedanjega župana v Veržeju. Rojena je bila leta 1884 v Gradcu, pristojna je v občino Miss, okraj Velikovec na Koroškem.
Zanimivosti od Sv. Jemejfa pri Ločah. V obeh občinah naše župnije je bila vložena samo po ena kandidatna lista in sicer SLS. Tako smo se volilnemu boju izognili, če tudi to nekomu ni prav. Nagovarjal je nekatere može, da bi vložili protilisto, ker je menda že lel, da bi se zopet v lase segli, kakor za časa SKS-far-barije. No, in če bi se bili tudi pri volilnih škatljah spopadli, polna bi bil* itak zopet le naša, ker možje n« verjamejo več od Pašiča plačanim agentom, kakor svojčas. V šentjurski občini je izvoljen zopet dosedanji dolgoletni, mnogozaslužni naš župan Alojz Cvahte iz Ličnice, ki bo črez 2 leti obhajal 25 letnico župano-vanja, ako mu še Bog zdravje in življenje podeli. V Lažah pa je dosedanji župan Alojz Strmšek odstopil in tudi iz odbora je izstopil. Storil je to največ radi boleh-nosti, nekaj pa tudi radi sitnih ljudi, ki imiajo navado, za vse, kar jim ni po volji, delati župana odgovornega. Vsi pametni in razvidni pa mu bodo za njegovo dolgoletno požrtvovalno delovanje vprid občine in vsakovrstno pomoč v raznih težavnih zadevah gotovo vedno hvaležrii. Izvoljen je bil mesto njega sosed njegov, Fr. Levart, zvest naš pristaš. — Ptrismod, ki mečejo krivdo za dohodnino in druge visoke davke na naše poslance, tudi pri nas ne manjka. Prekl . . . Korošec in Hohnjec, tako je zamolil eden tukaj, ko je dobil davčno položnico, namesto prekl . . Pašič in Pribičevič in prokl . . njihovi slovenski podrepniki od JDS in SKS, ki so skupaj te davke stuhtali in uveljavili vkljub ugovortan naših poslancev. Sicer pa, komur so davki previsoki, naj zveže culico in zvandra v Srbijo ali Macedonijo, vsaj teh davkov tam ni, ker je Pašič gulil samo Slo vence in Hrvate, da bi jih tako omehčal in primoral, da bi plesali po njegovi srbski muziki. — Na Vrhu je umrla po 2 letni mučni bolezni (črevesni rak) ki pa jo je krščansko vdano prenašala, Jožefa Lovec, bližnja sorodnica č. g. kateheta Petelinšeka v Mariboru. V Ko-lačnem je te dni umrla na posledicah poroda vrla gospodinja in mati še nedoraslih otrok Marija Marguč, stara 42 let. Jok ubogih otrok, ki tudi že očeta nimajo več, ob grobu nenadomestljive mamice, je segel vsem globoko v srce in pripravil mnogo solz. — Jožefu Bru-mec p. d. Ribič je zlomil voz s hlodi desno nogo nad gležnjem. Ostal je v domači oskrbi. — Pri nas se je zgodil ta-le resničen slučaj: Posestniku Jožefu Rupnik je predlanskem umrla žena. Prišla je cenitev posestva in kmalu seveda tudi davčna položnica za desetek za po ženi prevzeto polovico posestva. Glasila se je na okoli 35.000 K. Možu pa se je ta svota vendar malo prevelika zdela in je šel s položnico na sodnijo pred sodnika, ki je bil vodil cenitev, po pojasnila. Sodnik ga je skušal odpraviti najprej izlepa, nato s hudega, a mož se ni dal kar tako odpraviti. Zahteval je vpogled v davčne knjige in je to tudi dosegel. No in tam se je izkazalo, da se mu je desetek za 28.000 K previsoko zaračunal. Sodnik je k temu malomarno pripomnil: »No, smo se pač za eno malenkost zmotili!« Kakšen nauk sledi iz te zgodbe? Ne plačujte davkov kar tje v en dan, kakor hitro dobite davčne položnice. Ako se vam zdi, da preveč tirjajo, pojdite osebno na davkarijo po pojasnila. Niso nezmotljivi na davkariji in slučajev, da se je položnica na previsoko svoto glasila, ni malo.
Smrt velikodušnega moža. Iz Vrbja pri Žalcu nam poročajo, da je umrl veleposestnik in cerkveni ključar Franc Nidorfer. Kruta smrt mu je ugasnila življenje dne 9. t. m., umrl je, previden s sv. zakramenti v 73. letu svoje starosti. Rajni Nidorfer je bil znan že iz svoje mladosti kot dober in skrben gospodar, kot človek pa Mag in velikodušen značaj. Svoje velikodušje pa je na najsijajnejši način pokazal s tem, da je daroval pred par leti svoje veliko posestvo z vsem gospodarstvom vred redu usmiljenih bratov z namenom, da zgradijo na posestvu bolnišnico. Do svoje smrti je nesebično oskrboval posestvo za usmiljene brate. Vsemogočni Bog mu ni dal priložnosti, da vidi sad svojega truda in veliko-dušja — bolnišnico, toda poplačal mu bo obilo na drugem svetu. Svetila blagemu pokojniku večna luč, njegovi preostali rodbini pa naše iskreno sožalje.
Novice iz Vojniku. Preteklo nedeljo je priredila tukajšnja podružnica čebelarskega društva shod čebelarjev, na katerem je predaval učitelj g. Miloš Levstik iz Celja o tirokih letošnje čebelarske nezgode. Jako zanimivemu in poučnemu govoru je prav pazljivo sledilo tnnegobrojno občinstvo. Po predavanju je bil ogled ne-Katerili fcl~wjlb ¿»Majakev. Ni afrerovaaj» je bil tudi raagever • s»4ai razstavi, katero priredi tukajšnja po^
družnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v nedeljo, -dne 5. oktobra t. L, ker je letos v teku in se interesenti «pozarjajo na to. Prijavilo se je dosedaj že okoli 30 raz-stavljalcev. Predavatelju najiskrenejša zahvala. — V aedeljp, dne 27. julija t. 1. je izročilo tukajšnjo Prostovoljno gasilno društvo častno diplomo svojemu tovarišu Josipu Ribizl za njegovo 40 letno požrtvovalno in zvesto službovanje. Kot četar plezalnega oddelka je še sedaj vzgled marljivosti mlajšim tovarišem. Diplomo je izgotovil tukajšnji učitelj g. Drago Kline.
Kaj npjn ptorotiajo iz Velenja? Tukaj smo imeli preteklo nedeljo občinske volitve. Zmagala je popolnoma SLS, ki je dobila od 25, 16 odbornikov. Od zadnjih volitev smo napredovali za 7 odbornikov. Vsa čast našim zavednim volikem! Ostale stranke: socialisti so dobili 6 mandatov, JDS oziroma orjuna pa 3 odbornike. Značilno je za JDS, da je dobila samo 36 glasov, torej f4 glasov manj kakor je bilo kandidatov podpisanih. Ji tega se vidi, kako se je za podpise »pošteno« agitira-1». Pri tem se je med drugimi že znanimi odlikoval posebno veliki gospod iz kolodvora. Med uradnimi urami ge med železničarji agitiral za podpise za orjunsko listo. T emu gospodu je tudi naša lista strašno v želodcu. Mi temu gospodu kličemo: bo kmalu meta polna! Gospod »šofer« iz Velenja je tudi veliko letal okoli za podpis» »a orjunsko listo. Menda nima od uprave drž. rudnika za to dovoljen prosti čas?!
Razno k, Polzele. Za župana je bil dne 27. m. m. izvoljen Anton Mešič, odločen pristaš SLS. Tudi svetovalci »o vsi naši. Nasprotniki so s svejo pritožbo, katera je bila Mjub temu, da jo je sestavljala orjunska inteligenca, sestavljena tako, da bi jo lahko v pratiki priobčili pod rub-■iko: Za smeh! Sramotno so propadli ter je moral pritožbo tam veliki župan dr. Pirkmajer gotovo s težkim srcem odkloniti. Tablice z napisom: Vstop samo orjuncem dovoden, drugim prepovedan, si bodo baje naročili sledeči gfospodje: Jožef Rojnik, trgovec; restavrater Jelen; mizar Josip Repič; Justa Repič, trgovka. Opozarjamo na to naše ljudi, da se izogibajo teh hiš, drugače bodo sami odgovorni, ako se jim kaj pripeti. Opozarjamo oblast, da poduči «radništvo v tukajšnji tovarni, kako se jim je obnašati napram delavstvu. V prvi vrsti gg. Visjaka in Tcmažiča, da bosta znala, da si lahko delavec usoja, da ima lastno, tem gospodom nasprotno mišljenje, ne da bi se ga zato odpustilo iz tovarne. Ako se oblast ne bo zganila sama, bomo prisiljeni pritožiti se na višje mesto, kar bode imelo »eljuibe posledice. Na tukajšnji šoli pašuje že par let »eki Velikonja, dičen Sokol in orjunec, kateri je iz čiste ljubezni do naroda, strahopetno pobegnil iz svoje domovine ter prepustil svoje brate nasilju fašizma. Možu se lahko zgedi, da bode v prihodnje sam v šoli, kajti mi ne maramo dajati dece v poduk ljudem, kateri so se, kakor ®e šepeče, udeleževali pokolja v Trbovljah ter se jih drži fcri delavskih žrtev. Tudi smo že videli parkrat se njegov «braz bleščati skozi okno kraljeve pošte. Ali mogoče za erjmnce ne velja uradna tajnost kakor za druge smrtnike, •dč. poštarica, ali veste, kaj je Vaša dolžnost? Ne silite »as, da bi Vas morali še ponovno opozarjati na dolžnosti, bajti klub demokratskih poštarjev Vas ne bo več ščitil in biti član Sokola ne sme več biti plašč za razne nerednosti.
Orlovski dan Savinjskega orlovskega okrožja, ki se je ▼ršil dne 3. t. m., v Šmartnem ob Paki, je'bil prava manifestacija Savinjčanov in šaleščanov za orlovske ideje. Pod najtežjimi pogoji v položaju, ko bi vsaka druga organizacija odpovedala, v blatu in dežju je pokazalo orlovstvo, da »i to organizacija samo za kratek čas, pač pa so to kre-mneniti značaji, kateri gredo brez ozira na zapreke krepko po začrtni poti. Po sprejemu na kolodvoru se je razvil krasen sprevod na trg pred cerkvijo, kjer se je vršila pridiga sv. maša. Dež, ki je začel padati že med sv. mašo, je onemogočil zborovanje. Vendar so kljub temu telovadci •dkorakali na telovadišče, kjer se je vršila skušnja in priprava za popoldanski nastop. Šele močnemu nalivu so se telovadci umaknili. Z upom in strahom smo se v opoldanskih urah ozirali na z oblaki zastrto nebo, ali bo mogoč »astop ali ne. Ob pol dveh je dež malo ponehal in narod »e je začel od vseh strani zbirati na teloradišču. Videli smo tukaj sivolase starčke in nežno deco, ljudje so kljub dežju in blatu prihiteli več ur daleč, da vidijo našo mladino, njen trud in njeno delo. Telovadba se je vršila dobro, le škoda, da se je vsled razmočenega terena nekatere točke kot lahka atletika moralo opustiti. Ker je proti koncu eačel zopet padati dež, orodna telovadba, dasi v takih «kolščinah izvajaia nad vse pričakovanje, ni mogla doseči svojega viška. Savinjsko orlovsko okrožje pa lahko nedeljski nastop zabeleži kot najboljšega izmed dosedanjih. Si-•er so mogoče prejšni bili bolje obiskani in so gmotno bolje izpadli, toda ta je pa že pokazal uspeh orlovskega or-ganizatoričnega in izobraževalnega dela. Ob pogledu na ■nnogobrojno udeležbo ob tako slabem vremenu smo pa ■poznali, da je orlovstvo prodrlo globoko med narod, da fe postalo prava narodova organizacija ter jo hoče slovenski narod podpirati v vsem njenem delu in početju. Naša mladina pa se bode s to zavestjo v srcu vrgla s podvojeno silo na delo ter uresničila besede zastopnika OP dr. Hodžarja: »Mi smo granit in jeklo, ob katerem se bodo razbili vsi nasprotni valovi!«
Smrtna kosa v St. Juriju ob južni žel. Zadnjo soboto, dne 9. t. m., smo spremili k večnemu počitku vsem dobro ®nano in pri/jubljeno gospo Marijo Zupane, p. d. Čatrico Sc Černolice. Šele 45 let je imela. Podlegla je zavratni pljuč niči. Kako je bila rajna priljubljena pri sorodnikih in znan-•fri, je pričal njen veličasten pogreb. N. v m. p.!
Pritožbe iz Brda pri Planini. Naši ljubi sosedje Planin-a» napredujejo, namreč v pijančevanju in v nemocalnosti. Odkar s« nekateri iz gorda »Jarček« dobili lepe, neeasiu-iene tisočake, ne porabijo iste za popravo svojih umaea-inrib in rac&igariih koč, ampak p« grlu mor« iti. Posledic« p*janC®vanja s« pa poboji. Se pred kratkim je pijani sin
svojega pijaiega očeta tako ljubeznivo dregnil v rebra, da je moral oče v bolnišnico. — V nedeljo, dne 3. t. m., Odkar nas je radikalna stranka osrečila s finančno stražo, so neprestani škandali teh ljudi na dnevnem redu. Vodja finančne straže je neki Maks Udir. Vseh od njega tukaj povzročenih škandalov popisovati, nima »Slov. Gospodar« dovolj papirja, črnila in prostora. Oženjen je z Nemko, ki se tukaj šopiri s svojim špilfeldskim vajncerl-dajč. On pa je velik varuh zakonske zvestobe in pri tem varstvu ga je preteklo nedeljo po polnoči zasačil mož, ki pa ima druge pojme o zakonski zvestobi, kakor financar Udir in je zategadelj njegovo uniformo tako temeljito skr-tačil, da še ta flike ne bo sposobna. In na račun davkoplačevalcev bo dobil novo uniformo. Odločno zahtevamo od pristojne finančne oblasti, da se to člcveče odtod takoj odstrani, sicer spravimo še mnogo delikatnih stvari tega junaka pred višjo oblast.
Smrt ugledne krščanske matere. Iz Zdol poročajo: Dne 1. t. m. se je preselila v srečno večnost ugledna krščanska mati Marija Bogovič v zdoljski župniji. Imenovana | je zelo rada prejemala sv. zakramente, zato jo je Bog po-\ klical na plačilo ravno na prvi petek meseca avgusta. Pokojna bi imela praznovati čez pol leta svojo zlato poroko, j a ni doživela tega veselega družinskega praznika na zemlji. Blagopokojna se je pripravljala za zadnjo pot z vzornim krščanskim življenjem in z mnogimi dobrimi deli. Š« dan njenga slovesnega pogreba so proslavil adobra dela. Sorodniki so namreč darovali namesto venca za dijaško semenišče 400 K in za domača ubog« tudi 400 K. Naj počiva v rniru-
Tovariši-vojaki iz vojne 1914—1918, sestanek na Bre-ijah! Deset let je minulo, ko se je začel strašni vojni čas, ko so prvi tovariši padli v Galiciji, ko smo se v stiski zaobljubili Bogu in Mariji Pomagaj. Kar nas je ohranilo dušno in telesno življenje, smo že lani ob katoliškem shodu sklenili, da letos na Brezjah izvršimo svojo obljubo, se javno zahvalimo Bogu in Mariji ter zberemo v veselo j družbo starih tovarišev iz težkih vojnih časov. Izvršujoča i prežeto nalogo in vsled ponovnih vprašanj tovarišev iz raznih krajev, sklicujeva sestanek vseh bivših vojakov iz i svetovne vojne brez razlke šarže in oddelka, posebno še , tovariše kurate, na nedeljo, dne 31. t. m. na Brezjah na Gorenjskem. Ob 10. uri predpoldne bosta dve sv. maši (ena v zahvalo, druga za padle tovariše) in govor, pri kosilu in po njem prijateljski sestanek, ob treh popoldne li-tanije. Kdor ima kako posebno željo, naj piše na Prosvetno zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Upamo tudi na polovično vožnjo. Prosiva tudi preč župne urade, naj ozna-i nijo ta sestanek svojim župljanom eno prihodnjih nedelj. — Fran Bonač in Jernej Hafner, bivša vojna kurata.
Strašna vremenska nesreča na Kranjskem. Deževje letos povsod* povzroča poplave, ki delajo veliko škodo. Posebno hudo je letos prizadeta Kranjska, kjer pride skoro vsak teden do velikih poplav. Komaj pred par dnevi je prelom oblaka povzročil strašno rudniško nesrečo v Kr-melju, kjer je voda udrla v rudnik ter v rovih zadušila 9 rudarjev, pa je že zopet zadela pokrajino med Škofjolcko in Polhovim Gradcem še strahovitejša nesreča, ki je napravila na poljih, gozdovih in hišah milijonsko škodo, nesrečne ljudi napravila za berače, ker so jim njihova posestva za par let uničena in kar je še najbolj žalostno, zahtevalo je 15 človeških žrtev, med temi večinoma deco. Minuli petek proti večeru se je nebo nenadoma poobla-j čilo, votlo grmenje in treskanje je naznanjalo bližajočo se ! hudo uro. Ljudje, ki so se vrnili iz polja od dela, so hiteli ! zapirati, hleve in hiše; kmalu je začel padati rahel dež, kar pa ni trajalo dolgo. Grmenje je postajalo vedno hujše •in dež je začel liti kot iz škafa. Popolnoma se je stemnilo, videli so se samo bliski, grmelo pa je tako, kat bi nastal sodni dan. Nastal je strahovit vihar, ki je slamnate strehe kar dvignil v zrak, opeko pa je raz streh kar posnel, preobračal kozolce ter lomil drevje. Po hišah se je razlegala molitev odraslih ter jok otročičev. Vse je bilo preplašeno, ker takega vremena še ni nihče doživel. Veda je z vsakim hipom naraščala in predno je minila ura, je drvela po dolini v višini več metrov, razdirajoč in noseč s seboj vse, kar ji je stalo na poti. Hudourniki, drveči s hribov, so trgali s seboj cele plasti zemlje, izpodjedali in podrli cele gozdove ter se divje zaletavali v dolini stoječa poslopja, ki so postala kmalu žrtev razbesnele vode. Zi-dovje se je vsled vodnega pritiska lomilo kot da je iz mehkega testa. Jezovi ob potokih in rečicah so se v hipu udali, voda je odnesla mline ter mostove, skratka, nastal je pravcati pekel. Ubogo ljudstvo se je skušalo v silnem strahu rešiti iz podirajočih se hiš. Nekateri so hiteli v hleve, odvezovati živino ter jo brodeč do pasu v deroči umazani vodi, gonili na višje ležeče kraje, drugi pa so skušali odnesti iz poslopij še najpotrebnejše stvari ter so bežali v negotovo temo, iščoč zavetja vsaj pred smrtjo, ki bi jih v hišah gotovo zadela. Pri takem begu se jih je pa največ ponesrečilo. Voda je izpcdnesla otroke in stare, pa tudi marsikaterega trdnega moža, in drugi dan so jih našli mrtve daleč od rodnega kraja, zapletene v vejevje in izruvano drevje. Strašni naliv je trajal vsega skupaj nekaj nad dve uri in vendar je zadostoval, da je postala poprej cvetoča pokrajina sedaj razdrta puščava in bogati ter ; dobro stoječi kmetje siromaki in berači, ki so si rešili iz valov le golo življenje. — Drugi dan so oblasti ukrenile takoj vse potrebno za najsilnejšo pomoč bednemu prebivalstvu. Ko je kraj Aleksander, ki se sedaj mudi na Bledu, i tlišal o strašni nesreči, se je takoj z avtomobilom odpeljal j ter si ogledal razdejane kraje, povsod bodreč obupane ljudi ter jim obetal pomoč. Opustošene kraje si je ogledal : tudi ljubljanski veliki župan, te dni pa pride posebna ministrska komisija, ki bo natančno ugotovila nastalo škodo. ; Vlada je takoj določila 600.000 dinarjev kot prvo pomoč oškodovancem. Za popravo opustešenih vasi, poslopij, ««»t b» mostov je vlad» obljubila vojaško pomoč. Če tinB ne bo rmogoie poplavljenih krajev v ir*tbem času za-
pet obnoviti, s pomočjo države in javnosti se bo pa nesrečnim ljudem vsaj olajšalo bedno življenje, v kojega jih je pahnila ta strašna vremenska katastrofa.
Izjava. Iz gotovih virov sem zvedel, da zlobni jeziki trosijo vest, češ, da sem s pomočjo domačega osobja sam vdrl v trgovino, torej vlom fingiral za to, da dobim viseko zavarovalnino izplačano. Za dokaz vam naj vsem zlobnežem služi tole, da je moj oče imel zavarovano proti vlomu skozi 15 let pri družbi »Vardar«, pa je s 30. junijem t. 1. zavarovalnino odpovedal in 10. ulija smo bili okradeni, tako da mora to grozno škodo, črez 200.000 K naša hiša sama trpeti. Pripomnim pa še, da bodem vsakega, kateri mi na tako zloben način krati poštenje, brezobzirno kazensko zasledoval. — Ivan Belina, trgovec, Macelj—Podlehnik.
Opozarjamo vso bližnjo in daljno okolico, da bodem letos v obilni meri nakupoval, ter najdražje plačeval lepe, obrane, vse vrste jabolka in dam, kdor jim proda že danes, na račun v denarju, ali blagu ali špe-cerijo. Tudi se nam obetajo letos jesenske gobe v obilni meri, naprošam cenj. nabiralce gob da jih skrbno pobirajo in suše na zraku. Režejo se naj kolikor najbolj veliki komadi in tenko. Ker bodem letos pošiljal gobe v inozemstvo, kakor v Italijo, Ameriko, bodem plačeval lepe suhe gobe najdražje. Ponudijo naj se mi zanimanci, kateri hočejo zame v raznih krajih nakupovati proti primerni proviziji. Vljudno prosim, da se mi iz vseh krajev ponudijo lepe bele suhe gobe, ter bodear prišel osebno po nje in takoj plačal. V vsakem kraju naj eden zame kupuje. Se naj topleje priporočam z vsem spoštovanjem Ivan Sever, trgovina z mešanim blagom, Velenje. Zgoraj imenovana trgovina »Sever« se najtop-leje priporoča. Ozirajte se na njen oglas.
Kdor se čuti oslabelega, se pokrepča, ako zavžije eno porcijo »Juhan«-ove june.
«MaMMMMMlMtoJMttittUMAMKMM**,««
Sdsaodlarstvo. ;
ŽITNI TRG.
Kupčija z žitom je še vedno živahna. Ker cena pšenici v Ameriki in drugod narašča, se tudi naši kmetje držijo višjih cen ter držijo raje blago doma, nego da ga predajo po običajnih cenah. Posledica tega bo zopetno naraščanje pšenične cene. Tudi oves je vsled slabe žetve, kojo ja zakrivilo zadnje deževno vreme, znamo poskočil v ceni. Kupuje se pa večinoma lanski, ker je letošnji preslabe kakovosti ter se ne more izvažati. Mlini meljejo s polno paro, ker je ravno sedaj najugodnejši čas za prodajo moke. Inozemske tvrdke so naše mline naravnost preplavile z naročili in večja podjetja v Banatu in Slavoniji so csigurana za več mesecev z mletjem že prodane moke. Še vedno neurejene prometne razmere izvoz otežujejo. Izvaža se največ preko Subotice in ker je železniška proga Subotica —Vinkovci še vedno pokvarjena, se vrši ves premet edino le na progi Indjija—Subotica, radi česar je omenjena proga preobremenjena. Iz Slovenije se žito ne izvaža. Naši mlini delajo večinoma samo za domačo uporabo. Sicer pa slovenski mlini neznatni in naši trgovci mnogo moke nakupijo direktno v Banatu. Nekateri banatski mlini imajo pa v naših večjih mestih svoje prodajalne ali zastopnike, kjer prodajajo moko lastnega izdelka. — Cene žitu in moki so približno sledeče:
Moka nularica se prodaja na debelo po 560—565 din. Ker zaloge niso velike, je pričakovati, da bo cena še poskočila.
Pšenica se je eopet dvignila in se sedaj prodaja po 360—365 din. V Slavoniji je dražja: 100 kg stane 380—385 din.
Koruzo staro kupujejo pasivni kraji, dočim inozemske tvrdke čakajo na novo koruzo, ki letos izredne» dobro kaže ter bo prvovrstne kakovosti, kar lanska nikakor ni. Cena stari koruzi je 260—265 din., v Zagrebu in v Slo-venijji 290—295 din.
Oves je letos zelo slabo obrodil. Vsled prevelike vlage je zrnje drobno. Tem bolj se radi tega prodaja lanski, ki je v ceni znatno poskočil ter se plačuje po 315— 330 din., novi oves se plačuje po 290—300 din. za 100 kg.
XVI. poročilo Hmelarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec, SHS, 7. 8. 1924. Dosedaj smo imeli za hmeljsko rastlino vobče neugodno vreme. Malo solnca, hladne noči, v nekaterih občinah hude viharje in mnogo mokrote. Upanje na povprečno dobro letino se je precej zmanjšalo. Srednje pozni hmelj ne bo relativno toliko dal kot lani, ker je le redko posut s kobulami; vendar bo njegova kakovost, pbsebno glede množine lupulina, prvovrstna. Pozni hmelj je zelo ■eaostal v razvoju in se je bati, da veliki del ne bo prišel do okobulanja, ker je že tri tedne v cvetju in kaže v nekaterih nasadih le malo, v drugih nobenega nagnjenja do okobulanja, kar že deloma povzročuje, da se cvetje skrču-je in polagoma odpada. Gotovo je, da bo poznega hmelja precej manj kot v minulem letu. Marsikaj bi še še izboljšalo, ako bi se vreme v najkrajšem času stanovitno obrnilo na boljše. — Društveno vodstvo.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo javlja svojim udom, da je železniško ministrstvo dovolilo hmeljskim obiravcem polovično voznino na progah bivše južne železnice, potem na progah Grobelno—Rogatec in Celje—Dravograd. Tozadevne legitimacije dobijo društveniki brezplačno pri vod etru v Žalcu.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80—ti D, francoski frank 4.5S—4.G0 D, laška lira 8.05 D, eehoslo-vaška krona 12.43 D, švicarski frank II.*)—15.3« D, za 100 avstrijskih kran j® plaeati 0.11 D. T Curibu imača vredaoat dinarja S.t® ««»riuier.
MALA OZNANILA.
Dra dijaka iz poštene krščan-	Proda se majhno posestvo pri
ske hiše se sprejmeta na sta-	postaji Pesnica. Andrej Majhen,
»ovanje. Oglasiti se je treba v	Gačnik 55. 1034
kratkem. Pobrežka cesta št. 0 -——*-:—rr r
I. nadstropje, levo. 1025	Pro,da se posestvo v lepi legi.
_1___Več pove Anton Kidrič, pošta
Dra dijaka je sprejmeta na	Makole. 978 2—1
stanovanje i» hrano. Marija ;---
Kcšak. Maribor, Korosčeva ul. 2,
Proda se na Strnišču pri Ptuju
____! nekaj barak. Povpraša se pri
stanovanje Industriji Strnišče. 984 3—1
Dijake sprejme na in hrano. Žamot, Mlinska ul. 32. J Rodovitno posestvoT^aTnlldn-
i čna lega, ob okrajni cesti pri Mariboru, 3 orale vinograda, 6 oralov sadonosnika, 5 cjiv, ve-
Posetite ed
15.-avg. m
IV VZORČNI VEiESEJM

Sprejme g« Dijak 1.—4 realke na biano in stanovanje pri boljši rodbini. Naslov v upravništvu. 1017
Sprejmem več dijakov na stanovanje in hrano. Električna, Gospodarja, luč. Naslov v upravništvu. 989
liki travniki, 3 hiše z gospodarskim poslopjem se ugodno proda Naslov v upravništvu Slov.
1027 2-1
Najlepše slike za nagrobne Sprejmemo takoj kot strojevodja • kamne natančno posneto na por-(maSinista) poštenega, neoženje- j celan, izdeluje najtrpežneje znanega moža (tudi invalida)., ki ni umetn. zavod Ant Hofmann, ; ima izpit za kurjača, se razume! Karlovi Vari. Naročila za Jugo- j na električne motorje in je to-' slavijo sprejema in preskrbuje liko vešč ključavničarstva, da Informacijski biro »Marstanc, lahko opravila najvažnejša po- Maribor, Rotovški trg 1. Ceniki pravila v hiši. Šolske sestre v na razpolago.	J013
Mariboru.
U UUBUfiMl
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajaj« v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na 50•/« znižano v o ž n i • tudi na brzovlakih (razen SOE inbr. 3,6) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajnah za ceno Din. 10'—.
IMUl
Vremenski preroki,
fee s ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija.
Ob J ur ju že aebe te v strgam koči, opekotivRačju si urno naroči.
C« Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v R a č j u opeke si vzeme.
Šafar, vešč sadje- in vinoreje, z večletno prakso išče primerne službe.	1026 3—1
Odda
[Pozor! Prašek najboljše sredstvo proti vsaki svinjski kužni bolezni, kakor proti rudeči ali svinjski koleri in zdravilai re-dilni prašek za živino se dobi
se za svojega 7 mescev v trgovini Albert Verdnik, Srni-
stari fant. Dravska ulica iO, I. nadstropje.	iG22
10 mescev star zdrav i« čeden fant brez starišev se odda milosrčnim ljudem. Naslov v upravništvu.	1O18
Za Scherbaumove vinograde Vrhov dol pri Limbušu se išče viničar z najmanj 4 osebami (2 moškima). Vpraša se Scher-baumhof III nadstropje, Trg svobode 6, Maribor.
Krepkega dečka, zdravega, strogih, poštenih starišev (kmetških), z dobro šolsko izobrazbo, iščem za takojšnji lastop v trgovino z mešanim blago m. Martin Šumer, Konjice.
Sprejme se kot učenka v trgovino z mešanim blagom na deželi dobro vzgojena deklica ne pod i5 let stara s primerno šolsko izobrazbo. Sprejme se tudi takšna, ki se ie že nekaj časa drugje učila. Naslov v u-pravništvu.	1O19
Šafar, izurjen v sadje in vino-reji, starejši, oženjen, želi nastopiti službo, takoj ali v jese-ai. Naslov v upravništvu. 992
klavž, pošta Slovenjgradec. — Cena 20 din. 1 kg.	1015
Sadne mline, najboljše, kar se J jih pozna, (Pfešfer) naročuje in se lahko ogledajo pri I. Dolinšek,» St. Pavel pri Preboldu. 1021 i
Steklenice vseh vrst kupi trgo-' vina Posch, Maribor, Koroška; cesta 20.	947 3—11
Proda se kompletno motoma j kolo, znamka Alba. - Cena se i izve pri Antonu Klemenčič, tr-popolnoma g0vec, Beltinci, Prekmurje. 977
Pohištvo za spalno sobo, v dobrem stanu, furnirano, brez vsakih stenic, obstoječe iz 2 postelj z prožnimi vložki ter žimnatimimatracami, 2dvovrat-nih omar, 2 nočnih omaric, umi-valne mize z marmornasto ploščo ter brušenim zrcalom se proda za 28 000 kron. Na ogled pri F. Zinauer. Maribor, Aleksandrova cesta 45. 994 2- 1
Izdelujem vejalske mline naj-i boljšega izdelka, prevzemam; tudi stare v popravilo po nizkih cenah. Andrej Babeuko, Spod. Sv. Kungota, p. Pesnica. 988
Manitfakturno blago ¡za moške in ženske obleke, perilo in vse '
Mamica ali si« slišali???
da se najceneje in Najboljše kupi v domači trgovini vsakovrstno manufakturno blago kakor izgotovljene hlače, srajce, moške obleke itd. ter špecerijsko blago. Kupujem vedno po najvišjih cenah: jajca, bele suhe gobe, kuro no in janež. Vsi ti pridelki se lahko zamenjajo za vsakovrstno blago v trgovini:
v
USODKA PiLIKA
se nudi posestnikom, posebno onim, ki imajo hiše s slamo krite, ker si lahko nabavijo v Celjski opekarni E. Unger-Ullman prvovrstno strešno kakor vsako drugo opeko danes najceneje." Opeka je cenejša.od slame. — ' isarna: Celje, Razlagova plica št. 4. — Tovarna: Sp. Hudinja pri Celju. — Za cenj. naročila se uljudno
priporoča
CELJSKA OPEKARNA E. UNiiER-ULLMAN.
¥ELENil.
iiuggiiiaiiinigi
Somišljeniki inserirajte!
ZAHVALA
Povodom pogreba pri izgubi našega p-r «blagega dobrotnika, gospoda
Franca 2STid.ox£er,
veleposestnika v Vrbju pri Žalcu,
ki je umrl dne 9. avgusta i. 1. v 73. letu po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, se vsem udeležencem najislcrenejše zahvalimo. Posebno se zahvalimo dcmačemu župniku vlč. g. Antonu Veterniku, duh. svet., za krasne, ganljive besede na grobu, vsem drugim vlč. gospodon župnikom in redovnikom, Orlom iz žalskega okrožja in vsem ostalim udeležencem, bližnjim in daljnim. Bog nji mnjihovo ljubav cbilno povrni. Našega dobrotnika pa priporočamo v molitev!
Žalec, dne 11. 8. 1924.
Usmiljeni bratje v Vrbju.
1
Mučnega nčenca sprejme mizar „„-o-*. _______ ______... ___
stvo Krekova ulica 18, Maribor.. druge potrebščine kupite naj-987 2—1	ugodneje v veliki izbiri v trgo-
vini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	99° 2—1] Capi«
Mojstra išče medičarski vajenec z 21c inim tečajem, da se naprej lči, Matija Zajelšnik, Prežig«l št. 3, Konjice.	984 2—1
V Spahlji pri Ptnjn (3 km od mesta) se išče en dober trgovec in gostilničar, kateri" lahko s 1. septembrom t. 1. prevzame trgovino z mešinim blsgom ter deželnimi pridelki in gostilno na račun. Stanovanje s 4 sobami, krasno kuhinjo, jedilno -hrambo, drvarnico, 2 svinjska hleva, je najemniku na razpolago. Prostori so novi ter se z inventarjem posestnika prevzame. Oglasiti se je pri lastnika A. Brenčič, pos., Spuhlja, Ptuj, do 24. avgusta. * 999 2-1
8i zamuditi
po £ttsk>v!io eenah došlo menufalrtum fck'go, kakor: kretone, diu? I«, tiskovino, volnen« bS«£v ¡moške in ieneks «Hokc^ Bvi'ene rute t«r vse dra&a p#tr»fei£jas yd tmSW
Jajca, maslo, surovo maslo, mast, suhe gobe ter vsi poljski prideiki se kupujejo vedno po najvišjih dnevn;h cenah v trgovini Franc Senčar, Mila Nedelja in Ljutomer.	991 2—1
Stare tračnice za stavbo, I kg samo 2 5O D in 1 voz (Kipp-wagen) jako poceni na prodaj. M. Tomše, Maribor, Vrazova ulica 9.	997 2 -1
Večjo množino debelih, smrekovih hlodov kakor tudi stoječi RjldeŽfcO, SO^ČilE Pe5E les, kupi Matija Obran, električ-,	.
na žaga, Maribor, LoSka ulica i
št. 15.	ioo3 8-i nečistost! v obrazu
Martin
timer
itesraSlfS,
Proda g« 3 orale zemlje (vino- Suhe gobe, brinjevo olje in fi-
grad, gozd in travnik) v Ore- žol kupuje po naj višjih "dnevnih novcih pri G. Radgoni. Več se cenah ter prosi za povzorjene , ¿!ve pri županskem uradu Bo- ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj ' račova pri G. Radgoni oziroma i	870 26—1
v Studencih pri Mariboru, Kra- ——-1
Ija Petra c. 19.	996 Gotove moške obleke, perilo za
prežene pri daevni uporabi pra\ temeljito edinole
Kupim majhno posesestvo v bližini Maribora ali vzamem takoj v najem. Naslov v upravništvu. 1OO9 2—1
Lepa, moderno opremljena lii¿a 3 so >e, 8 kabineti, kuhinja, kopalna soba, klet, malo gospodarsko posjopje, drrarnica, kur-;ik itd. v krasni legi, tik veije
1 moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor, Vetrinjska u-lica št. 15.	715
Rožfti SMSlI
Cena io-— Din. Lekarna „pri Zamorcu"
Karol Wolf, Maribor,
Gosposka ulica 12.
Tmmm straia*. lirami ialasa in koMin
I Franjo Farič
Maribor, Levstikova ulica 9
^izdeluje mlatilnice, slamoreznice, sadne mline (sistem ,Dangl'), reporeznice, vetr-njače, mline vseh sistemov, mline za grozdje, viteljne (Gopel) lastnega izdelka po konkurenčnih cenah. Transmisije, ležišča, jermenice itd. Dobavlja razne strojne dele vseh sistemov po vzorcih ali rizbah kakor tudi razne dele za polnojarmenike (Vollgatter). Prevzame popravila polnojarmenikov, strojev za obdelovanje lesa, motorjev, parnih in raznih dragih strojev. — Dobavi sivo in kovinasto litiao po Jastnih modelih ali načrtih. — Cene k. nkurenčne.
Draibesi oklic. Dne 22. avgu-|.	sta t. 1. ob io. uri dopoldne se
železniške postaje, z vodovodom bo prodalo nasodniji Ptuj krneč-• a električno razsvetljavo, veli'' ko posestvo v Slatini, Paradiž ki s;;djnosnik, vse lepo ograje- j in Pristovi (Kolednik), 27 oralov I 10, je na prodaj. Posebno ugod- različaib zemhišč v 4 skupinah j no za kakega veletrgovca z le- za najmanjše ponudke — vadija 1 som ali pa upoko jenca. — Po- j za vse treba 33.000 D, za dele j jasnila daje iz prijaznosti pod- kupnin se čaka po dogovoru.
..„11-----t—1—.-i Maribor, j Pojasnila daje notar dr. Barle
-flr-'- " —	1008
polkovnik Zunkovič, Slomškov trg 17,1.
1O35 ' v Marib»ru.
Vinograd s trgatvijo, nekaj	Vabilo na občni zbor Posojil
j;ozda in klet s prešo se proda,	niče v Križevcih r. z. z n. z , ki
Lepa solnčna lega. Cena po	se vrši dne 31. avg. 1.1. po ve-
dogovoru. Več pove Jakob	čemicah ob 3. uri pop. v poso-Plevčak, Hrastovec 28, Štude-, jilničnih prostorih v Križevcih
niče pri Poljčanah. 1001 3 • 1	pri Ljutomeru. Dnevni red: 1.
--•-:—	Čitan:e in odobrenje zapisnika
Hiša 4 sobe, kuhinja z gospo-	o zadn. ofečn. zboru 2. Poročilo
dar^kim poslopjem, pol orala	načelstva in nadzorstva. 3. Odo-
zemlje, ob državni cesti se ta-	brenje rač. zaključka za 1. 1923.
hoj proda za»34-000 din. Grošl,	4. Volitev nadzorstva. 5. Slučaj-
Slivnica pri Mariboru. 91*	nosti. — Načelstvo.	1020
ZWM STR0SK0M
VAM NAPRAVI
yjHfl/y
NAJBOLJŠO HRANO!
^ »sak» »rsto <
:K. KAKUEß,
G8AVER \
mr
tmnxt& ▼ rfa^-^aod^no-l»^ «šlkcg Js	»
preBieta davao prei^ragoul in pcS^a^M^l »JW vi 1FRANCKOV 1 kitvni pcMatck« t ubofSk®, — V varstvo proti ,Y>c>nare&asi Ni>t*| 34*4 etiketi p oseba t» ir.1sč<sjo ¿1«vma ofc*fciJa, 1 itaa »Frwiek« fc »Smv&i nttaiek«. — 5 FRANCE t z ¡aallaÄköa*« h Idbn
-
-
14. avgusta 1924.
Vil. dunajski mednarodni sejm
7. do 14. ssplembm 1924.
Posebni oddelek za
poljedelske
stroje in orodji
kakor
ia vse poljedelski potrebe
v Messehaus—Rotundi. Pojasnila daje:
WIENER MESSE, WIEK, Vil,
avstrijska zastopstva v inozemstvu ter častni zastopniki Dunajskega sejma v vseh večjih krajih.

Obvestilo.
čast nam je čč. gg. duhovnikom in ostalim iate-?»sentoi» vljudno naznaniti, da nam je bilo mogoče vsled povečanja naše, že nad 100 let obstoječe livarn« avonov v Mariboru, Melje, izgotoviti minulo leto «kroglo 130.000 kg zvonov v največjo zadovoljnost naših odjemlacev. V dokaz temu nam služijo mnoga nak-sadna naročila kakor tudi številna zahvalna in pri-«aalna pisma, ki so gg. interesentom in odjemalcem vsaki čas v originalu na vpogled. Letos pa smo vlili £e nad 100.000 kg zvonov tako, da nam je sedaj omo-jočeno našim cenj. naročnikom postreči m najkrajšim dobavnim rokom.
Vsled mnogih izkušenj naših prednikov in na podlagi dolgoletne lastne izkušnje ter upoštevajoč uspehe ananstvenih raziskovanj v najnovejši dobi, se nam je posrečilo izumiti novo konštrukcijo zvonov, kojih glav-*i glasovi se vedno harmonično ujemajo vsemi postranskimi glasovi, vsled česar dajo one divne, dolgo in goloboko doneče odmeve, radi katerih hvalijo naše avonove brez izjeme vsi glasbeni strokovnjaki.
Vsled naših starih poslovnih zvez z največjimi kovinskimi topilnicami dobivamo kovine najboljše kakovosti iz prve roke in vsled tega tudi najcenejše.
Uspehi, katere smo dosegli z intenzivnim delom, so nam bili v spodbudo, ustvariti izdelek trajne vred-mosti tako, da imafo garancije t v r d k e tudi dejansko vrednost, vsled česar brez pretiravanja smelo trdimo, da nismo samo največja, ampak tudi »ajsolidnejša livarna zvonov v Jugoslaviji!
K sklepu še pripomnimo, da je v naši zvonarni vedno večje število zvonov izgotovljenih in nam je zalo omogočeno, cenj. odjemalcem pri event. obiskih napraviti poskuse na posameznih zvonovih ali pa tudi v skupinah; to je tudi najboljša prilika, kjer s» lahko vsak interesent prepriča o dobrih lastnostih naših zvokov. Priporoča se:
LIVARNA ZVONOV IN KOVIN, Inž. J. in H. Biihl, Maribor.
„JUGOKETflUJA" Ljubljena |
Mahtj«	4
im vrtli MtfMriK ^
wtl klcptrsbi, ^ Sdftfžšr^fličarite hi ^ vo^ovmHio - MWi* diska ft!a.
Znižana cm«. Tobm Ir seHnt
Rudl-ova stiskalnica!
—mrnuiiiiiMiiiiiiiMTifii imii iii i—mnu iiimii i«iiiiiain«iinnm—na
Na decimalna dvigala.
Najnovejši patent za sortirano vino, sadje in slično. Sok ne pride z železom v dotiko. Brez vijaka trajni pritisk od 300—30.000 kg, kateri se enostavno uravnava z dvigalom in utežo 10—100 kg. Zavzema majhen prostor 2—4 kv. metre. 100 kg moštnih jabolk daje 80 litrov mošta tekom treh ur.
Cena stiskalnic: Št. 1 koš 40-50 cm stisne vina na dan 600 1 D 4000,— Št. 2 koš 50-50 cm stisne vina na dan 900 1 D 4500.— Št. 3 koš 60-60 cm stisne vina na dan 1200 1 D 5000.— Št. 4 koš 70-70 cm stisne vina na dan 1600 1 D 6000,— Št. 5 koš 80-80 cm stisne vina na dan 2400 1 D 8000.— i
i-rxiYm irUTUTWnJn
JW
rJ
Najboljše pisalne stroje
áabfi7Í tudi na mesečne obroka profl
st. o kos ou-eu cm stisne vina na uan ziuu i u tsuuu.— i	T"^	fH
Franio Rudi, Maribor-Pesnica. J-Hili KlLJL OU.,
Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76.
JPepčefc in Tinček.
Peplek in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofeniku v Celje" je.
Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, { ker le tam se da tako poceni kupiti5 da zamorem namesto ene dve obleki l nositi 1	i
ID
DEŽNIKARNB JQS. VRANJEK
Kralja Petra c. 25 flLlT T"0 (BivSa graška CrHiJLlJllI	mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo dažaikos1 do-asčgga izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in ii» vršuje vsa popravila točno in solidno.
Zamena oljnatih semen
Naknp deželnih pridelkov
L. BREZOVNIK,
trgovina mešanega blaga
Glavni trg IToJkiIIk Glavni trg Ustanovljena 1897.
Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
Naknp jajc	Naknp mleka
dorhoče kopiti zelo poceni
naj gra j prodajalni
TISKARNE SV. CIRILA Y BARIBORB!

ZVONARNA IN LIVARNA •
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah,
m 22 m
Kolodvorska ul. 18 — ¿SO.
Kdor v Slov. Gospodarju oglašuje, uspeha gotovo se raduje!
LJUDSKA POSOJILNICA V CEUIT
registrovana zadruga z neomejeno zavei j
(poprej pri Belem volu)
se ie preselila 1. junija 1924
v svojo hiio na Cankarjevi ulici it. 4 srn- pritiifoo -sa>c
poleg davkarije. Pri Ljudski posojilnici je najvarnejše naložen denar in se obrestuje najugodneje. 748 ,3_4
Fran Strnpi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljb, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
c©2a,e? In točasL©, po»tx®;žib
oto®o
tt
VI

Vlačilec goseniiar 25 in 50 HP
(Tracteur en ehenilles, Raupenschlepper)
«i poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo i« štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na najbolj strmih tleh, ne stiska tal. Obratuje a» z bencinom, petrolejem ali sirovim oljem,
Otto Kurth & Tedesco, Wien VII.
Dofolergaste 1-53 b, telefon 38. O. 4*. 648
Cerkveni zv
iz Bohler-liviga spirijaUga jekla.
Neprekosljive lepota zvoka, polni ton in čisto uglašani. Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. Uglaševanje tudi z bronastim zvonovom. Dobavljamo vedno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugoslov. uvozna carina. Glede trpežnosti zvonov, trajnosti višine glasu in čiste uglaše-nosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej breepogojno prospekte in proračune od
Q«br. Bdhltr & Co<, flkttfngisellschaft,
Vito l„ Elisabtihstrasse 12. », s-,
Dtnar naSoiit«

nalteellls	nahrartisISe
pri
Spodnještaierskl ljudski posojilnici r.z.zn, ze

O
f laribara, Stolni ulica SI S,
ki obrestuje hranilne vloge po
87,
in
O SW /P
oziroma po dogovoru.
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
„S Plil T«
d. d, za cement Portland, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.	750
Najstarejši in edini najbolj vai»en denas>ni zavod w Ptuju.
Heitna hranilnica-Kreditno dmit
Sie I §3
Stanje vlog okrog 20 milijonov ki»on
Sprejema vloge in daje razlieua posojila pod najugodnejšimi pogoji.
WWW
■ «ttgffr«. iw«u ui.'wmuamnammiimil*imj»mhMi «mmaiwia«se
4' • ■ ''t ' ; ' ' i--i: -
~mi*mBae;3tJ!i¿ii»tmias>£?SKt/i ¥<*&■ m—im
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Plimi Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Telefon In ter ur ban: Podnart i
Brzojavke: Zadrega Kropa,
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkam, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žebli z^ čevlje. Spojke za cdre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za pod^bs, zid. cen, zlebs 11, d. vijaki z maticami. Fcoicžne pločice. Matice. Zakovice zk tenderje, kotle, sode, mostove, piočenino, koksa itd. Vijačni čepi Verige.
Vsi'v Kaio Eštrc ho	železni izdelki po vzo pcih in pabah nujoa neja.
SC" IlustPDvani ceniki na passpolago!



Zadružna gospodarska banka d. d
podrnžnlca v Mariboru«
BšET" V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije«