List 49. Tečaj LVIII ♦ - • *> i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino preje ma npravništvo v Blasnikoyi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikiat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo; in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 7. decembra 1900. maščanske koristi. Aristokratični veleposestniki volijo ljudi iz svojih krogov, duhovniški veleposestniki volijo duhovnike, samo kmet je bil doslej tako kratkoviden. je volil ljudi Volitve iz kurije katerih gospodarski interesi da so njegovim nasprotni. Peta kurija je bila ustanovljena za doslej poli tično in gospodarsko brezpravo sloje v tej kuriji naj bi Prihodnji teden stopijo na volišče volUci splošnega volilnega razreda. Za ta mandat se potegujejo trije kan-didatje. Katoliško-narodna stranka kandiduje gosp. dr. Ivana Šusteršiča, napredna narodna stranka gosp. Luko Jelenca katerih )avno delovanje svedoči, da imajo razum in srce in sccialnodemokratična stranka gosp. Ivana Kopača. se torej kandidirali možje, ki pripadajo po svojem gospo darskem in socialnem položaju tem slojem ali vsaj možje socialnodemokratična stranka ne Ker pride resno v poštev za te sloje Vsa čast gosp dr Šusteršiču, ali on ni mož za ta odločiti se boie volilceaa prav za imenovanima kandidatoma. prav mej prvo mandat Naše stališče glede kandidature gosp dr Šuste dr r Kot advokat z jako sijajnimi dohodki nima gospod Šusteršič in ne more imeti razuma za želje in težnje šiča je znano. Obrazložili smo je že večkrat popolnoma stvarno in od tega stvarnega stališča se tudi danes ne bomo odmaknili vzlic vsem ne ravno dostojnim grdenjem, s katerimi gotove kategorije politike pokrivajo pomanjkanje argumentov. Mi smo bili od vsega začetka zato, naj bi katoliško-narodna stranka v peti kuriji kandidirala zopet doseda- V peti kuriji prevladajočih slojev gospoda dr. Šusteršiča kaže da Vse javno delovanje vzlic vsem svojim socialnopolititnim aluram in mnogoštevilnim obljubam vender le bourgeois od nog do glave, z dušo in telesom, in sicer bourgeois tako strogo kapitalističnega mišljenja, svedočijo njegovi ekspenzarji. Šusteršiču pa velja da malo kdo tako To ima o dr njega poslanca dr. Kreka čigar oseba je jamstvo, da se » bodo v parlamentu zastopali interesi tistih volilcev, za katere je bila peta kurija ustanovljena. Ko se je dr. Krek Dr. Krek razda vse, kar ravno nasprotje. Nadalnji vzrok, da se sploh ne moremo sprijazniti s kandidaturo dr. Šusteršiča je ta, da je njegova oseba umaknil in je stopil na njegovo mesto dr Šusteršič i izreki: smo se takoj proti tej kandidaturi in kakor vemo î se prav v duhovniških stransko cdobrava. očigled odločne v krogih to naše stališče mnogo ovira zopetni ustanovitvi skupnega kluba vseh slovenskih in hrvatskih poslancev v državnem zboru. Pojasnili smo Šusteršič neče dati zado- že to stvar dosti obširno Dr bitke teden » ki se bode bila prihodnj se nam zdi umestno, da vsaj na kratko rekapitu ščenja za tisto izjavo, katero so dež. poslanci katoliško- obsodili, in s katero je liramo kar imamo šiča v peti kuriji. zoper kandidaturo gosp dr, Šuster narodne stranke obžalovali in razžalil vso napredno narodno stranko. Napredna narodna stranka je odločno za obnovitev skupnega kluba, če se program nekoliko premeni a razen te premembe programa bo gotovo tudi rekla, da z dr. Šusteršičem ne Proti kandidaturi gosp. dr. Šusteršiča specielno v sedi v jednem klubu in potem je gotovo, da potegne peti kuriji govori princip » na katerem je zasnovan naš dr- Šusteršič svoje pristaše za seboj in razbije skupni klub parlament. Pri nas ima zastopstvo interesov, in politično Končno pa moramo reči, da zreli volilci se ga krčevito može i ki vsak zase dajo drže. jamstvo Meščani volijo samo s svojo ponesrečeno gospodarsko gosp. dr. Šusteršič organizacijo, s svojo i da bodo zastopali vse obsodbe vredno gonjo zoper našo dično kmetijsko družbo in z manipulacijami „Gospodarske zveze" z žlindro da nič izvršiti — denarja. Nabrana svota ne znaša provzročil toliko zla in je občnemu blagru toliko škode niti polovice onega denarja, ki je potreben prizadel, da bi bila njegova izvolitev tudi v nasprotju za povzdignenje spomenika, z javno moralo. Ker pa je častna dolžnost narodova, da ne zaostane Če bodo izvoljeni gg. : Povše, Pfeifer, Pogačnik, ne započeto delo, da ne poneha z dolgim odlaganjem probo noben človek ničesar rekel. Tudi zoper osebo gosp. jektanta umetniški zanos, s katerim nam obeta ustvariti dr. Šusteršiča ničesar ne rečemo, ter jo spoštujemo, reči delo, ki bode ponos naroda slovenskega, obrača se pod-pa moramo o politiku dr. Šusteršiču, da ga ni priporo- Pisani odbor ponovno do celokupnega naroda slo- čiti kot poslanca in najmanj kot poslanca pete kurije. venskega, da vsak član njegov po svojih močeh pri- ________________pomore srečno dovršiti započeto delo. Odbor ve dobro, koliko narodnega davka plačujejo Slovenci, in kako žu- Rojaki! lijo ti davki posebno one Slovence, ki so oddaljeni od Sto let je minulo 3. decembra, odkar se je porodil središča slovenskega in izloženi navalu tujčevemu. Ali slovenskemu narodu njegov največji pesnik, katerega ceni Ljubljana ne zmore vsega, pa tudi samo Kranjska ne; ves narod, in s katerim se sme dičiti tudi mej tujim saj tudi Ljubljana po mogočnosti prispeva kulturnim svetom — France Prešerén. Pesnikovo znamenitost potrebam oddaljenih rojakov. Ker pa je Prešeren vse- na široko razkladati je povsem nepotrebno; istotako ne- slovenski pesnik, zato se obrača odbor do vseh Slovenk umestno pa bi bilo dokazovati, da zaslužuje pesnik ne in Slovencev ter jih ponovno poziva, da občine, društva samo, da ga čitamo in se ž njim ponašamo, nego tudi in posamezne osebe žrtvujejo svojim sredstvom primerno svotico v 8vrho, ki bode celokupnemu Slovenstvu v ponos in moralno korist. V Ljubljani, dne 1. decembra 1900. Za odbor za napravo spomenika Francetu Prešernu. Iv. Hribar, župan, t. č. predsednik. % • Rajko Perusek, c. kr. profesor, t. č. podpredsednik; Fran Trdina, mestni knjigovodja, t. č. tajnik ; dr. Josip Stare, c. kr. tajnik finančne prokurature, t. č. blagajnik ; dr. Maks Pire, odvetnik, Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj, dr. Ivan Tavčar, odvetnik, t. č. odborniki. Politični pregled. Notranji položaj. — V sredo se je povrnil cesar iz Budimpešte na Dunaj in je takoj sprejel ministrskega predsednika Korberja v dolgi avdijenci. Ta avdijenca se spravlja v zvezo s položajem sedanjega ministrstva, ki je neki zelo kritičen. Kôrber, ki je prav v zadnjem času kazal napram čehom prav posebno nasprotstvo, je spoznal, da on ne naredi češki obstrukciji konec, spoznal pa tudi, da poskušajo to drugi doseči in sicer na ta način, da bi ustanovili novo koalicijsko ministrstvo. Iz strastnega nastopanja nemških levičarskih krogov taki koaliciji je videti, da je sedanje ministrstvo popolnoma v oblasti nemških strank. Kôrber se seveda brani odstopiti. Vsled tega si hoče zasigurati vladanje s pomočjo § 14 Temu je na potu samo jedna okolnost, da je treba v državnem zboru izposlovati volitev delegacije. To pa pojde težko, kajti ne le da se temu ustavljajo čehi, tudi Nemci nečejo o tem ničesar slišati. Tako postaja Korberjev položaj vedno nevarnejši, in češki listi že govore, da ga zadene tista, usoda, kakor grofa Claryja. Deželni zbori. — Tekom prihodnjega tedna se snidejo prvi deželni zbori. V nekaterih je pričakovati prav živahnih razprav, zlasti v dalmatinskem, v katerem bodo prišle na razpravo bosanske železnice, in v češkem, kjer se bo razpravljalo tudi o različnih aktuvelnih političnih vprašanjih. Vlada je v precejšnjih skrbeh, kako izteče zasedanje deželnih zborov, zlasti ker delajo na Štajerskem na to, da se vladna predloga o davku na žganje odkloni. Volilno gibanje je sedaj v polnem tiru. Postalo je jako živahno, in boj zadobiva v nekaterih deželah uprav veli- m da njegovimu geniju postavimo viden znak svojega čislan j a in svoje hvaležnosti. Ta misel je vodila podpisani odbor, ko je svojedobno izdal in pozneje ponovil poziv do slovenskega naroda, da naj prilaga svoje doneske, ki bi omogočili povzdigniti pesniku dostojen spomenik v srcu slovenskega naroda, v beli Ljubljani, kjer je pesnik pel svoje nesmrtne poezije ter ž njimi naslanjal svoje sodobnike in potomce v vseh pokrajinah, kjerkoli se glasi slovenski jezik. V svojih oklicih je odbor za povzdignjenje Prešernovega spomenika pozival Slovenke in Slovence vseh stanov in vseh pokrajin, da skupno pripomorejo proslaviti pesnika, katerega pač smejo smatrati za svojega pesnika vsi člani slovenskega rodu, ob jednem pa osvetliti lice tudi slovenskemu narodu, ker bi njegovo zanimanje in njegova požrtvovalnost pričala, da ve svojim zaslužnim možem izkazovati svojo hvaležnost. Pesnikov spomenik naj bi bil torej viden znak narodovega spoštovanja in njegove hvaležnosti do svojega imenitnika, — ob jednem pa tudi bodrilo mladini in odraslim, da se ogrevajo o njegovem pogledu za vse one ideale, katere je gojil pesnik sam. Katera prilika pa bi bila primernejša za povzdignenje takega spomenika kot stoletnica Prešernovega rojstva? ' m I* ^iflHBWBrB 4| TF 1 # Â 'ťwWrl^BIřil iBm H|t F mLflli>T , vJ KS BWti1 ^wïISfc "V 1 i \ ^bmHÍWE Odbor se je čvrsto nadejal, da bode mogel ta dan 3. decembra 1. 1900. proslaviti z odkritjem spomenika. Res so se v začetku s pohvalno ) vnemo odzivali Slovenci in Slovenke, in zbrala se je prilična svota. Nadejajoč se popolnemu uspehu, je razpisal odbor natečaj za načrte Prešernovemu spomeniku. Tekmovalo je šest umetnikov slovenskih s sedem načrti, ki so bili vsi bolj ali manj zanimivi. Prvo nagrado je dobil gosp. Ivan Zajec na Dunaju, kateremu bi bil odbor tudi poveril izvršitev spomenika, ki ima biti kras prestolici slovenski in trajen spomenik, dostojen pesnika, kateremu bode povzdignjen, umetnika, ki ga izvrši, in naroda, ki ga dvojemu pesniku postavi, ako ne bi bilo nestalo onega, brez česar se ne kanske dimenzije. NajČudnejše reči se čujejo iz Galicije. Ta polazijatska dežela torišče najsilnejših političnih bojev Karakteristično je, da tam socialnodemokratične kandidate kar brez vsacega vzroka zapirajo, kakor da so „vogelfrei". Vojna v južni Afriki. V tem, ko se Buri bore z ukrepe raznih javnih korporacij v smislu koristij obrtnega stanu. » » Kako pa je v nas. Strokovne organizacije se bore Zadruge, ki obstoje, se niso obnesle in obrtniki vso hrabrostjo za neodvisnost svoje domovine, ko prodirajo malo. so najbolj veseli, kadar o njih ničesar ne slišijo, sploh male in večje čete celo že v Kaplandijo, kjer se jim je moral so pa te zadruge le birokratične uredbe brez vsacega večji angležki oddelek udati, in kjer se razglasi obsedno stanje, večjega pomena. Strokovnjaških zadrug pa skoro nič ni. ker se je bati revolucije, se je angležki najvišji zapovednik maršal Roberts poslovil od svoje armade in odpotuje na An-gležko. Njegov odhod pa nikakor Se ne pomeni, da je južna novili Pač imamo nekaj političnih društev, ki so jih usta« obrtniki. Imamo konservativno obrtno društvo > Afrika že vsa podvržena. Z oficielním proglašenjem anecrije imamo nekako obrtno zvezo, ali kaj sta je bila vojna zoper Bure pač končana na papirju, a ne v beno se ne gane, obe društvi spita in tako je društvi. No- danes resnici. Vojna bo še dolgo trajala, a Eoberts gre, da bodo drugi mogli vsacega Bura smatrati za ustaša in ga umoriti, češ, da je Transvaal postal angležka last. Žal, da je Kruger- obrtnik na Kranjskem popolnoma neorganiziran. Obrtni stan je jedini, ki nima nikake organizacije. jevo potovanje v Evropo ostalo brezuspešno. Nemški cesar Obrtniki, ali ne bil že čas, da se temu konec starega prezidenta še v avdijenci ni hotel sprejeti. Ce Krtiger naredi? še pri ruskem carju ne najde pomoči, kar ni verjetno, potem bo kmalu grobni mir zavladal v južni Afriki. v Cesa nam treba. Kako pripravljati sadni mošt. Ker je letos ne samo pri nas, ampak tudi na Posameznik zamore v današnjih časih le jako težko izhajati, zakaj boj za vsakdanji kruh je in težaven. Pomagati si posameznik že sila trd več ne postal skoro more sam, nego le v družbi z drugimi. To spoznanje . provzročilo, da se dandanes vse organizira in sicer po svojih gospodarskih interesih, tako da se na ta način ustvari skupno delovanje, da se osredotočijo vse moči na dosego gotovega smotra. Kranjskem, Štajerskem, Avstrijskem Nemškem bogata sadna letina in in više gori na se sadja î jabolk je zlasti zimskega in hrušk pridelalo v nenavadni obilnosti, ni skoro misliti na ugodno sadno kupčijo in samo pozna zimska jabolka in hruške bo morda o pustu ali proti veliki noči možno prodajati po taki ceni > da se utegne kupčija izplačati. Ker je pa sadje letos v prav mnogih krajih ranjeno po toči, ali zaradi preobilega rodu pre- slednjič črvivo *n gnitju naklonjeno, malo razvito ali Kamor pogledamo, povsod vidimo, kako se vsi sta- je resno skrbeti za to, da se vse tako sadje uporabi v novi organizujejo. Bolj ko je kateri stan potreben skup- izdatno korist producentom. Dobro zimsko sadje se v svojem času gotovo korist- nega delovanja, laglje se pridobe njegovi pripadniki za organizacijo. Nič se ne pretirava, če se reče, da je dan danes že vgak stan bolje ali slabše organiziran. Organi zirani so fabrikantje v svojih kartelih in v svojih skrivnih delavce naperjenih zvezah; organizirani so vele neje uporabi, kakor zdaj ; tako imamo v naših gorah o » zoper trgovci; organizirani so uradniki > učitelji i notarji » advo mnogo Dunajk (Mešanckerc) in pogačic (Haslinger) katerih ni dvomiti, da se po novem letu in do pomladi prav dobro prodajo. Ti vrsti je lahko ohraniti do me kati, duhovniki, organizirani so pisarji in zlasti delavci seca maja in takrat » katerih • • organizacija najčvrstejša in najmočnejša veliko povpraševanje po njih, ker so že vse druge vrste po šle. Druge slabše vrste in kratka organizirani so vsi stanovi. teči ranjene tudi bolj drobne, nepopolnoma razvite po Dunajke je najkoristneje uporabiti za izdelovanje mošta, Tudi obrtniki so organizirani in celo na Slovenskem, jabolčnika, kakor ga delajo tudi v drugih sadorodnih « Toda kakšna razlika mej obrtniško organizacijo v Nem- deželah. čij o j na Češkem » v Belgiji in pa mej organizacijo na Slovenskem ! Ta razloček nam šele prav jasno kaže kako smo Slovenci ravno na polju obrtniške organizacije daleč zaostali za drugimi naprednimi narodi. naslednjem hočemo povedat1, kako ravnati, da dobimo dober, vstrajen sadni mošt. to odmenjeno sadje naj bode prav zrelo, tako da bode imelo svojo popolno vsebino sladkorja. Najbolje tem j ko so drugod obrtniki organizirani na jedni je, da vzamemo več vrst jabolk ali hrušk in sicer bolj strani po strokah, da si tako ustvarijo pogoje za boljše sladkorne, potem kisljate, kakoršne so Reinete in slednjič ugodnejše materielno uspevanje, za omogočenje konku- nekoliko trpkih, ki obsegajo mnogo tanina (čreslovine) j renče z veleindustrijo i za vzgojo boljšega obrtniškega kakoršne so divjake ali lesnike. Iz take zmesi napravimo naraščaja itd. združujejo se na drugi strani tudi v namen, mošt, ki se naglo izčisti in dobro ohrani Če imamo da si na političnem polju pridobe moči, dobro vedoč, da premalo kislih jabolk ali Reinet, pomagajmo si s tem » s tem mogoče vplivati v kakonodajstvo in na da dodamo moštu 50 do 100 gramov citronove kisline 5 // * J katero lahko ali drogariji. prav po . - ' * , 9 ceni kupimo v vsaki mirodilnici toda v obče ne delajo tega skoro nikjer y ker stane Jabolka, ki so omenjena za ■ y 4 napravljanje mošta treba nakopičiti ter jih pustiti na kupu do konca no vembra ali decembra da dobro dozore ter se, kakor pravimo, razpotijo, po čemer spoznamo da so dosegla malo preveč. Zrelo sadje, dobri in zdravi sodi, večkrat zalivanje in pravočasno pretakanje v zažveplane sode so neizogibni T*!- pogoji, če hočemo imeti jabolčnik prijetnega ukusa, ki E^ffWBBHHBpHB iK^flift f vBME. B^^BIHI^BMBnSffV:JHPJ t 1 TffSE'^flS ' riil^Tif^M iï ffîWi ySl -^HI^H' I se dobrc^ ohrani, je zdrava pijača in se tudi lahko odda popolno zrelost. To nakopičenj neobhodno potrebno i takim, katerim je vino predrago. Bolle. in če smo sadje potrgali ko je bilo ostati še dalje časa na kupu Ko še zeleno, mora sadje na ta način popolnoma zemljo dozorelo, moramo je oprati, da odstranimo hruške cjmeo Poučni zabavni pa , ki se ga morda drži; ognjita jabolka ali zavreči. Sadje je zmastiti s posebnim sadnim mlinom 1 po dobnim onim, ki se uporabljajo za grozdje. Prednost zaslužijo vsekakor tisti, ki so izdelani nalašč za maščevanje sadja, ter imajo cilindre takih mlinov izcejeni mošt od ne peščenika ali granita. Iz počrni nikdar, kakor po- Samomorilec. Po resnični dogodbi napisal Vid K „Gospica ..." „Danes ste pa čudni . . „Ah, ko Vas tako ljubim a u v i j ^ ^ : y. v • . «< 1 - • črni oni, ki se izceja iz železnih cilindrov. Kdor nima sadnega mlina, more poslužiti se na-vadnih lesenih ali kamenenih korit, v katerih z debelim, težkim betom, ki ima dolgo toporišče, v malih množinah smasti svoja jabolka ali hruške. Iz dog napravljenemu koritu treba podstaviti deske, da mu bet ne izbije dna. iztiskati (sprešati), . če » Res? nedavno ste mi zatrjevali, gospod Janko i da Vaše srce ne more ljubiti i ker vidite, kako vara vse na svetu « » Oj, > gospodična Iva u » zastokal, „ali ne nor čujte se vender iz mene! Da bi vedeli, kako Vas ljubim * kakor koprnim, Vas imeti popolnoma za-se! Kako Prav dobro zmsščena jabolka mi gori vse . « » Pazite, da se ne spečete, ali da celo ne zgorite! in da bode to iztiskanje popolnejše, storimo prav Škoda bi Vas bilo. Glejte, zunaj je zima j vse mrzlo, a vložimo med vsako plast blaga, v prenehljajih od 25 do Vas greje u 35 centimetrov, vrbovo pletenico (štorjo) Kdor nima stiskalnice, naj si pomaga z uporabo vreč ali žakljev od m debelega, močnega platna koji se Tak dialog se je vršil med mladim trgovcem Jankom gospodično Ivo tisti čas, ko ju je zapustila gospa zdaj vsto- V lugu temeljito Ivina mama ter sta ostala sama. In ker izpral vsak duh in okus. Vtakne naj dve ali tri vreče pjla mama, sta morala pretrgati ta pogovor, ki Jan eno v drugo, v znotranjo naj vsuje zmaščena jabolka, ki kota tako razburjal ki pa bil Ivi tako zanimiv in se imajo iztisniti; potem naj zaveže odprti konec, na 0b jednem tako smešen. oba konca pa naj dobro pritrdi dva močna kolca, in dva krepka moža sučeta vsak svoj kolec eden na desno, drugi na levo. Po tem načinu so v starih časih iztiskavali mošt iz grozdja, in z nekoliko napeto močjo izprešamo tudi mošt iz sadja. Toda, če uporabljamo še toliko moči bodisi v stiskalnici, bodisi s krepkimi rokami, moramo iztiskavanje vender ponavljati. Po prvem prešanju poškropiti je razdrobljene jabolčne tropine z 10 do 15 % vode in pustiti jih skozi 24 ur, da se napijejo. Po preteku tega časa razdrobiti in sprešati jih je še enkrat. Prvi mošt je pomešati z drugim in vse skupaj se vlije v vrelni sod, a veho je zakriti z žakljičem napolnjenim s peskom. Kipenje ali vrenje se mora vršiti v gorkem prostoru na pr. v kuhinji. Žarne poglede je metal Janko skrivoma na Ivo i no Iva se delala i kot da jih ne vidi. Naposled se je moral prvi posloviti, ne da bi bil kaj dosegel * * * Drugi dan je ves prepadel in bled stopil v sobo svojega prijatelja ter zaklicali » Bog, Rudolf! Ustreliti se moram u ! Rudolf » ki kolikor toliko poznal ekscentrično naravo Jankovo in vedel, kak omahljivec da posebno ustrašil teh besed. » se m zaliti Od zdaj Kadar je mošt nehal kipeti takniti ga z dobrim zamaškom. t» enako ravnati z jabolčnikom, kakor z vinom. Kakor hitro se namreč zapazi, da se sod in naprej zakaj bežni j o (Pa zakaj" (Dobro veš si moram zagreniti vse svoje življenje s to Ona me ne mara, ona Ah lju- Ali z Bogom, prijatelj, z Bogom! Vidiva se za na onem svetu" ! Odšel je hitro domov, da bi se ustrelil. Pa med izčistil potjo se zmislil na gozd blizu mesta, v katerem tako rad pohajal ter gojil svoje sentimentalne » otožne mošt, pretočiti ga je v dobro zažveplan sod in zalivati misli. Želja se ga je polotila, videti še jedenkrát ta gozd i ga vedno z drugim moštom, ki se hrani v manjši posodi tako da ostane sod vedno polen. Kdor hoče imeti boljšega jabolčnika, naj doda ne koliko kilogramov sladkorja vsakemu hektolitru mošta 9 ki vzdihovanje bil tolikokrat čul njegovo jadikovanje, žalovanje in Res, saj se ni treba ustreliti ravno v sobi, kakor bil najprvo sklenil! gozdu, v gozdu! In ker ima lovsko pravo, gre celo lailiko s puško na rami v gozd in od tod ki je pokrival » Kaj tacega pa še nisem videl! Zajec nosi v smrt! zajca . a Kmalu je stopal s puško po snegu na debelo mestni tlak Ali kdo prihaja tam? Iz sela Ha î ona je, Iva! Bergen. Pa pogumno dalje! „Aj, gospod Janko* na lov? A meni je Koketno se je nasmejala, ter odhitela dalje Ogovorjeni je malomarno privzdignil dejal s težkim, skoro jokajočim glasom: tako mrzlo" ! klobuk i ter (Bjôrnstjerne Bjornson). Kako je možu ime, moram zamolčati, ker še živi. Ima pa posestvo in odraslega sina. Navada je, da postane edini sin takoj kmet, ko spolni dvajseto leto. Toda ta oče je imel svojo temo, in tako je bil sedemindvajsetletni sin še vedno hlapec očetov D Da da, gospica, na lov". Več ni mogel povedati, in ni smel nič začeti brez njegovega dovoljenja. Hitro gačne začel stopati dalje med potjo je mislil dru Sin ni misli i kakor jih imajo navadno samomorilci v izrekel nikdar nobene želje; slednjič pa se zadnjem trenotku pred svojo smrtjo. vtaknejo v to zadevo tudi sosedje, in oče se mora zado voljiti, svoje mesto prepustiti sinu sodnijskim potom, r> Pa saj ta Iva ni tako lepa, kakor bi mislil! In prav stori to dovolj nerad zdaj grem radi nje v smrt" ! življenje, drdrajoče vozove živeti .... i če na vse zadnje na vender Gledal je ljudi na ulicah, opusti izročilno listino sodnijskim potom naznaniti. in polastila se ga želja i Ali ne, ne, le dalje" ! Premagal je skušnjavo » ter stopil hitro dalje. To je bilo po zimi, in sicer neke sobote zvečer, nedeljo sedi v sobi oče sam in slabe volje. Tedaj pa pride nekaj mož s hribov, pozdravijo in prosijo, če Kmalu se je nahajal v gozdu. Sam ni vedel, ali se mogli konja izposoditi oni j da so imeli slabo in si težko bi takoj ustrelil, ali čakal še nekaj časa. „No » če je pot v dolino. » Jaz nisem tukaj nič več gospodar « i da popolnoma gotovo, nekaj časa; vrag se gotovo ne bo jezil, ako mu pridem, vati ta teden se ustrelim, pa še lahko čakam odgovori mož, „kar se pa konjev tiče. morajo pa poči a pet, deset minut pozneje v kremplje ■ ' ,41 I mel mrzle roke. a t Si mislil, ter si Možje gredo nato na dvorišče, kjer srečajo sina. Eden ga vpraša » Ali nam ne mogel posoditi enega Premišljevati je začel vse, kar je imel dražega, Ivo, konja danes, da moremo priti do cerkve? Vsled večnega premoženje, življenje v obče svoje je postalo četrt ure, pol ravno ne da iz pet > deset minut brozganja po snegu smo trudni, pa bi vender še radi ure Naposled je dasi večerji prišli". bil grozen mraz kaj mislil. Pa vzdramil se je. „Kaj vraga čakam! stal mirno pod hrastom » n Konji bodo ves teden počivali", odgovori sin; Na delo"! Naslonil se je na hrast, pogledal proti nebu. » Bag, ki si gori usmili se me! Sam veš, da nisem jaz kriv, aa je kriva ona a „torej si jih lahko izposodite". Pripelje jih nato sam iz hleva in jih vpreže v voz Oče sliši glas kraguljčkov, pogleda ravno vunkaj ko se peljejo mimo, in se nenavadno nasmehlja. Ko stopi sin v sobo, gre mu oče nasproti: > Postavil si je mrzlo cev puške na čelo Pok! Kaj mislite kje „Ali si jim posodil konje" Sin hoče odgovoriti, toda oče mi priloži sila težko ležal Janko ? No, on zaušnico, rekoč : ni ležal, temveč puška ; smejal . . . on pa je stal, ter se smejal » » Izročilna listina še ni pri sodniji i smrkavec" ! Pa kaj se je zgodilo? Ravno ko je nastavil puško na čelo, je zagledal četrtek po tem dogodku ves teden delal pride na večer sin v potni obleki v sobo ne daleč od sebe pred grmovjem zajca i stoječega na po navadi gre naravnost k očetu, in pravi: » zadnjih dveh nogah, a prvi dve je držal poklapljeno v zraku, kot da hoče ploskati Jankotu. In ker je bil Janko strasten in dober lovec, in ker ustrelil, kakor se je bil zajec velik in dobro rejen j „No sedaj se pa moram posloviti od tebe" ! Vse delo v sobi zastane, in oče vpraša začudeno „Kaj pa, ali hočeš potovati" -Da" ! spodobi dobremu lovcu, zajca ravno v srce. Da to je provzročilo, da je stal tu tako osupel Oba se spogledata; sin stegne roko in reče »No, j vrgel puško v stran in da se smejal i da smejal na vse grlo. zdaj pa srečno" ! Oče prime sina za roko, hoče odgovoriti, toda ne more takoj. Predno se je pa mogel odločiti, je bil sin , kam In ko je zvečer videl, za malo zamrznjenimi že na cesti- Povpraša torej oče nekatere, če vedo šipami svoje sobe preko trga, sam pri sebi: se stoječ, Jankota, hitečega z zajcem zasmejal prijatelj Rudolf, ter dejal da hoče iti sin; toda oni niso vedli. Dve leti potem pošlje sin po nekem prodajalcu poročilo domov 5 da t službi pri bogatem kmetu t Jarlsbergu na jugu dežele. par let je preteklo î tedaj rovanja, določenega na nedeljo. Odbor pride novica o njem » da se oženil, in da ima kmetijo. neodpustljivo napako. Govori se, da je v tem oziru storil padla beseda „slav- nostno zborovanje mora biti nekaj magnatskega Morda ni * * * Mož î ki mi je pripovedoval ta posebni, pravi nor vežki dogodek, je obiskal očeta. » Ali nimaš enega sinaa ? vpraša tujec. Imam enega, ki na jugu dežele oženjen a » od govori starec in gleda po cesti nizdoli. » » Ali je že dolgo odsoten" Na zimo bo preteklo osem let ta govorica neosnovana; mi tega ne vemo. Resnica pa je, da se je slavnostnemu zborovanju dal nekako magnatski značaj. Razposlala so se vabila in sicer se govori, da različna vabila : svilena z zlatom okrašena vabila, svilena vabila brez okraskov in na navadni papir tiskana vabila. Govori se dalje, da so prvo vrsto vabil dobili najvišji dostojanstveniki, drugo vrsto uglednejši gospodje in gospe, tretjo vrsto pa tisti, zamejo nobenega posebnega mesta. Ogromna večina slovenskega ne zav- et prebivalstva pa je bila izključena. Govori se, da avskultant, noben sekundarni zdravnik, noben uradnik, noben ni » potem te bo pa gotovo kmalu obiskal" ? v » Pot dclga » on ima veliko dela u . činovnem razredu ni dobil povabila, priprosto meščanstvo pa je bilo popolnoma izključeno. Faktum je, da večina nižjih a n ga nočeš obiskati" ? Zdaj za to sem prestar". uradnikov, ni bila povabljena, in da bil sploh izključen P. Radlin srednji stan. Ali se je čuditi, da je nastala ogorčenost, ali se je čuditi, če je po vsi Ljubljani odmeval klic:. Kaj bil it ir * ' f * t * * • ^^^^ ^^^^ ^^^^ ' ■ ~ V * "^p^ ^^p^ w • Prešern pesnik nemških hofratov in drugih tacih nemških gospodov, ali ie bil pesnik višjih nemških oficirjev, ali pa pesnik slovenskega naroda? Posledica tega je bila, da je bila udeležba pri bakljadi prav pičla. Mesto meščanov so svetiti Fran istotam. Osebne vesti. Okrajni sodnik v Kamniku gospod G a r z a r o 11 i je imenovan deželnosodnim svetnikom Za sodna pristava sta imenovana avskultanta gosp. največ slabo opravljeni fantiči, udeležba pri komersu, pri katerem je govoril gosp. dr. Tri lier, je bila komaj zadostna, udeležba pri slavnostnem zborovanju pa uprav klaverna. Velika dvorana v „Narodnem domu" je bila na pol prazna. Prišlo dr. Milan S k erlj za Mokronog in gosp. dr. Metod Dolenc za Novo mesto. — Finančni komisar v Ljubljani gosp. Makso' Kostanj evec je imenovann višjim finančnim komisarjem, hudo kri kacih 20 dam in kacih 70 gospodov. Vlada je popolnoma izostala. Isto tako je izostalo vojaštvo. To je bila očitna demonstracija zoper narodno slavnost. V drugih razmerah bi bilo to Zdravnik v Škofj i Loki gosp. dr. Ernest Maj er je imenovan sekundarijem v ljubljanski bolnici. — Osrajni šolski nadzornik v Krškem gosp. Andrej Šest je resigniral na to mesto. — Deželnovladni svetnik gosp. Ludovik marki Go-zani je imenovan deželnoknežjim komisarjem pri ljubljanski kreditni banki. — Domobranski evidenčni oficial v Krškem ***' à " 'Tf , L. ^ ' ' r.*":. „ ' -n,-' -7Í'* 'ïV gosp. Fran Perhautz je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. provzročilo, tako pa vec smeha, češ, najlepša vabila so dobili, pa so še doma ostali. Izostali pa so taki, ki so bili povabljeni in to radi toalet Na tudi slav- nostnem zborovanju je govoril gosp. prof. Leveč o Prešernu in je bil ta govor najlepša točka cele slavnosti. Popoldan in zvečer je bila lepo obnesla. V slavnosti, v torek pa je slavnostna predstava v gledališču in ta se je ponedeljek so bile v vseh šolah Prešernove bila zopet slavnostna predstava v gledališču. Povodom Prešernove stoletnice so ljubljanske dame Podpora. Sirarski zadrugi v Trebelnem v litijskem nabrale večjo svoto za Prešernovo hčer, in isto tako jej je političnem okraju je kmetijsko ministrstvo dovolilo 800 kron. poklonil obč. svet primerno podporo Mi iskreno obžalujemo, Zahvala. Odbor gospej za razdelitev obleke ubogim učenkam in učenkam in učencem tukajšnjih ljudskih šol se vsem n. dobrotnicam in dobrotnikom najtopleje zahvaljuje za darila, in najuljudneje vabi razdelitvi, katera se bode da se slavnost ni znamenitejše izvršila, izrekamo pa pričakovanje, da bo že vender pri narodnih priredbah konec tistemu neslanemu „nobel thun". ki je pri nas popolnoma neumestno. Volilno gibanje na Kranjskem je postalo izredno vršila dne decembra 1900. ob 11. uri dopoludne v Živahno. Zadnji teden se je vršilo vse polno znamenitih in telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Slovenska šolska Matica v Ljubljani bo imela svoj občni zbor dne 29. decembra v „Mestnem domu". Pri Sv. Gregoriju nad Ortenekom se je usta novilo prostovoljno gasilno društvo. manj znamenitih shodov. Narodnonapredna stranka je priredila velike in lepe shode na Dvoru, v Šmartnem pri Litiji, na Vačah, v Novem mestu, v Radni, v Bučki, v Domžalah, v Zagorju na Pivki, v Knežaku, v Matenji Vasi, v Slavinjah, v Leskovcu, pri Sv. Duhu, v Veliki vasi in v Drenovem. »Gospodarska zveza« in »Vinogradniško Vsi shodi so se izrekli za napredno-narodne kandidate. Katoliško-narodna stranka je priredila troje malih shodov : društvo«. Kar se je v teh dveh društvih razkrilo v zadnjih ♦ Trnovem, v Cerknici in v Šenčurju, zato pa delujejo tednih, je obudilo pri ministrstvu veliko senzacijo. Prihodnji mesec se snidejo v ministrstvu odposlanci vseh treh deželno-zborskih strank iz Kranjske na posvetovanje glede deželnega njem agitatorji toliko intenzivnejše po hišah. Pritisk iz gotove strani na ljudstvo je strahovit. Bojimo se, da bo to imelo slabe posledice. Vsak kulturnega sveta in tedaj pridejo tudi ta razkritja na razgovor. njka sovražiti pritisk obudi odpor, in če začno kje duhov- , potem je slabo za cerkev. Samostojni kmetski Prešernova stoletnica, ki se je malone po vsej kandidat za gorenjsko Jakob Koželj v Olševku je odstopil od Sloveniji več ali manj slovesno obhajala, se je praznovala kandidature. V gorenjskih in notranjskih mestih in trgih in decembra tudi v Ljubljani, a žal, da so se zgo- kandidirati hoče katoliška stranka bivšega deželnega šolskega dne dile stvari, ki so slavnosti veliko škodovale, in vzrok, da se slavnost ni posebno obnesla. Župan Hribar, hoteč so tudi nadzornika gosp. Josipa Šumana. Celjska »Domovina«. Urednika tega lista je celjsko povzdigniti vso slavnost, je izdal oklic, s katerim je povabil porotno sodišče te dni obsodilo na tri mesece zapora zaradi občinstvo, naj razobesi zastave. Tu se je zgodila prva napaka, necega članka o razmerah pri mestni hranilnici v Brežicah. ker v oklicu ni bilo rečeno, kateri dan naj se razobesijo za- Obravnavi je prisostvoval višjesodni predsednik grof Gleispach. stave, tri dni pa v tem vremenu vender ne bo nihče pustil. Tistih osem nemških avskultantov, ki so bili poslani v Celje, zastav zunaj. Morda bi pa bilo vender kaj več zastav vihralo, da se slovenski uče, je s celjsko fakinažo prav hrabro demon -če bi ne bila nastala velika nevolja zaradi slavnostnega zbo- striralo zoper slovensko obravnavanje. Porotno sodišče v Ljubljani je obsodilo Bernika iz šutne zaradi uboja na šest let Josipa sebe, kar so povžiie V soboto po noči sta umrla dvojčka težke ječe, Ivana Marij Vekoslava Benvenuti Isto noc umrla tudi Drinovca iz Stražišca zaradi požiga na osem let težke ječe. Poziv. Naši mili mladeži, kateri se bavijo z gla- pina Dagri, mož nje in sin sta nevarno bolna. Dne 28. m. m umi 181etna deklica Štolfa dru 5 dan pa je umrl soviranjem, napisal sem v lahkem slogu, kakor božični nje oče Andrej Štolfa črevljar, katerega sin Anton je v veliki dar, zbirko najobljubijenejih slovenskih in hrvatskih melodij. nevarnosti, da umrje. Tudi mnogo drugih bolanih oseb je v Zbirka je izšla pod naslovom: „Ružmarinke", ter jo slo- veliki nevarnosti Tržni komisar je vsled tega napravil poro venskim roditeljem najtopleje priporočam, da svoje otroke ž čilo, v katerem objavlja, da je 37 oseb zastrupljenih, od ka njo razvesele prihodom božičnih praznikov. „Ružmarinke" sta- terih je pet oseb umrlo. Oblast je prepovedala prodajo ome nejo 2 krone, ter se možejo pri meni (Zagreb, Rainerova njenih polžev, a ljudstvo se boji povžiti tudi drugih vrst ribe ulica št. 11 ) ali v knjigarni L. Schwentnerjevi v Ljubljani. Iz Kopra je šel v Izolo zdravnik, kateri je poznal, da so Kathreinerjev koledar za dame igoi Znana obolele osebe zastruplj Umrlih trupla so parali firma Kathreiner je doslej vsako leto v koledarjih izdajala želodce doposlali zdravstvenemu odseku ter pri c. kr. namest umetniško lično izdelano originalno sliko, je vselej vzbu- ništvu, da preiskuj in ustanovi vrst strupa Med dila pozornost, in izmed katerih je ta ali ona gotovo vsa- v I30IÍ obče mnenje da so ribiči zajeli toliko ljudstvom množino komur še danes v prijetnem spominu. Tudi letos prinaša ta polže na takem kraju v morju, kjer navadno potapljajo glave firma kaj ljubko sinjeoko otroško glavico, kakor si je človek od sardel, katere ondi zmečejo tovarne za prirejanje sardel v olju za novo ne more misliti milejše. Vrhutega podaja Kathreiner ta pot svojim odjemalcem izredno ukusno književno darilo leto. dame živo Grozen umor. Veleposestnik Štefan Lazar v Izšel je 1901 namreč z naslovom „Kathreinerjev koledar za jako elegantno opremljen, ličen almanah, Besce je živel s svojim prepiru šim sinom Štefanom v vednem Razpor pa je svakinja, t. j Štefanova žena še pod spominja nekdaj tako priljubljenih duodez-izdaj ilirskih pesmi. To delce, po pravici nazvano „koledar za dame*4, obsega poleg popolnega koledarja zanimive, literarno-dragocene pihovdla. Te dni je prišel oče Lazar s ima mlajšima sinovoma k Štefanu, ter ga hotel na dvorišču tepsti. Nastal je velik prepir in tepež mej vsemi štirimi Štefánova žena pa je zmerjala tasta in oba svaka najgrše V SVO 1 běsnosti doneske, in sicer ginljivo sliko iz življenja „Noč", preprosto- stekel stari Lazar v hišo po puško in ustrelil sinaho Tedaj lepo pesmico n mraku", dalje humoresko „Simpatija", šaljivo slika pesem „Lepotica s kmetov" itd. Naslovna je Peter planil sin na očeta mori a mlaj brata France in n mraku ki je izdelal znani akademijski slikar sta ga branila. Štetan adil nož v pr^a Franceta A. Trentin, tvori z več jako originalnimi okraski na robeh tudi umetniško znamenit nakit tega koledarja za dame, ki bode izvrstno dobro došlo darilce vsaki delavski mizici da je takoj umrl,. Petra pa je močno so očetje izročili orožaikom. Neki ranil. Štefan a in očeta in parižki zlasti priročna knjižica za vsako gospodinjo. Delce pa je tudi prijeten spominek na splošno priljubljeno Kathreiner Kneip-povo sladno kavo Prijatelji te kave lahko dobe Kathreinerjev koledar za dame" popolnoma zastonj pri vseh trgovcih, dokler ne poide zaloga. Onim pa, ki še ne rabijo te tako priporočene rodbinske kave, se nudi prilika, da si kupijo nalašč urejen Francoz in Bur. se je nedavno z nekim Burom naj mu pove za kakega poštenega brivca častnik seznanil Nekega dne No prosi ga Bur ko najde Bur to bri gre, in se da obriti Ko praša, koliko je dolžan pokliče pomočnik ga je obril gospodarj obadva jameta pazljivo motriti Bura. Po kratkem molku eče & podar Pla čati imate pet frankov. To je mnogo, pet frankov, reče Bur zavoj za poskušnjo, ter se tako uverijo o nje veli k pred- No no od brivec po vašem govorjenju sodeč, vi niste nostih glede dobrega ukusa in nizke cene. Kaj hitro se potem tudi pokaže, kako ugodno vpliva na zdravje in splošni počutek Kathreiner-Kneippova sladna kava, ako se redno uživa v znani zmesi z bobovo kavo. Izgredi v Gočah. Dne 28. oktobra je mnogo pri- Nemec, ne Anglež, placate torej samo dva franka večer pripovedoval je Bur svojemu prijatelju ř Na kaj se mu je dogodilo pri bri O da odvrne Francoz, pozabil sem vam bil popřed povedati, čudne navade tega brivca. Pri njem »• v stašev katoliške stranke s kamenjem napadlo hišo goškega župana Žgurja, in je bil župan pri ti priliki ranjen. Državno v • ** pravdništvo toži radi tega napada goškega duhovnika I. Fer-jančiča in 20 mož radi hudodelstva javne posilaosti in sicer po 87. kazenskega zakona, ker so to hudodelstvo storili v posebno težkih okolščinah, duhovnika Ferjančiča pa vrh tega 197. in 199. a. Obravnava se bo vršila še tekom meseca decembra. plača namreč vsak Nemec. Anglež ali Amerikán pet frankov, a oni kateremu ne more dognati narodnosti, plača dva franka. Italijan plača en frank, a Španjolec. kakor mi Francozi samo 50 centimov. Nedavno pripoveduje Francoz dalje, bil sem pri njem in pravil mi je, da ko bi ga doletela sreča, da ga obišče kak Bur, njega bi obril lastnoročno in zastonj, še v spomin maio* stvar od veselja, če bi bil v moji dal mu kako še zaradi zapeljevanja krivemu pričevanju po Tat v cerkvi. zasačili grama, te dni nekega uršulinski cerkvi v Ljubljani so potepuha Heriberta Beraneka iz Pil- 8e je bil skril v namen, da bi kaj ukradel. Ponesrečil se je v Žirovnici železniški delavec brivnici zastopnik tako plemenitega naroda. Posnemanja vredni ukaz je izdal irancozki vojni minister. V svrho, da obvaruje vojaštvo zlih posledic alkoholizma, je namreč prepovedal brezpogojno prodajati v kantinah žganje ali alkoholične likere in tiste mešanice, ki se zovejo aperitif". Ta prepoved velja za kantine v vojašnicah in n Anton Legat. Ubil se je v Idriji 59 let stari rudar Anton Von-&na, padši s ceste v šest metrov globok jarek. vežbališčih. V kantinah smejo prodajati v prihodnje samo vino, pivo, mošt in navadne druge pijače, kakor kavo, Čaj, mleko čokolado itd., ne obsezajo alkohola. Ta ukaz francoz- kega vojnega ministra se nabije v vseh kantinah, in mi-■ nister poživlja merodajne činitelje, da ukrenejo, kar treba, da se bo ukaz strogo izvrševal. terem stanujejo večinoma ribiči, je te dni na nagloma obolelo — Šolske hranilnice v Franciji. Na primer, kako in tudi umrlo veliko število oseb. To nenavadno bolezen in skrbijo v Franciji za šolske hranilnice, navaja „Szkola" sliko Zastrupljenje. istrskem trgovišču Izola, v ka-i, je te dni na nagloma obolelo pomor so provzročili morski polži (zvani „garuze u Teh iz okraja Laudes, kjer se je pred kratkim ustanovilo veliko polžev so ondotni ribiči nalovili toliko množino, da so jih celo društvo šolske vzajemnosti. Ta družba sprejema kot člane zastonj mnogim družinam oddajali. Osebe, katere so večje otroke, ko stopijo v šolo. Ti člani pa nehajo biti člani, kadar število teh polžev povžiie, so se počutile slabo, iačelo jih je postanejo v starejši dobi člani drugih društev, ali kadar se po želodcu in trebuhu hudo trgati in so vse izmetavale iz oženijo. Najpozneje stopijo člani iz zveze, ko so stari 24 let, vloge C prejema učitelj ali učiteljica, in sicer najmanje 10 vin. in hudodelstvo. Skoro, da-do sedaj ni večjega enakega romana vlcži 5 vin v denarnico za na teden. Od tega zneska se slučaj bolezni ; ostalo se vloži na odstotke za dete. Ako član umre, vrnejo se. vloge v krog te šole. Vse, kar otroci pri- na svetu, ne bil preveden v turški jezik Amerikanski dohodki. Združene države severo hranijo, se jim vrne. se oženijo, ali ko so stari 24 let. ameriške so imeJe v profilem računskem letu, se je skle nilo junija meseca 567,240 852 dolarjev, najvišjo svoto, ki 400 gojenk zastrupljenih. V petrograjskem de- so doslej dosegle. kliškem zavodu Smolna se )e pripetila velika nesreča, 10 je provzročila mogoče plačana roka. Gojenke Vojna ladija se je utopila Novega Jorka se so povžile pecivo, ki je bilo zmešano z arzenikom Dognalo se je baje, da je to storil iz maščevanja neki delavec nekega dne poroča, da je Amerikanska vojna ladija „Josemite" ponesrečila in utonila blizu otoka Guam Ob pri slá- tej priliki ie utonila ščičarju. ker je bil odpuščen iz službe. To pa je malo never- 5 mornarjev. jetno, namreč so najbrže tu drugi ruskemu narodu sovražni Ruska carica pripovedovala je v neki priliki o motivi. sreči arzenika ni bilo toliko, da bile dekleta osebi jako zanimivo anekdoto : Ko sem bila, pravi še mala pomrle, in so že na potu ozdravljenja. Ubogi kadilci cigaret ! deklica, učila sem se pravopisja. Nekoč, zapisala sem z malim n r u Dame v Brooklynu v „Ruska" toda moja odgojiteljica me je pokarala, videl, da vaše rekoč: Kaj bi rekel mogočni ruski car, ko Ameriki so pričele katerega cigaret. boj proti cigaretam. Ustanovile so kljub, visokost piše njegovo zemljo z malo začetno črko? A kaj me namen z vso odločnostjo vplivati proti kadcnju briga, kaj bi rekel, odvrnem jaz vsaj tako ne bodem Ako se kak moŽki dvakratnemu svarilu ne pokori, videla ne njega in njegove zemlje. Toda, vender mora vojvo tedaj dame sploh več ž njim ne govore. Dame so sestavile po- dinja znati pravopis, zavrne me učiteljica kaj bi rekli polni zapisnik tistih mož, ki kade svalčice. V tolaŽko moškemu drugi, kadar vaša visokost postane samostojna, in bi ne zaala spolu pa povemo, da so bojevite dame milostno dovolile ka- niti pisati pravilno A kadar jaz odrastem, vzeti hočem moža, diti pipe. ki bode tudi zame znal pravopis, ker Če vojvodinja tudi kaj Recept zoper obstrukcijo so iznašli v Bel- pogreši pri pravopisu, vender vsi pravijo ; giji. Ko so se namreč o otvorenju zbornic v Bruselju pojavili kako lepo ni treba torej, da vse pravilno zna kako dobro, . Oj, kakcr v raznih strankah zelo resni poskusi, da pokažejo svojo moč drugače mislim sedaj dostavila je carica, ko je pripove- in veljavo s kričanjem, je rediteljstvo odredilo, da se de- dovala to črtico sedaj pišem „Rusko" s posebno velikim ljenje alkoholičnih pijač poslancem popolnoma ustavi. Od n Ra. a začetno črko „Cara" s posebnim ponosom „ " sedaj bodo poslanci dobivali le čaj, kavo in sirup Republika učencev. V javnih deških in dekliških Pol milijona kron odnesel. Novega Jorka šolah Sirakuze v državi Novi Jork so uvedli čudni zistem brzojavljajo, da je oblast ukazala zapreti „Clergyman National samouprave v šoli. bank" v Neuburg v državi Kentiucky, ker se je izpostavilo, katere državljani Po upravi se smatra šola kot država, so učenci, izmed sebe volijo načelnika, da je glavni blagajnik ubežal in odnesel seboj 200 000 do- poglavarstvo in še celo policaje. Ravnatelju in učiteljem ni larjev. Bančne knjige je oblast vzela in bodo natančno preiskane treba več skrbeti za red in disciplino. To je stvar uprave 6000 kilometrov podmorske poti. Novem katero so učenci postavili. Svetovalci in svetovalke se zbiraja Jorku „Daily Express" poroča, da se vršijo velikanske priprave, za drzno podmorsko vožnjo iz Amerike v Evropo. John P. Holland iz Novega Jorka je namreč izdelal parnik „Holland" vsako nedeljo enkrat. Sodbena oblast uraduje dvakrat, sodi a vseh slučajih nerednosti, raztresenosti, lenobe in prepirov, ter proti prestopkom izreka kazni, ukore, zapor ali za izključenje. s katerim namerava prepluti ocean pod Elizabeth porta (Novi Jerseyj v Evropo. vodo Vsi in sicer iz Učitelji prihajajo posvetovanjem kot priče in nimaja dosedanji poje skusi podmorske vožnje niso imeli večjega uspeha nego daljavk kakih 150 kilometrov. Gospod Holland pa je gotov, glasu pri obsodbi. Policija pazi na to, da se obsodba izvrši. Ako se dokaže, da je svetovalec ali svetovalka dvakrat na da s svojo novo ladijo prepluje ocean in tako-le ; Elizabet porta bode šel do sicer bode potoval otokov Bermude na redil kak prestopek, izključi se iz načelništva Izvestje ravnatelja Motgomeryja v zvezde kuje to novotarijo, češ, da prak tično t: pripravija deco za bodoči poklic politikov, upravnih oceanu, iz Bermud pojde na otoke Fayal in od tam naravnost uradnikov in državljanov. proti Lisabonu na španjski obali. Pot se bode izvršila v Živa je okamenela. Gdč Terezija Kopinsky iz februvarju prihodnjega leta in sicer takrat, ko bodo po oceanu East Titusville v Ameriki ima namreč neko čudno bolezen. vladali največji viharji, da se s tem dokaže, koliko bolj pri- vsled katere ji postaja koža po celem telesu trda, da se ne merna in varnejša je pot pod vodo Svrha temu potovanju je, da se dokaže, da morejo osebe tudi v podmorskih brodovih more več pregibati. Tudi če se po koži pogladi, ima nekam čuden glas. Bolezen traja Že nad 10 mesecev, in vsi zdravniki več časa in tudi dosta komodno živeti, in da se s tem po- po mestu se trudijo, kako bolezen odgnali. skusom podere mnenje o nemogočnosti podmorskega potovanja Štirje novi parniki Lloyda. Uprava parobrod- V daljše kraje Na prvi poti bodo v tej podmorski ladiji skega društva Lloyd je sklenila izgradbo 4 novih parobrodov. zapovednik in 7 mornarjev, kateri imajo za svojo rabo pri- Dva teh bode rabilo društvo za plovitvo po jutrovem do Čari merne prostore za spanje in drugo Holland, lastnik te ladije grada, ter bodo vozila vsak po 3500 ton blaga. Druga dva izjavlja, da bodo njegovi mornarji zadovoljnejši, nego mor- bosfa mnogo večja, in za vožnjo narji parobrodov, kateri potujejo nad morjem. čez ocean do B-azila. Ta Kdor in zdrav, zna lahko videti to amerikansko čudo. bode živ dva parnika bosta najbrže izdelana v domaČih ladjegradilnicah, kar bi se še posebno priporočalo, da naše delavsko ljudstvo Kaj vse čita Sultan. Francozki časopisi javljajo, da ima turški Sultan posebni urad, v katerem so uradniki dobi potrebnega zaslužka v domovini. Priprave za poroko Holandské kraljice Vil vsih večjih Evropskih jezikov. Vsak važnejši časopis naj bode helmine so na Nizozemskem velike. Mnogo rok se giblje, politični in literarni dobijo v pisarni od koder pride v da popravijo vse palače kraljičine, in jim dajo novo moderno roke Sultanove. Seveda uradniki poznajo ukus svojega Sultana lice. Francozki dekoraterji trudijo se, da spremene one stare in dobijo mu le takih stvarij, ki mu ugajajo. In to kar ugaja veličastne dvorane v novo delane, krasne vredne, da v njih Sultanu, to prestavijo uradniki v turški jezik, to pa pride za sprejema svoje podložnike stalno v njegovo knjižnico. Do b mlada edaj jih je že 3500 preve- narod Nizozemski misli na to, kaj kraljica Vilhelmina. Ves v priliki svatbe poklonit denih romanov, člankov itd. v knjižnici. Sultan rad čita kri- svojo vladarici, in sestavili so se že različni odbori, da okre minalne romane in sploh dela, v katerih se opisuje zločinstvo pajo v tem. • • Loterijske srečke 0 V Lineu dne 1. decembra t. 1 V Trstu dne 1. decembra t. 1 V Pragi dne 5. decembra t. 31, 26, 34, 82, 14, 66, 11, 24, 13, 89, 32. 25. 58. j4 I Tržne cene. i • \ V Ljubljani dne 7. decembra 1900. Pšenica K 7 70 h, rž K 6 80 h, ječmen n o. oves 6.20 ajda 6 50 proso 7 turcica K 8 50 h. fižol K 10 50 5.90 Vse cene velj 6 90 ča 50 kilogramov ♦ ♦ ♦ Blasnikova tiskarna v Ljubljani na óregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvali. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. s t zamorejo i osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih srečk. papirjev Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. 5 10) napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s stanejo pomočjo ekstraktov i ki za napraviti po litrov likerjev: M Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinoTec, Češki liker, Kimel po 80 kr. ; Sliyovec, Kum, Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. m tine c 95 5 kr. Chartreuse Razpošiljam 5 Konjak, Benedik Pilzenski liker po proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. yeč. Vsaki pošiljatvi denem navodilo, kako se napravi liker. Pre pri prodajalcem i če naročijo več blaga mnogo cenej e (22 Anton 25) r ina Trst. Via Belvedere št. 23. Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali preobilno jed, ali s težko prebavi ivo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnl katar, želodečnl krč, želodečni bol, težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kricistiliio sredstvo ? Hub er t zeliščno vino To zeliščno vino je lz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi oeli človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega izasta- renega) želodečnega bola ^o: glavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. Zabasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba j kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na laoek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Suhi bledi obraz, pomanjkanje krvi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavo- ř. bolu počasi novo moč. pomanjkanju spanja, odmrjejo bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu ljenje Zeliščno vino povzdigne reditev, preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, Doživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo živi enje Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, kr. Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto- Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske, Proti ponarejanju se svari! izrecno Zahteva Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino Moje zeliščno vino nobeno tajno sredstvo, taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi 150,0, češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kal mus 10,0. to je skupno. s. Vizitnice kuverte firmo v priporoča i Blasnikova tiskarna Ljubljani ■ i X » . « ■-'éí ■j* ill Al V v i v V \ / j i f'W, / kavo še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladn e ista tako prijetna ne akoravno zdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne vedó katere velike .V nosti ima Kathreinerj kava bobove kave skoz en v, ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove t • kave, ne njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata prelj ubij enem okusom bobove kave. L v i V » », « V \ k L ........... V K Res zdravju d a ri bo Kathreiner Kn3Ípp-ova sladna kava použita milijonov želeti bilo stotisoc družinah vsaki korist vseh. res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod zlasti vsaki družini nahajala. i y i n' h /l » A M \\ X \ i ' sL Al » • • YV V. m I -M r • ! t V kY RIm v.* » " • \V • • V\» Vr' • . . * • * v\ L* • -'z * • V y \ Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh primes bobovi kavi, kateri okus uživanj barvo milej napravi Dela kavi ukusn odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča eno tret- jmo Kathremer-ove kave dve tretjine bobove kave začeti in polagamo ne polovico vsake kave Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kratkem času tudi kave obstoji tem, da popolnoma sama lahko pije prav dobro tekne. Kjer bobova kava popolnoma použiti prepove najboljše nadomestilo ženskam, slabotnim bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoca Sujoča pijača priporočena. zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, ■ebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne i t / m h «i H! i m i Êt^M' i «i r u Skofci upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave tudi najmanjši družini veliko prihranjeno. poskus ? i • • L'' // I II 7 Tr/f « " a ■ Î3 dostůj e, ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli prta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko imenom »Kathreiner«. I n» 9 »J !» \t X sv LI»:« jr « »i' Odgovorni urednik: Avgust Pucihar založba Blasnikoyi nasledniki