UDK 910:378.3 (497.12) »1977, 1978« = 863 POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA SAZU V LETIH 1977 IN 1978 M ila n Š i f r e r * V le tih 1977 in 1978 je b ilo n a In š titu tu zaposlen ih 11 lju d i: u p ra v n ik in š titu ta (akad . d r. S vetozar Ilešič), 4 raziskovalci (dr. D rago Meze, dr. M ilan Š ifrer, M ilan N atek , M ilan O rožen A dam ič), 3 člani karto g rafsk eg a oddelka (M arko Z erovnik , M ilena H rib ar, M aruša R u p e rt) , fo tog rafsk i m o js te r (V lado V ivod), k n již n ič a r-a d m in is tra to r (M arija G oren jšek) te r h o n o ra rn i zn an stv en i sodelavec (dr. V a lte r B ohinec). S tak o zasedbo sm o v te h dveh le tih n ad a ljev a li z raz iskovan ji, k i p o tek a jo že od le ta 1971 pod naslovom »G eografija pop lavn ih področij na S lovenskem «. Po p red v id en em p ro g ram u smo v le tu 1977 zak ljuč ili s p ro ­ u čevan jem doline K rk e od Bele C erkve navzdol (dr. M ilan Š ifrer, dr. F ran c L ovrenčak , M ilan N ate k ), p o reč ja R ižane in B adaševice (D ušan P lu t) , po reč ja D ragon je (M ilan O rožen A dam ič) te r G rosupeljske ko tline (dr. D rago M eze); na zad n jih tre h p o d ročjih je p r i p ro u čev an ju p rs ti in ra s t ja sodeloval d r. F ran c L ovrenčak . R ezu lta te te g a dela p red s ta v lja jo e lab o ra ti s skupaj 476 s tran m i te r štev iln im i k artam i, d iag ram i in slikam i, k i sm o jih n o vem bra 1977 p red a li R aziskovaln i skupnosti S lovenije. L eta 1977 smo začeli tu d i s če trto etapo p roučevan j pop lavn ih p o d ro ­ čij in še v istem te r n as led n jem le tu p roučili pop lavna p o d ročja n a P la ­ n in skem p o lju (dr. Iv an G am s), v p o reč ju H u d in je (M ilan N atek ), v do­ lin i Rašice z D obrepoljem (dr. D rago M eze), na K očevskem po lju (A ndrej K ran jec) te r na L ju b ljan sk em b a r ju (dr. M ilan Š ifrer, M arko K olbezen, d r. F ran c L ovrenčak ). Z arad i laž jega raz u m ev a n ja obsega op rav ljenega dela je m o rd a p rav , d a opozorim o, da se p r i p ro u čev an ju pop lavn ih področij n ism o om ejevali sam o n a n jih o v m orfogenetsk i razvoj te r na d ru g a fizičnogeografska d e j­ stva, am pak da so nas zan im ali tu d i zelo razn o v rs tn i posegi človeka v ta sve t in da smo p roučili s tem v zvezi tu d i izrabo ta l n a n jem . Za p rav iln o v red n o te n je specifičnosti pop lavnega sve ta pa smo m orali poseči tu d i iz­ * Dr., zn a n s tv e n i sv e tn ik , G e o g ra fsk i in š t itu t A n to n a M elik a pri SA Z U , N o v i trg 4, 61000 L ju b lja n a , Y U . ven n jeg a te r še posebej p ri h id ro g ra fsk i p ro b lem atik i v k lju č iti v prem o- tr iv a n je vse široko h id ro g ra fsk o zaledje, n jegov relief, kam n insko zgradbo, p rst, ra s tje , klim o pa tu d i vse pom em bnejše posege človeka v ta svet. K ako se s tem obseg p roučevan j poveča, nam n a jb o lje ilu s tr ira p rim er K rke , p ri k a te r i sm o m orali v k lju č iti v p rem o triv a n je ves širo k svet južno in jugozahodno od P osavskega h rib o v ja s Suho k ra jin o te r s širok im ob ­ m očjem k rašk ih polj (G rosupeljsko polje, D obrepolje , R ibniško polje, del K očevskega po lja ) t ja do Blok, V elike gore, Roga in G orjancev, vk ljuču joč tu d i vso obsežno K rško kotlino . V eliko p a sm o dela li v tem času tu d i n a d ru g ih tem ah , ko t so: R edna vsak o le tn a m e rje n ja te r p ro u čev an ja T rig lavskega led en ik a te r leden ika pod S ku to (M ilan Š ifre r) , G eografsko p roučevan je posledic po tresa v se­ verozahodn i S loven iji (M ilan O rožen A dam ič), G eografsko v red n o ten je p riro d n eg a okolja za po treb e reg ionalnega p la n ira n ja na p rim e ru D om ­ žal in okolice (M ilan O rožen A dam ič), Razvoj h rib o v sk ih km etij v G orn ji S av in jsk i do lin i po le tu 1967 (dr. D rago M eze), Z em ljiško posestna s t ru k ­ tu ra v S podn ji S av in jsk i do lin i (M ilan N atek ), A p likacija k a rto g ra fsk ih m etod n a p rim e ru razvo ja naselij v občini K am nik (M arko Ž erovn ik ). V o k v iru p rv e naloge smo v le tih 1977 in 1978 op rav ili red n a vsako ­ le tn a m e rjen ja te r p ro u čev an ja T rig lavskega led en ik a in led en ik a pod S ku to (M ilan Š ifre r) te r ugotovili, tako k o t ugo tav ljam o že od le ta 1959 dalje , da se zad ržu je na n jih čedalje več snega; ob opazovan jih le ta 1978 pa sm o k o n sta tira li tu d i že rah lo povečanje leden ikov sam ih. Da bi im eli iz obdobja kop ičen ja k o t tu d i ta lje n ja snega na T rig lavskem led en ik u t e ­ kom le ta čim boljšo sliko, smo se dogovorili z m eteoro lošk im i opazovalci na K red aric i za redno m esečno, po po treb i pa tu d i večk ra tn o fo to g ra fira ­ n je ledenika . M ilan O rožen A dam ič je zak ljuč il s p roučevan jem p o tresa v severoza­ hodn i S loven iji te r izdela l štud ijo , ki je izšla v 18. k n jig i G eografskega zborn ika . O benem je n ad a lje v a l z delom na tem i G eografsko v red n o ten je p riro d n eg a okolja na p rim e ru D om žal in okolice. V zvezi s to p ro b lem a­ tik o je izdela l tu d i že p rv i del poročila o teo re tično m etodološk ih p ro b le ­ m ih v red n o te n ja po k ra jin e . D rago M eze je v le tih 1977 in 1978 zak ljuč il s p roučevan jem razvo ja h rib o v sk ih km etij v G orn ji S av in jsk i dolin i po le tu 1967. R ezu lta te tega p ro u čev an ja je zb ral v obsežni š tud iji, k i bo o b jav ljen a v 19. š tev ilk i G eo ­ grafskega zborn ika. P ri tem svojem delu je sis tem atično p roučil ž iv lje n j­ ske pogoje in gospodarjen je na 495 h rib o v sk ih km e tijah . P ri tem ga je še posebej zan im ala vloga novozg ra jen ih cest. P rim e rja v a gospodarstva te h km etij z do linsk im i pa je opozorila na zelo zan im ive raz like . P redvsem im ajo h rib o v sk e k m e tije veliko več gozda, tj. lesa, k a r jim om ogoča sam o­ s to jn e jš i razvoj, m ed tem ko so do linske odvisnejše od d ru g ih v irov (in- ten z ifik ac ija p redvsem m lečne živ inoreje , zaposlovanje v n ek m etijsk ih d e­ ja v n o stih itd .). M ilan N atek je n ad a ljev a l s p roučevan jem zem ljiško-posestne s t r u k tu ­ re v S podn ji S av in jsk i dolini. N a osnovi a rh iv skega g rad iv a je n ap rav il p reg led zem ljiško posestn ih razm er za zadn jo če trtin o p re tek leg a sto le tja (okoli le ta 1879). S tem v zvezi je p roučil posestne razm ere za 50 k a ta ­ s trsk ih občin, k i za jem ajo b lizu sto naselij in ugotov il m očno raz d ro b lje ­ nost. N ada lje je p reg led a l več k o t 6000 posestn ih lis tov za 18 k a ta s trsk ih občin ozirom a 35 naselij žalske občine in n a osnovi tega sestav il začasni p reg led zem ljiško-posestnega s ta n ja za nekm ečke te r m ešane k m etijsk e ob rate . N a osnovi tak o zb ranega g rad iv a ugotav lja , da s ta v p re težnem delu S podn je S av in jske do line že več ko t dve p e tin i k m e tijsk eg a zem lji­ šča v la s ti nekm ečkega p reb iva ls tva . M arko Ž erovn ik p a je op rav il v tem času obsežno analizo m etod za sestavo te m atsk ih k a r t s p o d roč ja geografije naselij. D obljene rezu lta te je s trn il v za je tn o štu d ijo z naslovom A plikac ija k a rto g ra fsk ih m etod na p r im e ru razv o ja naselij v občini K am nik , k i jo je p red a l R aziskovalni skupnosti S lovenije. L eta 1977 sm o izdali 16. kn jigo G eografskega zb o rn ika z razp ravam i: Z g o rn ja gozdna m e ja v K am n išk ih A lpak v geografsk i luč i v p rim e rja v i s S nežnikom (F ran c L ovrenčak ), O zgorn ji gozdni m eji n a jugovzhodnem K oroškem (Iv an G am s), G eografsk i učink i žleda v gozdovih okrog Id rije in P osto jne (M ilan Š ifre r) . Istega le ta je u p ra v n ik In š titu ta , akadem ik dr. S vetozar Ilešič, kot g lavn i u red n ik G eografskega zborn ika, le k to r ira l in u red il g rad ivo za 17. in 18. kn jigo zborn ika , k i s ta šli le ta 1978 tu d i v tisk . V p rv i so t r i ra z ­ prave: P o p lav n i sve t v po reč ju D rav in je (M ilan Š ifre r) , P op lavna p o d ­ ročja v G o rn ji S av in jsk i do lin i (D rago M eze), P o p lav n a pod ročja ob S otli (M arko K olbezen in M arjan Ž agar), v d ru g i pa dve: P op lav n a pod ročja v S podn ji S av in jsk i do lin i (M ilan N atek ) in P osledice p o tresa v G orn jem P osočju (M ilan O rožen A dam ič). P rip ra v ili pa sm o tu d i že g rad ivo za 19. k n jig o G eografskega zborn ika , k i je tre n u tn o v dokončni red a k c iji p r i g lavnem u red n ik u . Z b o rn ik bo p rece j za je ten , saj bo vseboval k a r t r i ra z ­ p rave: Razvoj h rib o v sk ih km etij v G o rn ji S av in jsk i do lin i po le tu 1967 (D rago M eze), G eografske značilnosti pop lavnega sve ta ob D ragon ji in D rnici (M ilan O rožen A dam ič), G eografske značilnosti pop lavnega sve ta ob R ižani in B adaševici (D ušan P lu t) . V istem obdob ju je d r. V alte r B ohinec dopo ln jeval geografsko b ib lio ­ grafsko k a rto tek o S loven ije z novejšo geografsko te r geografiji sorodno l i ­ te ra tu ro . N ada ljeva li p a smo tu d i z u re ja n je m geografske fo to teke te r dia- teke S lovenije. Za in š titu tsk o kn jižn ico sm o v le tih 1977 in 1978 p re je li 1284 nov ih k n jig in rev ij, k i jih dobivam o povečin i v zam eno za G eografsk i zborn ik . V kn jižn ic i sh ran ju jem o tu d i k n jig e S veta za p roučevan je in v ars tv o oko­ lja p r i SAZU. V le tu 1978 sm o začeli tu d i z izdelavo geselskega s tv a rn eg a kataloga, k i bo b istveno povečal upo rab n o st kn jižn ice. P ri p rik azu op rav ljen eg a dela v le tih 1977 in 1978 ne sm em o p rez re ti tud i sodelovanja članov G eografskega in š titu ta A ntona M elika n a štev iln ih dom ačih pa tu d i n e k a te rih m ed n aro d n ih zbo rovan jih geografov te r geo- m orfologov. Tako se je udeležilo 11. zbo rovan ja slovensk ih geografov v M ariboru v zad n jih d neh ju n ija (26. do 28.) le ta 1978 k a r 5 članov našega in š titu ta , od teg a 4 z re fe ra ti: S vetozar Ilešič, M isli o slovensk i geografiji m ed M ariborom 1954 in M ariborom 1978; D rago Meze, U činki povezave G o rn jesav in jsk ih h rib o v sk ih km etij s cestam i; M ilan N atek , S p rem in jan je zem ljišk ih k u ltu r kot odraz gospodarskega razvo ja p o k ra jin e (na p rim eru k a ta s trsk e občine Zalog v S av in jsk i do lin i); M ilan O rožen Adam ič, G eo­ grafsko p ro u čev an je n a ra v n ih k a ta s tro f s posebnim ozirom na posledice p o tresa v Posočju. S vetozar Ilešič in M ilan O rožen A dam ič s ta sodelovala tu d i n a jugoslo ­ vanskem sim poziju z m ednarodno udeležbo »G eografski p rob lem i ž iv lje n j­ skega okolja« v C elju le ta 1978; p rv i z daljšim p rispevkom v razprav i, d ru g i p a z re fe ra to m »Oris p ro b lem atik e odpadkov v L jub ljan i« . M ilan O rožen A dam ič se je udeležil z re fe ra to m tu d i p o sve tovan ja o fo todoku­ m en tac iji k rasa in jam , k i je bilo is tega le ta v L ju b ljan i. Že p re je pa je sodeloval tu d i p r i p r ip ra v a h te r izvedbi posve tovan ja »V plivi okolja na človekov’ organizem «, k i je bil na G ospodarskem razstav išču v L ju b ljan i (m aja 1977). M ilan Š ifre r je v dneh m ed 21. in 24. novem brom 1977 sodeloval na jugoslovanskem sim poziju z m ednarodno udeležbo »N aučno delo Jovana Cvijiča« v B eogradu, k je r je im el re fe ra t z naslovom »C vijičeva glaciološ- ka o tk riča n a ba lkansk im p lan inam a« . Na se s tan k u geom orfologov, k i so ga o rgan iz ira li ob tem ju b ile ju , je seznan il udeležence z delom te r uspehi G eografskega in š titu ta A ntona M elika SAZU. D al je tu d i pobudo za k o o r­ d in ira n p ris to p k s is tem atičnem u p ro u čev an ju k v a r ta rn e g a razvo ja P a ­ nonske ko tline, ki so ga p re d s ta v n ik i jugoslovansk ih geografsk ih in štitu c ij p a tu d i zastopn ik i geografskega in š t itu ta v B ud im pešti z odobravan jem podprli. U deležil se je tu d i geom orfološke ek sk u rz ije n a F ruško goro. K oncem ju n ija (26.— 28.) se je tov. Š ifre r udeležil 1 1 . zbo rovan ja sloven­ sk ih geografov v M ariboru , v d neh 27. avgusta do 2. sep tem bra 1978 pa zbo ro v an ja k v a r ta rn ih geom orfologov na D u n aju in ek sk u rz ije po severn i s tra n i A lp od S alzbu rga do D u n aja te r po sam i okolici D unaja . Kartogra fsk i oddelek: T udi v le tih 1977 in 1978 je b ilo delo na K a r to ­ grafskem oddelku v g lavnem usm erjen o n a izdelavo te m atsk ih k a r t pa tu d i š tev iln ih d ru g ih prikazov , kot n. p r. d iagram ov, skic itd., ki so za ilu ­ s trac ijo geografsk ih štud ij neobhodno po trebn i. T ako sta pod teh n ičn im te r stro k o v n im vodstvom M arka Ž erovn ika izdela li M ilena H ribar, kartog raf, te r M aruša R upert, k a rto g ra fsk i risar, k a r 29 b a rv n ih te m atsk ih k a rt, ki smo jih p rip ra v ili kot p riloge k e labo ratom za R aziskovalno skupnost S lo­ ven ije in k asn eje za G eografske zborn ike 17, 18 in 19 od k a te r ih te r ja vsaka zelo d o lgo tra jno te r zam udno obdelavo. Z arad i sta lne p reo b rem en jen o sti k a rto g ra fsk ih r isa r je v z delom smo se veliko u k v a r ja li tud i s poskusi, da b i izdelavo k a r t poenostav ili. To se nam je s sodelovanjem m ed k a rto g ra fsk im oddelkom te r geografsk im fo­ to la b o ra to rije m tu d i posrečilo. V zvezi s teo re tsk im i raz iskavam i na področju k a rto g ra fije m oram o opozoriti p redvsem na delo M arka Ž erovn ika A plikac ija k arto g ra fsk ih m etod n a p rim e ru razvo ja naselij v občini K am nik , v k a te rem ob ravnava p o g lav itna dognan ja na tem področju . V seskozi sm o dopoln jevali tu d i karto g rafsk o zbirko, k i spada m ed n a jv eč je n a S lovenskem . Tako sm o sam o v le tu 1978 p re je li od G eodetske u p rav e 205 lis tov to pog rafsk ih n ač rto v (po s ta rem osnovne d ržavne karte ) 1 : 5.000 in 1 : 10.000 in to v d veh izvodih na k a rto g ra fsk em te r paus p a ­ p irju . M ed s tik i k arto g rafo v s tu jin o , kaže opozoriti p redvsem n a udeležbo M arka Ž erovn ika n a sim poziju po ljske k a r to g ra fije v L ub linu . Na razstavi, k i je b ila v te j zvezi p rire jen a , smo p red sta v ili n ek a te re naše tem atske k arte , k i so žele veliko p rizn an ja . Ob tej p riložnosti je naveza l tov. M arko Z erovnik štev ilne stike s pom em bnim i k a rto g ra fi n a karto g rafsk em oddel­ ku p ri po ljsk i akadem iji znanosti v V aršavi. M ilena H rib a r pa se je v dneh 8 . — 13. m aja 1978 udeležila k a r to g ra f­ skega kongresa v B ernu. Geofotolaboratorij: F o tografsk i m o js te r V lado V ivod je za po trebe G eografskega in š titu ta A n tona M elika s k a rto g ra fsk im oddelkom in za n e­ k a te re d ruge delovne enote SAZU izdela l 1697 rep ro d u k cij razn ih topo­ g rafsk ih k a r t in r isb v zelo raz ličn ih m erilih , n ad a lje 9571 povečav fo rm ata 24 x 30, 18 x 24 in 13 x 18 in 423 b a rv n ih diapozitivov. R azen te g a je raz ­ vil 1105 črno-belih film ov in 298 b a rv n ih d iafilm ov. P o u d a riti m oram o, da delo v fo to la b o ra to riju n i u sm erjen o v serijsko izdelavo izdelkov, zato je več ina od teh v u n ik a tu , t i pa zah tev a jo daljša p r ip ra v lja ln a dela in zato zgoraj navedene š tev ilke sam o skrom no n ak azu ­ je jo celo tno delo geofo to laborato rija . P oleg red n eg a strokovnega dela u re ja V lado V ivod tu d i p riročno geo- fo to teko te r zb irko film ov. THE REPORT ABOUT THE WORK OF THE GEOGRAPHICAL INSTITUTE ANTON MELIK AT THE SLOVENE AKADEMY OF ARTS AND SCIENCES DURING 1977 — 1978 M ilan Š i f r e r (S um m ary ) T he re p o rt describes th e p e tit re search and th e pub lish ing activ ities of the G eographical In s titu te at th e S lovene A cadem y of A rts and S cien­ ces. The p rin c ip a l p ro jec ts have been th e fo llow ing: th e flood areas of S lovenia, physical en v iro n m en t in S lovenia (th e consequences b rough t abou t by th e e a rth q u ak e in th e area of th e r iv e r Soča, scien tific observa­ tio n of the T rig lav g lacier and of th e g lacier below S k u ta ), geographical eva lua tion of physical en v iro n m en t fo r pu rposes of reg ional p lanning, tran sfo rm atio n of th e ag ra ria n landscape in S av in jsk a do lina (develop­ m e n t of m o u n ta in farm s, changes in th e land-ow nersh ip s tru c tu re , etc.), th em atic ca rto g ra p h y and the ed iting of the V olum es X V I—X V III of »Geo­ grafsk i zbornik«.