A


Mesečen časaaal*
za kmclijslvo gospodarstvo in oktnijslvo.
Izdaje ga
C. K. KMETIJSKA DRUŽBA GORIŠKA.
Ust 2.
V GOlilCI MESCA AVGUSTA 18G3.
Tečaj 0.
Kdor želi „ umnega gospodarja" prejemati, naj sc do sv. Matevža, to jo, do 21. septembra t. 1. pri slavnem osrednjem odboru c. k. kmetijske družbe (Dc-putazione ceutrale deli'I. E. Societa agraria), ali pa pri vredništvu (v Rastelu h. št. 291, III. nadstropje), sam ali po kom druzem, z besedo ali pismom oglasi. Za zdaj ni še treba (lnarja pošiljati, ker se ne more vedeti, koliko bo časnik veljal, dokler se v tominskem zboru, (ki bo 21. sept,) ne sklene, kolikokrat na mesec bo izhaja!. To pa jc gotovo, da več naročnikov ko se oglasi, manj pride stati (koštati.) Zdaj prosimo tedaj le za imena (adrese.) Število prejemnikov mora biti kmetijski .družbi zato znano, da bo v Tomimi vedela po čem se ravnati.
Načelnike podružnic in sploh vse družnike, čč. gg. duhovne, uradnike, župane, učence viših šol prosimo prav lepo, naj bi to vabilo razširjali in razlagali, „ umnega gospodarja " priporočali in nam imena tistih prejemnikov, ki si ne znajo sami pomagati, blagovoljno naznanjali.
VredniŠtvo.
BFaznaiailo.
To sklepu glavnega zbora c. k. kmetijske družbe 23. maja t. 1. je odločil osrednji (glavni) odbor 21. dan prihodnjega mesca septembra (sv. Matevža dan)
za jesenski družbin zbor v Tominu in ta le dnevni red (to je, reci, o kterili bo posvetovanje, in vrsto, po kteri se bodo pretresale) napravil: 1. Osrednji odbor ho poročeval' (naznanjal), kako je od poslednjega zbora naprej službo opravljal. — 2. Načelnik tominske podružnice (g. Kerpan - Poli) bo poročeval, v kakošnem stanu je ta podružnica, kakošne potrebe da ima, in sploli o vsem, kar jo zadeva. — 3. Sprejemali se bodo novi družniki (udje). — 4. Posvetovanje zastran pašnikov, kako bi se dali v veči prid obrniti, ali kaj bi bilo treba storiti, da bi več dobička prinašali. — 5. Posvetovanje, kak6 bi se dala v gorab reja in pleme goveje živine (volov) zboljšati. — 6. Kako bi se dal boljši sir napravljati. — 7. Ali kaže kozarijo (rejo koz) še nadalje ohraniti, ali opustiti, (t. j. kaj je boljši, rediti koze, ali ne?).— 8. Opominjanje, kako naj bi se sadjoreja zboljšavala.— 9. Zakaj naj bi kmctovavci v gorah pridno murve sadili in se marljivo svilarije (kavalirjev) lotili. — 10. Kakošno korist (nuc) bi obetal gorjanom hmelj, ko bi ga začeli saditi, kakor se kaže iz poskušenj na Bovškem. — 11. Kaj bi bilo početi in storiti, da bi sc zboljšale (popravile ali naredile) po gorah ceste, in sploh, kako bi se dalo doseči, da bi ne bilo več takih težav, ne za ljudi in žival, ne za pridelke in izdelke, kadar jih je treba spečati, ali za ukupljeno blago, da se domu spravi. — 12. Eazni nasveti, če bo kakošna druga podružnica ali kak družnik hotel kaj na-svevati.
Odbor.
©I&TOfl Zb®F
c. k. kmetijske družbe v Gorici 28. maja 1SG3.
Zač. ob 10. u. dopoldne	y
(Posnetek iz sejnega zapisnika.)
(Dalje).
II. Tajnik je bral konecletno rajtengo za ves čas od 1. novembra 1861 do konec decembra 1862 in preudarek (preliminar) za 1. 1863.
Zbor je pohvalil in potrdil: 1. rajtengo stroškov in dohodkov za čas odi. nov. 1861 do konec dec. 1862. Dohodki družbini so znašali 1919:17'/„ gld., stroški 1925:75 V„ gld.; na dolgu ostane 6:58 gld., ki se prenesejo na prihodnjo rajtengo.
2.	preudarek za 1863, z vsemi dohodki, kteri so preudarjeni na 2308:50 gld., in vsemi stroški, preudarjenimi na 2388:58 gld., ker je bil te misli, da kar še primanjkuje dohodkov, bode sc dopolnilo s tem, kar bojo plačali novi udje, ki so se imeli tisti dan sprejeti.
3.	Pohvaljeno jo bilo, kar je bil osred. odbor sklenil, da zastanki (od udov, ki niso plačali), naj bi sc tirjali le od poslednjih 3 let namreč od 11. 1860, 1861 in 1863, vsi druži zastanki pa naj bi se izbrisali.
III.	Na to so prišle na vrsto sporočila podružnic km. družbe. Predsednik je pohvalil 'podružnici monfalkonsko in kampolonško, ker ste imele vsaka svoje posebne seje, v kterili ste se pogovarjale o posebnih svojih zadevah in pretresle žc naprej nektere reči, ki so za pretres v glavni seji odločene. Potem je povabil na-iiiestovavcc podružnic, da naj berejo svoje sporočila; sporočilo tominske podružnice jc ukazal tajniku brati.
Kar se kaminske podružnice tiče jc povedal, daje bil grof Sigmund žl. Man-zano za njenega namcstovavca izvoljen, pa da jc gotovo zadržan, ker ga ni v sejo.— Gg. D- Savorgnani in Mih. Peeorari bereta svoje sporočilne spise. *
IV.	Zbor je sklenil, da bo prva prihodnja —jesenska — glavna seja v Torainu, in naročil osrednjemu odboru, da naj stori, kar se mu bo zdelo primerno, da bo tominski zbor zanimiv in koristen (interesanten in nueen); da naj odloči tudi kako darilo za take, ki bi živino, ali kar bodi, na ogled prignali ali razstavili, in da naj poskrbi, da kdor se bo hotel tominske seje udeležiti, bo imel priložnost se tje gori peljati.
V.	Predsednik naznanja, da se je nov osrednji (glavni) odbor napravil. Izmed poprejšnih odbornikov so bili še za naprej izvoljeni gg. jpiber za Bovec, Kerpan-Poli za Tornin, Dr. Mavrovie za Oglej, duh. Pavletič za Sežano, Vitez Hektor žl. Ritter za Kampolong (Camplung), povrh teh so bili na novo odbrani gg. Dr. Jož. Dcfacis, državni pravdni k, An t. vitez žl. Peteani, Friderik Dr. Dellabona in Ant. Strainz za podružnice (ali odseke, sekcije) monfalkonsko, gradiško, devinsko, kanalsko; za namestnika pa, ko bi se primerilo, da bi kteri izmed imenovanih gospodov volitve ne sprejel, je bil odbran g. Jak. Dr. Gcntilli. Tistim zmed poprejšnih odbornikov, ki so odstopili, namreč, gg. bar. Formentini-tu, dr. Visini-tu in duh. Mili. Pecorari-tu se je predsednik zahvalil.
Nadalje naznanja, da vodstvo (direkcija) družbine brajde je dopolnjeno, potem ko mu jc bil grof Coronini prištet. — Na to je v imenu osr. odbora nove ude ali družnike nasvetval, in sicer dva redna in pet zunanjih dopisujočih.
Glavni (osrednji) odbor jc predložil nadalje tiste nove ude, ki so mu jih bile razne podružnice nasvetovale.
Nasvetovala je bila podružnica devinska 2 redna (prava) družnika, goriška 13 udov, gradiška 1 (srenjo, kot tako), kampolonžka 12 (med temi o srenj ali županstev), karminska 5 (1 srenjo), kviška (kumska) 3, monfalkonska 8 (1 srenjo), oglejska 1, tominska 1, tržaška 2G.
Iz Istrije so bili nas veto vani 3 redni družniki.
Za dopisujoče družnike jc bilo nasvetvanih 5 zunanjih gospodov.
Vseh teh 87 rednih ali dopisujočih družnikov je zbor enoglasno sprejel.
VI.	Potem pride na posvetovanje italijanski družbini časnik (cajtinga). kteri izhaja že od lani. („ Atti e memorie "). Predsednik je rekel, da laški časnik potrebuje marsikake poprave, bodi, da se gleda na obliko (podobo, velikost) ali pa na zapopedek; pristavil je še tudi, da po odborovi misli naj bi se tudi za naprej
*") Kar v teli in družiti spisih našim bravcom koristnega ali mikavnega najdemo, bomo v lom listu prinašali.	Vredu.
A
po dvakrat na mesec izdajal, kakor od 1. januarja tega leta že izhaja. Sicer p., naj bi glavni zbor sam o ti reči sklenil, kaj in kako.
Podružnični načelnik Dr. Savorgnani svetuje, da naj bi sc predsednii pl^, čan tajnik pridal, in ta naj bi časnik vredoval (pisal in v ordingo deval).
Družnik Maccari pravi, da bi bilo dobro, ko bi sc v vsakem listu kazalo v njem zapopadenih reči napravljalo.
Podružnični načelnik J. Dcl-Torre govori tako-le:
o) kar sc tiče obliko (to je, velikosti, tiska). Časnik, ki ga naša kmetij, ska družba pod imenom „ Atti c memorie " (uradni in spominski spisi) na svetlo daje, je le spolnjenjc želj, ki so jih družuiki poprejšnih let večkrat razodevali. Ta časnik je sredstvo ali pripomoček (mitcljc), ki družnike drami in oživlja, da vejo drugi (eden) za druzega, da vejo, kaj družba dela; naš časnik jim ponuja, kar se, kmetijstvu v prid, dobrega, koristnega (nucnega) in novega zve in iznajde; časnik je pripomoček poduka (nauka); to je časnik, ki sc ne zavrže, kakor tisti časniki, ki pripovedujejo take reči, ki so le za tisti hip, kadar se berejo, mikavne (inte-resantue), ki lc radovednosti strežejo, in za ktere čez 2-3 dni nihče več nc po-rajta; kmetijsk časnik ima tudi še čez dolgo časa svojo vrednost in je večkrat treba va-nj pogledati in v njem sveta iskati. Zatorej bi jest nasvetoval, da, namesto sedanje (velike) oblike, naj bi sc mu dala prijetniši in pripravniši podoba (os-merka,. kakoršno ima ta naš „ umni gospodar"), da sc d;i konec leta lahko kakor bukve zvezati. — Tudi bi bilo želeti, da bi bile črke lepši, nove, in tisk (druk) dopadljivši. — Prav potrebno bo slednjič, da sc letošnjemu tečaju (vsem listom celega leta) kazalo v abcdnciu redu (vrsti) pridene.
b) kar so sapopadka tiče. Samo nekaj bi zastran spisov, ki naj bi se v naš časnik sprejemali, opomnil, to namreč, da naj bi se pod nadpisom: „ varieta e notizie " (razne stvari in v esli) nič taecga v list ne jemalo, kar sc s kmetijstvom prav malo, ali kar nič nc vjema, in kar tedaj potrebnišim, kmetijstvo ali obrt-liijstvo zadevajočim rečeni,-prostor krati in krade. Ako sc že hočejo, postavimo, gledišne oznanila (kaj za teater), prihod ali odhod tujcov i. t. d., z listom razpošiljati naj bi sc take reči raji na zavitku natiskavalc. Brez zavitka pa naj bi se list vprihodujc ne razpošiljal, da se ne pomaže, itd. Želim torej, da bi sc glasovalo o teh dveh mojih nasvetih, ki ju tu podam.
1.	Družbin časnik (italijanski) naj izhaja od 1. januarja 1. 18G4 naprej v osmerki, namesto v četverki, ko zdaj.
2.	Zanaprcj se nimajo sprejemati vesti (novice) in sostavki (spisi), ki se . ne nanašajo na to, kar mora biti ta časopis, ki je zgolj kmetijsk list.
Tem več pa želim, da bi sc o tem drugem mojem nasvetu glasovalo, ker bo to tudi pripomoglo, da ne pride čast. g. vrednik v zadrgo, ko bi ga kdo prosil, da naj vzame v časnik kaj, kar nima s kmetijstvom nič opraviti, in večeinu delu družnikov ni po godi.	'
Prej ko da o predlogih (nasvetih) č. g. podružničnega načelnika Del Tor-re-ta glasovati, sc oglasi predsednik tako-lc: Moram opomniti, da v glavnen zboru 22. maja lanskega leta, sc je bilo sklenilo, da naj bi se našega časnika, „ Atti c memorie, " tudi slovenski del naše dežele udeležval, in siccr po izdajanji posebnega časnika v slovenskem jeziku, ako bi sc pokazalo, da je mogoče stroške
I ( m poravnati, kar l)i prejemavci slov. lista za-nj plačavali. Ker je bilo težko, r ,]iUr je treba, naročnikov (braveov) nabrati, in še težji, najti moža, ki bi bil U/jiost prevzel, tak časnik, kakoršen je sedanji laški, vredovati (spisavati), - te dve' težavi ste bili zadržek, da se lanski zborni sklep do teli mal še ni mogel treniti. Pravica pa tirja, da sc ta lani sprožena misel (ideja) ne zavrže ali poza-hi (emuč da se prizadevamo, da se slovenskim prcbivavcom ta misel prikupi (da bo dopadla), in siccr s tem, da začnemo, preden se naročba razpiše" (oznani), f tosnik za poskušnjo izdajati.
Imelo se je toraj v mislili, dati na svetlo slovcnšk časopis, ki bi se vsa-kikrat z drugim listom laškega časnika izdajal in bi pol natisne pole obsegal, medtem ko bi lina polovica pole laškemu časniku odkazana ostala. Ker bi sc po tem j takem laškemu časniku prostor skrčil, med tem ko je od dne do dne več tvari-lic (reči); ki jc vredna, da se da natisniti, zato se je mislilo tako-le nasvetovati: >*:ij bi sc za spise in vesti (atti c notizie), ki imajo le začasno vrednost, sedanja podoba (velikost) časnika ohranila (obdržala), in predelek ,, razne stvari," predel zn deželne, domače reči naj bi se še celo razširil ali raztegnil, in sicer zato, da, ker naša dežela druzega časnika nima, bi imeli nabiravca domovinskih reči, to je, časnik, ki bi sosebno take reči pripovedaval ali prinašal, ki našo domovino (patrio) zadevajo, in s kterimi jc društvo po § 23. svojih pravil dolžno se pečati, in ker jih jc med družniki dosti takih, ki bi jih veselilo, ko bi sc naš časnik, razun kmetijskih zadev, tudi s takimi rečmi bolj odblizo pečal, ktcrc se na druge domače (domovinske) zadeve nanašajo. Kar sc pa takih sostavkov (spisov) tiče, ki svojo vrednost vedno ohranijo, ki so znanstveni (učeni), se je' mislilo nasvetovati, da naj bi se dali v osmčrki ("manjši obliki, formi) posebi natisniti, da bi se konec leta lahko zvezati dali.
Na to so bili zborniki povabljeni, da naj povejo, kaj mislijo zastran tega, kar so iz predsednikovih in Del-Torre-tovih ust slišali. — Gosp. A. Dottori je tistih misel, kakor Dcl-Torre, kar sc tiče oblike (forme) laškega časnika od 1. januarja 1SG-1 naprej; vjema so ž njim, v poglavitni reči, tudi v tem, kar sc zapopadka f tiče, samo želi, da bi se nasvet bolj določil, namreč tako: V predel (rubriko) ', „ Varicta " (razne stvari), naj bi se jemalo vse, kar se kolikaj na kmetijstvo nanaša, in je ž njim, bodi si v šc tako rahli (daljni) zvezi; smelo naj bi toraj vred-" ništvo o čemor koli govoriti, da le se s kmetijstvom, kolikor bodi, vjema.
Dr. Dolictk želi, da bi se nekoliko, naj si bo šc tako malo, prostora vred-ništvu na voljo prepustilo, ker bi utegnilo biti marsikaj reči, ki, dasiravno se na kmetijstvo ne nanašajo, so vender sploh zanimive (interesantne).
Družniku vitezu Bosizio-tu se zdi, da meje (konfini), med kterimi mora 1 se sukati vredništvo, so na tanko odkazane v § 1. pravil, kteri pravi, da namen ■ našega društva je, pospeševati poljedelstvo, umetnijo (arti) obrtnijstvo, kupčij-stvo, in da na ti podlagi sloni vsa njena uravnava.
D.r Doliah povzame zopet besedo o tem, kar je bil poprej predsednik zastran slovenskega lista sprožil, in pravi, da jc tudi on tistih misel, kakor predsednik, sosebno, ako se preudari, da, ker prebivata v naši deželi (goriški grofii) dva tretja dela Slovencov, in ker dobiva kmetijska družba pripomoček 500 goldinarjev od proviucijalnega (starega grotijskega) zaloga (fonda), ni drugači, ko poskusiti in prizadeti se, kakor je moč, da pride, kar družba izdaja, tudi v slovenskem jeziku lia svetlo.
Grof Paca (deželni glavar) ne podpira lc tega nasveta,- da naj bi so nJ reč slovensk list izdajal, marveč želi, da bi se vse, kar laški časnik prina& zvesto in natančno v slovenski jezik prestavljalo.
Predsednik povzame zadnjo besedo in dene na glasovanje prvi nasv<| podružničnega načelnika Del - Torrc - ta, kteri jc s temi - le besedami sprejet: 1. Družbin časnik (italianski), od 1. januarja 1SG4 naprej, naj izhaja v osmeri (kakor „ umni gospodar". - Vrcdn.)	7
2- Sprejet jc nasvet predsednikov, da naj bi časnik dvakrat na mesec izhajal.
3. Zahvaljen je nasvet Del - Torrc - tov z Dottori - tovim popravkom, da , predel (rubriko) : „ Eazne stvari " naj bi se nič druzega ne jemalo, razun, ka se vjema s kmetijstvom, umetnijstvom in kupčijstvom.
Pohvaljen je predlog (nasvet) predsednikov, da naj bi se izdajal in druž nikom in županijam slovenske strani na^e deželo zastonj pošiljal mesečen časni! v slovenskem jeziku (slovenska cajtcnga) na % natisni poli, (kakor vidimo, d; ta naš „ umni gospodar " že izhaja); za vse drugo, kar izdajanje tega časniki zadeva, naj bi imel osrednji odbor skrbeti; izdajati naj bi se začel časnik, bj ko jc mogoče, da se bo v glavnem zboru, v Tominu, po tem, kar se do tistih ma pokaže-, že lahko zamoglo soditi, ali se splača izdajati ga, ali ne, in morebiti ž( tekrat povabilo na naročbo razposlati (razpisati), ali pa, kakor bo kazalo, sklenit in storiti, kar se bo primimo zdelo.
Da bo VI. zadeva, ki jo imamo danas na vrsti, popolnoma dognana, si šteje predsednik v dolžnost, naznaniti, da, medtem ko se italijanskih družbinih ko-Iedarjcv toliko poproda, da se tiskarni stroški (za drukanje) ne le samo lahko poplačajo, temne se še nekaj prihrani, jc slovenski koledar, ki ga družba (žc dve leti) izdaja, zadolžen (ker se zadosti iztisov (koledarjev) ne poproda), morebiti-zavoljo tega, ker mu je cena (kup) previsoka, ali ker je premalo znan, toraj naj bi zbor sklenil, ali se ima vprihodnje še izdajati, ali ne.
Zbor jc sklenil, da naj se še v tretje poskuša ga izdati; osrednjemu odboru pa jo naročeno, da naj bi manj reči (tvarinc) obsegal, da ne bo tako drag; da naj bi so bolj ko je moč razširil, in za tega voljo naj bi poprej, kopo navadi! na svetlo prišel. *)
(Nadalje priliodvjie).
*) Točko (odstavek) VI. zapisnika gl. zbora, smo zato tako obširno posneli, ker nam kaže pravda (rege!ce), po kterili se ima italijanski in, se ve da, tudi slovenski časnik vrcdovati (pisali). Vred-ništvo „ uran. gosp. - pa je predsednikovih in dr. Doliakovih misel. - Častite (omikano) bravce prosimo, da bi nam (v pismih) naznanili, kaj oni o tem mislijo, ali se res da željam in potrebam našega ljudstva z golimi kmetijskimi rečmi ustreči, ali ne.
Vredn.
HEcsečiia seja osr. odbora
28. jul. 1803, ob G. u. sv.
Pričujoči: predsednik, žl. Claricini. Svetovavciodborniki: Gg. grof Coronini ,r Gentitti,-svel. okr. sodu. Iluber, - prof. J«re«uf,-d.r	- kan. dek.
1 •/ - žl. Pasconi, - duh. Pavlctid, - vit.	- Srak
Začasni tajnik: Par car.	<	:
(Posnetek iz sejn. zapisnika.)
Odbornik Mozetič naznanja, da mu je pisal kap. Valentin Dolijak iz Gor-•mske^a (na Krasu), da prevzame načelništvo (glavarstvo) komenske podružnice, Jza kar°je bil v imenu predsednije prošen. Odbor ga imenuje načelnika komenskega iu naroči predsednii, da naj mu naredi dotični dekret.	^ ;
Predsednik naznanja, da se je pomenil z vredništvom slovenskega časniki in da je bil ustanovljen (določen) program, ki ga odboru predlaga da naj ga šolali. (Umni gospodar ga je v 1. svojem listu naznanil in, kolikor je bilo treba,
nUKUl1 Nadalje pravi, da, v eni poprejšnih sej razodetim željam osrednjega odbora kteri bi vsakikrat še poprej, ko slovenski list na svetlo pride, rad vedel, kaj da zapopada, bi sc dalo po mislih vredništva lahko ustreči, ako bi kteri odbornik ki oba jezika zna, zadnjo popravno (natisno) polo pregledal in poglavitne reči posnel, da bi se v arhivu (kjer se kancelijske pisma branijo) branile.
Odbor potrdi program slovenskega časnika.
Odbornika Strainz in dr. Gentilli nasvetujeta, da naj bi se slovenski so-stavld (spisi) ali celi prestavljali, ali pa poglavitne reči iz njib posnemale in v italijanski časnik jemale, da se edinost med obema, kolikor bodi, ohrani. Odbor sprejme ta nasvet. Tudi to se potrdi, da naj en odbornik v imenu odbora vsakikrat, kar slovenski časnik prinese, na znanje vzame, posnetek ali izpisek naredi m odboru sporoči. To opravilo je enoglasno državnemu pravdniku, doktorju Jož. Defaciš-u,
izročeno.	7 ..v, ■
(Nadalje prihodnjič).
Razne novice.
V Gorici 25. avgusta.
Kronanje podobe Dcvice Marije na Barbani 15. t. m. je šlo po redu (or-dingi). Ljudi je bilo vse tri dni silno veliko, tudi Slovcncov— zlasti Krasevcov-dosti, in veselilo nas je slišati, da je slovensko petje kraških romarjev Lahom prav dopadlo. Vsi 3 prevzv. prelatje (kardinal-patriarh beneški in nadskota goriški in videmski) so imeli tudi (v italijanskem jeziku) pndge. V nedeljo (lb.)
r
so~naš prem. nadškof birmali. — Zlata krona Matere Božje je - v Vidmu - iz starih (obljubljenih) zlatnin, ki so poprej sveto podobo v barbanski cerkvi zaljšalc (lep. šale) mojsterski narejena iu ima več žlahuih kamnov, ki jih je nek videmski kanonik podaril. Ti kamni so bili rajneemu vidomskemu nadškofu Lodi-tu podaijeni o priložnosti, ko se je oče sedaj pregnanega napolitauskega kralja poročil. Lepili obredov ("ceremonij) kronanja ne moremo na tanko popisati, ker nam prostora primanjkuje. —
—	18. t. m. sc je v bogoslovskcm semenišči (seminarji) šolsko leto sklenilo; 29. t. pa sc bode na gimnazii (latinskih šolah) in na realki končalo. (Učenci! glejte, da vakance sebi in narodu našemu v prid obrnete; priporočajte in razširjajte med drugim tudi „ umnega gospodarja.")
V torek 18. t. ni. smo praznično obhajali rojstni god Nj. Veličanstva, presvetlega Cesarja. V ponedeljek večer ga je naznanjalo slovesno zvonjenje po vseh cerkvah. Proti 9. uri jc šla mestna muzika z baklami (torčami) po vsem mestu. Okna na gradu so bile razsvetljene. Drugi dan ob peti nas je zbudilo streljanje s topovi (štuki) in so 3 vojaške bande ulicc obhodile. Pozneje je imelo vojaštvo mašno parado, na Rojicah. 01) 10. uri so imeli prevzvišeni knez-nadškof peto mašo v veliki cerkvi, kjer so sc bili zbrali cesarski uradniki (služabniki), deželni odbor in dosti pobožnili vseli stanov. Med pozlačenimi oblekami je bilo posebno lepo viditi nekega tukaj stanujočega španjskega konzula (kupčijskega poročnika ali varha Spanjolov v kakem kupčijskem mestu, postavimo, v Trstu) z imenom Guil-mar d' Aragona, k j je imel vse prsi pozlačene in polne zaslužnih križeov in svetinj (medalj). Popoldne so imeli vojaški častniki (oficirji) vsi skupej veliko kosilo pri „ jagnjetu " (Trojarji) in ob bl/t uri so naznanjali topovi hip, ko seje Cesarju napivalo ali nazdravljalo. Zvečer jo imelo slovensko družtvo „ čitavnica " temu dnevu na čast svojo veselico.
—	19. t. m. je prišel, hvala Bogu, zaželjni dež, ki je — žali Bog predolgi—suši in nenavadni vročini konec storil. Suša, in zlasti vročina pa ni le pri nas tako pritiskala, ampak tudi drugod. V Parizu, postavimo, niso imeli več ko 100 let take vročine (31" R.) ko letos. V Gorici smo imeli nar hujši vročino, 15. t. m.; v senci, kamor od nobene strani ne solnce, ne toplota od sten ali tal nc pride, je bilo 24" R., sicer pa po 28-30 stopinj. (Kako sc toplota meri, bomo s časom razlagali.)
—- Tiste dni pred de/jem jc bil začel — kako, se nc ve — trnovski gozd goreti, pa po sreči so ga brž pogasili.
■— Skoda, ki jo jc na Ogerskem letošnja suša na živini in pridelkih naredila jc prerajtana na 120 milijonov goldinarjev. Vlada (cesarska regirenga) in privatniki si na vso moč prizadevajo revežem pomagati. 30 milijonov gokl. bo treba, da se ljudje le' preživijo.
Prišle so ravno kar na svetlo nove, v Gorici pri Seitz-u natisnjeno bukve: Čudne poti Božje vsegamogočnosti ali Skrivna sodbe srednjih časov. Zgodovinska povest. Poslovenil France Bunc, učitelj v Kaninji na Vipavskem. Na prodaj so pri Seitz-u in pri g. pisatelji samem po 45 nov. kr.
Prihodnji list pride i o. septembra na svetlo.
V imenu, osrednj. odbora, Aiulfej 3IfU'ušie, redni ud, zač. odgovorni vrednih. V Gorici nat. SciU.
J