Posebni odtis — Separatum SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA KRANJSKI DEŽELNI VICEDOM PRISPEVEK ZGODOVINI SREDNJEVEŠKE FINANČNE UPRAVE NA KRANJSKEM DER LANDESVIZEDOM VON KRAIN Ein Beitrag zur Geschichte der inAttelaJjterMchen Finanzverwaltung in Krain JOSIP ZONTAR RAZPRAVE — DISSERTATIONES V HAUPTMANNOV ZBORNIK LJUBLJANA 1966 1 KRANJSKI DEŽELNI VICEDOM PRISPEVEK ZGODOVINI SREDNJEVEŠKE FINANČNE UPRAVE NA KRANJSKEM DER LANDESVIZEDOM VON KRAIN Eim Beitrag zur Geschdchite der miittelaltenMchen Finanzverwaltung in Krain JOSIP ŽONTAR Upravičeno je sodil leta 1928 Janko Polec, * 1 da institut vicedoma na Kranjskem še ni raziskan. A. Luschin v. Ebengreuth 2 pa je leta 1898 prenagljeno trdil, da je bil na Kranjskem vedno le vicedom naj¬ višji finančni organ in da tu ni bilo deželnih pisarjev, kakor so znani v srednjem veku na Štajerskem in v Avsrtmiji. Zaito nameravam pri¬ kazati razvoj in delovno področje vseh organov, ki so kot namestniki deželnega kneza upravljali na Kranjskem predvsem deželnoknežje premoženje. Svojo študijo posvečam jubilantu, ki je dal trdno podlago Kratice: AfoG = Archiv fiir osterreiehische Geschichte, Wien; ADvKD = Arhiv dvome komore na Dunaju (Hofkammer archiv); Carn. n. v. = Car- niola, nova vrsta, Ljubljana; Cod. = Kodeks; DAD = Državni arhiv na Dunaju, oddelek: Haus-, Hof- und Staatsarchiv; DAS = Državni arhiv SRS, Ljubljana; FMGTV = Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Voranlbergis, Innsbruck; FRA = Foontes rerum Austriaoarum; Gdb - Gedenkbuch (serija kodeksov v ADvKD); GMDS = Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana; Gr = Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slo¬ vencev v srednjem veku; GZL = Gradivo za zgodovino Ljubljane v sred¬ njem veku I.—VII., Ljubljana 1956 sl., izd. B. Otorepec; IMDK = Izvestja muzejskega društva za Kranjsko; Licij.nourakj' = E. M. Lichnowsky-Birk, Geschichte des Haiuses Habsburg IV^^VIIEV list. = listina; LMS = Letopis Matice Slovenske; MDC = ManunfentadiistOrica ducatus Carinthiae III.— VIII.: MHVK = Mittheilungen dfeSfftfetoRsghen Vereins fiir Krain; MlOG = Mitteilungen des Instituts furvSjsterr. Gesehichtsforschung; MMVK = Mitteilungen des Musealvereines fiir* Kr cifri : Mon. Habsb. = Monumenta Habsburgica, hrgb. von der Akademie der Wissenschaften in Wien; No- tizenblaitt = Notuzenblatt, Beilage zum AfoG, hrgb. v. d. Akad. der Wiss. in Wien; SAZU = Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana; Stan. a. = Stanovski arhiv (oddelek v DAS); UB = Fr. Schumi, Urkunden- und Regesitenbuoh dies Herzogthums Krain I.—II.; Vic. a. = Vioedomski arhiv (oddelek v DAS); ZČ = Zgodovinski časopis, Ljubljana. 1 J. Polec, Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletja, Zbornik znanstvenih razprav VI (1928) 127 op. 54. 2 A. Luschin von Ebengreuth, Materialien zur Geschichte des Beh6rdenwesens und der Verwaltung in Staiermark I. Das Landschreiber- amt in Steiermark. Beditrage zur Kunde steiermarkischar Geschichtspuellen 29. Jg. (1898) 212. Razprave V, 1966 I. razred 279 4 Josip Zontar za proučevanje zamotanega teritorialnega razvoja Kranjske. 3 To pa se je deloma odražalo tudi v zgodovini omenjenih organov deželnih knezov. Borba za položaj deželnega kneza na Kranjskem, kjer je obstajal močan teritorialni razkroj, se je začela v 13. stoletju. 4 Oglejski pa¬ triarhi, koroški Spanheitmi dn avstrijsko-štajerski Babenberžani so sku¬ šah uveljavljati deželnoknežje pravice. Kakor drugod se omenjajo tudi na Kranjskem višji in nižji organi, ki so opravljali za svoje teri¬ torialne gospode ne le upravne, marveč tudi sodne funkcije (iudices, officiales, officiarii, exactores, precones, nemorarii) 5 . Koroški vojvoda Bernard pa je imel vsaj leta 1252 že kaščarski in kletarski urad v Ljubljani (cellerarium ducis Carinthiae in Laybaco). 6 Zmagovalec v borbi za »oblast na Kranjskem« pa je potreboval oskrbnika in nad¬ zorni organ za celokupno deželnoknežje premoženje. Ta pa je izšel, kakor drugod, iz dvorne pisarne deželnega kneza. V začetku 13. stoletja (1216) moremo prvič zanesljivo ugotoviti v dvorni pisarni Babenberžanov pisarja ( scriba ) vojvode, magistra Henrika, passauskega kanonika in župnika v Probstdorfu (1216—1227). 7 Sledil mu je notar avstrijskega vojvode Ulrik, župnik v IViitzeLsdorfu, ki se 1. 1232 označuje kot » scriba Austriae «, 8 t. j. deželni pisar Avstrije. Iz osebja dvome pisarne je torej izšel finančni organ dežele. Skoraj istočasno se pojavi za Štajersko »deželni pisar« Henrik von St. Marein, župnik v Gradweinu (1222—1243). Sledil mu je Witigo, prej notar sekovskega škofa, nato župnik pri sv. Petru nad Judenburgom.. 9 V pisar¬ ni koroškega vojvode Bernarda iz rodu Spanheimov je stopil od leta 1240 dalje pri zemljiških transakcijah kot » notarius « oziroma » scriba 3 L. Hauptmann, Entstehurag und Bntwickiung Krains, Erlaute- rungen zum Historischen Atlas der osterreichischen Alpenlander I. 4 (1929) 309-484. 4 M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana 1955, 275 sl.; H. Wiesf le. c'k er, Mednbard der Zweite, Inns¬ bruck 1955, 24 sl. 5 MDC IV. 296 št. 2245 (1242, 14. juil.), 403 št. 2479 (1252, 6. fabr.), 414 št. 2506 (1252, 7. nov.), FRA II. 39, 141 (1254, 2. marca), MDC IV. 505 št. 2647 (1257, 12. april). Izmed teritorialnih zemljiških gospostev na Kranjskem je doslej najbolj izčrpno prikazal P. Blaznik organizacijo fireiisinške po¬ sesti v publikaciji SAZU: Urbarji freisinške škofije, Srednjeveški urbarji za Slovenijo 4. Ljubljana 1963, 58—89. « MDC IV. 403 št. 2479 (1252, 6. febr.). 7 A. Dopsch, Bedtrage zur Geschichte der Finanzverwaltung Oster- reichs im 13. Jahrhundert II. Die Organisation der landesfiirstlichen Finanz- verwaltu:ng. Das Landsohrediber- und Hubmeisteramt insbesondere, MlOG XVIII. (1897) 248 sl.; H. Fichtenau, Die Kamzlei der letzten Babee- berger, MlOG LVI. (1948) 262 sl. 8 A. D o p s c h , o. d. 249. 9 A. Luschiin, o. d. 196 sl., H. Fichtenau, o. d. 261. 280 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 5 ducis « Liutold, župnik v Kraigu, v ospredje (1240—1261). 10 Pod sta¬ rejšim nazivom »vicedom« so imele svoje oskrbnike cerkvenih po¬ sestev salzburška nadškofija, krška in bamberška škofija od konca 12, oziroma od srede 13. stoletja dalje na Koroškem s sedežem v Bre¬ zah, Beljaku, pozneje Volšperku oziroma v Krki. * 11 Oglejski patriarh Bertold Andeški je imenoval za slovenjegraško ozemlje, ki ga je po-, dedoval 1. 1228, župnika Bertolda za vicedoma, Sledila sta mu Albert (1238) in Crafto (1243), oglejski kanonik in slovenjegraški župnik. 12 Po nenadni smiritii Babenberžana Friderika II. (1246) je skušal ome¬ njeni patriarh Bertold odločneje uveljaviti deželnoknežje pravice in je postavil v ta namen za Kranjsko posebnega vicedoma Werianda iz rodu Kamniških vitezov (de Stein), župnika v Mengšu, s sedežem v oglejskem Verneku (Berneku) ob Savii (1247—1260). 13 Njemu je sledni, v tej funkciji magister Peregnin, kaplan patriarha Gregorja, župnik v Mengšu (1261-1267). 14 Po smrti patriarha Bertolda(1251) je sledila protiakaija. Za voj¬ vode Ulrika Spanheimskega (1256—1269) sta prejeli skoraj istočasno Kranjska in Koroška finančne organe deželnega kneza z nazivom »vicedom«, kakor je bil v rabi pri cerkvenih knezih, .ki so imeli v obeh deželah teritorialna zemljiška gospostva. Tako se pojavi v letih 1261 do 1262 v listinah omenjenega koroškega vojvode na Kranjskem vice- 10 A. Jakac tl, Die Kanziei der Kamtner Herzoge, MDC IV./2, str. XII sl., MDC IV, 281 št. 2211 (1240) se omenja prvič, MDC IV. 576 št, 2763 (1261, 30. nov.) zadnjič. 11 Najstarejše mi znane omembe za salzburško nadškofijo': MDC III. 483 št. 1285, Gr IV. 338 št. 660 (1182—1187); H. Par c he gg er - O. Dun- g e r m , Urfcundenbuch des Herzogtumes Steiermark, Ergamzungsheft, 1949, 23 št. 26 (1183—1196); za bamberško škofijo: MDC IV. 616 št. 2846 (1264, 28. avg.); za krško škofijo: UB I. 145 št. 162 (1197, 31. okt.); prim. še A. v. W r e t & c h k o , Skizzan zur bambergischen Zentralverwaltung in Karnten, vomehmllich dim 14. Jahrhundert, iposebni odtis iz: Festschrift zu dr. Zeumers 60. Geburtstage, Weimar 1909, 4, 14—16, 26 Sl. 12 MDC IV. 153 sl. št. 1900 (1226, 13. jan.), UB II. 49 št. 62, Gr V. 246 št. 490 (1228, 5. nov.), UB II. 51 št. 64 (1229, 5. april), 75 št. 102 (1238, pred 11. dec.), MDC IV. 257 št. 2156 (1238, pred 11. dec.), Gr V. 343 št. 706, MDC IV. 263 št. 2172 (1239, 10. febr.), Gr V. 388 št. 811 (1243, 17. maj); Fr. Kro¬ ne s, Verfaissumg und Verwaltung der Mark und des Herzogthums Steier von ihren Anfangen bis zur Herrschaft der Haibsburger (Forschungan zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark I.), Graz 1897, 504 (1247, 3. jul.). 13 B. Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku, Kamniški zbornik 1956, 90 (z opombami 940—953), M. Kos, O izvoru prebivalcev Ljubljane v srednjem veku, ZČ X.—XI. (1956/57) 12, G. Kozina, Reihen- folge der Lanidesvioedame von Kratn im Miittdlalter, Jahreslbaricht v. realke v Ljubljani, Lj. 1869, 6—8, ga je imel za kranjskega deželnega vicedoma. 14 MDC IV. 571 št. 2761 (1261, 24. nov.), UB II. 266 sl. št. 345, MDC IV. 621 št. 2863 (1265, 22. maj), UB II. 289 št. 374 (1267, 10. junij); M. Kos, o. d. 12 sl. Razprave V, 1966 I. razred 281 6 Josip Zontar dom Leon, 15 ki pa 1265 kat » scriba« Ulrikovega brarba Filipa, izvolje¬ nega salzburškega nadškofa, izgine s Kranjske. 16 V dvomi pisarni ko¬ roškega vojvode se je udejstvoval vsaj od 1257 dalje vojvodov kaplan Henrik, župnik v Pulstu (pri Št. Vidu ob Glini), 17 'ki je prejel 1. 1263 naziv » vicedominus Karinthie«. 18 Siediil mu je 1. 1266 magister Alberik, prošt kapitlja sv. Virgilija v Brezah » vicedominus nor,ter ver Karin- thiam«. w V dobi med 1262 in 1267 je bil vicedom vojvode Ulrika za Kranjsko » Chunradus noster vicedominus de Lok«. Omenja se leta 1265, too je prejel samostan Bistra 8 »mamsav« piri Tiujmici v dar. 20 To je bil znam freisinški ministerial Konrad, eden izmed treh bratov Loških vitezov, katerih vpliv, podjetnost in samovoljnost je izčrpno prikazal Pavle Blaznik. 21 Njemu je sledil kaplan vojvode Ulrika* bivši župnik pri Sv. Petru v Črnomlju, »Johannes« kot prvi z nazivom »■vicedominus Camiole« (1267—1269). 22 Isti »Johannes vicedominus« se omenja že v listini, ki je bila menda izstavljena v dveh primerkih in ki jo je datiral Fr. Schumi z 1259, december 31., A. Jaksch pa z 1258, december 29 23 Listina naj bi služila vetrinjskemu samostanu kot dokazilo, da je vpričo Ludvika, arhi dlak ona Kranjske in Marke ter vetrinjskega opata kamniški župnik Friderik izjavil glede 10 hub, kfi so bile namenjene hospdtaliu Vetrinjcev (Špitalič), da jih bo užival samo do svoje smrti. Zdi se mi, da vprašanje datiranja omenjene listine še ni dokončno in zanesljivo rešeno. Medtem je segel Premysi Otakar po deželah zadnjih Babenber¬ žanov. Zagotovil si je Avstrijo, izpodrinil Ogre iz Štajerske (1260) ter zasedel po smrti vojvode Ulrika (1269) Kranjsko in Koroško. Kaže, da je želel urediti finančno upravo na Koroškem in Kranjskem po vzorcu Štajerske in Avstrije, ker je postavil magistra Henrika de Lok, svojega politično silno agilnega kaplana in prošta z Otoka na Vrbskem jezeru za ^deželnega pisarja Koroške, Kranjske in Marke«. 24 Kmalu nato je moral prevzeti Henrik v službi češkega kralja nove funkcije. 16 UB II. 222 št. 286 (1261, 17. junij), 236 št. 298 (1262, 23. febr.); G. Kozina, o. d. 9 sl. 16 MDC IV. 620/621 št. 2862, MMVK XVIII (1905) 128 št. 12 (1265, 30. aprila). 17 MDC IV. 519 št 2666 (1257, 13. dec.). 18 MDC IV. 605 št 2821 (1263, 12. okt.) 19 UB II. 282 št 363, MDC IV. 643 št. 2913 (1266, 22. avgust). 20 G. Kozina, o. d. 10 sl., UB II. 273 št 240, MDC V. 10 št. 14 (1270, 2. febr.), 59 št 82 (1271, 27. okt.) iin dr. ^ 21 P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, Razprave SAZU II. Lj. 1953, 176 sl.; ista, Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju, ravnotam, 249. 22 UB II. 285 sl. št 370, MDC IV. 661 št. 2923 (1267, 20. febr.), Fr. Schumi, Archiv fiir Heimatkuinde I. 27 št. 11 (1268, 16. jan.), UB II. 294 št 383 (1268, 18. marca); G. Pettenegg, Die Urkunden des Deutsch- Ordens-Centralarchives zu Wien, 1887, 451 (1268, 4. sept.). 23 UB II. 207 št 265 (1259, 31. dec.), MDC IV. 535 št. 2694 (1258, 29. dec.). 24 FRA II. 31, 315 št 290 (1270, 27. jul.), MDC V. 29 št 54 (1270, 6. dec.). 282 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 7 Otakar ga je postavni za vticadama oglejskega patriarhata in svojega generalnega vikarja v Furlaniji (1273—1274) 25 Zato najdemo že 1. 1273 na Koroškem ministeriala Juliana de Seeburg (po gradu pri Porečah ob Vrbskem jezeru) kot vicedoma, 26 medtem ko je prejšnji vicedom Alberik postal salzburški vicedom v Brežaih. 27 Toda državna tvorba Premyslovca ni zdržala kralju Rudolfu Habs¬ burškemu in njegovim zaveznikom, goriško-tirolskim grofom, ki so zasedli 1. 1276 Koroško in Kranjsko, na kar se "je zrušila češka oblast tudi na Štajerskem. V pozni jeseni leta 1279 se je odločila usoda Koroške, kjer je prejel grof Majnhard najprej kot državni namestnik, 1. 1286 pa 'kot vojvoda deželnoknežje pravice. Na Kranjskem in v Marki naj bi imel Majnhard le preklicljivo zastavno pravico do de¬ želne oblasti in spanheimske imovine, medtem ko naj bi Habsburžani obdržali .knežje vrhovnostne pravice. Toda Majnhard je kot zastavni gospod ravnal in vladal kot deželni knez. 28 Medtem ko je obdržal za koroškega vicedoma Juliana iz Seebur- ga, 29 je postavil za Kranjsko in Marko Vuifinga, fcastelana v Wem- bergu (vzhodno od Beljaka) in župnika v Kapli v Rožu (vicedominus Carniole ac Marchie, vicedominus per Carniolam, vicztum ze Chreyn und uf der March). 30 V virih se omenja kot »Wluingus plebanus de Capella , 31 Wluingus dictus Cappellarius, Wlvinch der Chappeller, 32 Welf von Werdenburch, 33 kar je ena in ista oseba. Pozneje je vstopil vicedom Vulfing v nemški viteški red in bil leta 1295 komendator 25 MDC V. 90 št. 133 (1273, 1. avg.), 95/96 št. 142 (1274, 14. febr.), 100 sl. št. 151 (1274. 7.-8. avgust), 108 št. 156 (1274, 2. okt.). 26 MDC V. 84 št. 124 (1273, 19. april). 27 MDC V. 77 št. 113 (1272, Okt.), 125 št. 187 (1275, 18. sept.), 140 št. 212 (1276, 8. avg.). 28 L. Hauptmann, o. d. 430 sl., M. Kos, Zgodovina Slovencev, Lj. 1955, 291; H. Wiesflecker, o. d. 115 st, S. Vilfan, Pravna zgo¬ dovina Slovencev, Lj. 1961, 196. 29 MDC V. 361 št. 561, 365 št. 568; H. Wiesflecker, Die Regesten der Grafen von Tirol und Gorz, Herzoge von Karnten II. 1. Innsbruck 1952, 107 št. 393, 109 št. 402. 30 MDC V. 84 št. 124 (1273, 19. april), 321 si. št. 505 (1282, 4. febr.), GZL 1/5 (1284, 8. nov.), G. Pettenegg, o. d. 633 (1285, 5. marca), Gam. n. v. IV. (1913), 173 (1287, 20. jan.), H. Wi esf lecker, Regesten II. 1, 147 št. 567 (1287, 28. dec.), 160 sl. št. 603 (1288, 15. avg.), MDC VI. 101 št. 150 (1290, 28. jan.), 103 št. 154 (1290, 25. april), MMVK XIII. (1900) 45 št. 9 (1291, 25. marca), 46 št. 10 (1291, 25. marca), FRA II. 31, 438 sl. št. 402 (1291, 24. ma¬ ja), MDC VI. 173 sl. št. 262 (1293, 29. jul.), H. Wi esf lecker, o. d. 215 št. 833 (1293, 9. sept.), MMVK XIII. 47 št. 12, GZL 1/6 (1295, 20. marca), FRA II. 31, 454 št. 413 (1295, 14. avg.), GZL 1/7 (1297, 24. dec.); 1298, 24. okt. list. DAD; v MHVK 1865, 9 pod napačnim datumom 1298, 8. okt.; GZL 1/8 (1299, 30. jian.), 1/9 (1299, 30. jan.). 31 MDC V. 269 št. 419 (1279, 28. dec.), 335 št. 522 (1282, 1. jul.). 32 MDC V. 313 št. 488 (1281, 6. avg.), 359 št. 558 (1283, 14. junij). 33 GZL 1/8, 1/9 (1299, 30. jan.). G. Kozina, o. d. 12 sl. ga je imel za posebno osebo. Razprave V, 1966 I. razred 283 8 Josip Zontar ljubljanske redovne naselbine. 34 S tem je bilo izpraznjeno mesto žup¬ nika cerkve sv. Zenona v Kapli. Oglejski patriarh, ki ni bil naklonjen Majnhardu, je porabil to priliko in dodelil polovico dohodkov ome¬ njene cerkve kanonikom v Čedadu, polovico pa tamošnjim klarisi- njam. 35 Obsežno posest kranjskega vicedoma, ki je bila povečini alod in le deloma oglejski oziroma salzburški fevd, spoznamo leta 1299, ko je zapustil 40 hub med Celovcem in Wembergom, 12 siirndc severno od Beljaka, 2 mlina, 2 zemljišči (gesicz), 1 desetino in 1 nesvobodnika nečaku Albrehtu Sumerekarju, 7 hub in 1 sirnico pa volil vetrinj¬ skemu samostanu z obveznostjo, da opravijo menihi vsako leto zanj in za njegove starše tridnevni amiverzarij, za kar naj bi prejeli pri¬ boljške v hrani, pijači in denarju. 36 Službe vicedoma kot nekakega predstojnika komore na Kranj¬ skem, ni podeljeval Majnhard kot fevd, marveč je postavljal vice¬ doma kot ostale uradnike v pokrajinah za določen ali nedoločen čas proti plači in obračunavanju dohodkov. 37 Vicedomov pomočnik je bil notar. Kot » notarius de Leibaco« (1285) 38 oziroma »notarius Carniole« (1288) 39 se -omenja skupaj z vicedomom Vulfingom iz Kaple notar Fri¬ derik. Bil je sin milita Wernhera samostana Osoje na Koroškem. Leta 1290 je izprosil od taimošnjega opata in konventa, da poskrbe za stal¬ nega duhovnika pri cerkvici sv. Tomaža v Turah (danes sv. Antona j. od Osoj). Pri tej priliki se je zavezal notar Friderik, da bo prispeval del potrebne dotacije. 40 Glavna naloga notarjev je bilo sodelovanje pri porazdelitvi in pobiranju davkov. V ta namen so sestavljali davčne sezname, vpisovali dohodke in izdatke v računske knjige ter delali obračune za urade. V središču Kranjske, v ljubljanski kotlini, na nekdanji spanheim- sfci posesti, je bilo eno izmed težišč zemljiškega gospostva vojvode Majnharda. Urbarsko upravo, ki je bila urejena po tirolskem vzorcu, je imel organ, »ključar« (claviger), ah »kletar« (chelnaer) imenovan. 41 »Claviger de Lagbaco « je vodil tamošnji »kletarski 'urad in kaščo« 34 GZL 1/6, MDC VI. 204 št. 301 (1295, 20. marca). 33 MDC VI. 287/288 št. 426 (1299. 6. febr.), VII. 31 št. 79 (1301, 21. marca). 3« MDC VI. 285-287 št. 425 (1299, 30. jan.), VII. 110 št. 282 (1305, 2. jun. tu imenuje Vulfinga pomotoma kaplana kranjskega vicedoma); GZL 1/8 (i299, 30. jan.; te listine nii v MDC VI.). Cod. 391 DAD, fol. 78 št. 192 (1329, 17. nov.): Kr. Henrik podeli Konradu Donerju zemljišča v Wernebergu, ki jih je imel »her Wu>lfinch der viztum«. 37 H. W i e s f 1 e c k e r , Meinhard der Zweite, Innsbruck 1955, 194. 33 G. Pettenegg, o. d. 633 (1285, 5. marca). 39 MDC VI. 76/77 št. 115 (1288, 28. dec.), H. Wiesflecker, Regesten 147 št. 567 (pod 1287, 28. dec.). 48 MDC VI. 101 št. 150 (1290, 28. jan.). 41 O. Stol z.,, Der geschichtliche Inhalt der Rechnungsbiicher der Ti- roler Landasfursten von 1288—1350, Schlem-Schriften Bd. 175, Innsbruck 1957, 20. 284 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom (■ chelerampt und chasten). i2 Rabiiral jje činž lin desetino (dajatve), oskrboval zaloge, razpolagal z naturalijami po navodilih, jih prodajal tudi na mestnih trgih ter vadil račune. Ali je bil izven Ljubljane še kakšen deželnoknežji »ključar« na Kranjskem, ni verjetno. L. 1286 se omenja v Kostanjevici Jakob, sin Perhtolda, nekdanjega ključarja (quondam clavigeri ). 43 V Ljubljani sta bila odl290 do 1296 Nikolaj » claviger de Laybac&<, u 1299 Konrad »der chelnaer, der že Lay- bach chelnaer war«, K ki se omenja še 1312. 46 Ko je poteklo s 6. januarjem računsko leto, je moral poročati ljubljanski ključar osrednjemu finančnemu uradniku na Tirolskem, ko¬ morniku, o uporabi donosov in stanju kašče ter blagajne. Za računsko leto 1289/1290 je izkazal denarne izdatke za goriškega grofa Alberta in njegovo hčer, za grofovega krojača, za obleko grofovemu sinu, ki je potoval na Bavarsko, za fine tkanine iz Flandrije (Ypres), končno med letom komorniku poslano gotovino. 47 Leta 1292 je obračunaval Nikolaj s komornikom Konradom iz Friedberga. Ljubljanskemu klju¬ čarju je ostala določena gotovina, ki je prešla kot prva postavka v račun naslednjega leta. 48 Ko se je mudil leta 1293 Majinhardov sin Oton v Ljubljani, mu je postregel ključar z denarjem, ki so ga v obračunu odštela. 49 Za leto 1294 so ohranjeni štirje zapisi vsot, ki jih je prejel komornik. Značilna je postavka za kože in kožuhovino iz Ljubljane, Kamnika in »Vemiiitz«. 50 Podobno velja za obračun 1. 1295/96. 51 42 GZL 1/41 (1330, 29. sept.). 43 1 286, 1. maja, list. D AS. 44 Cod. 8, Innsbruck, fod. 27’ (1290, 15. maj), MDC VI. 120 št, 190 (1292, 10. marca); Cod. 278, Innsbruck, fol. 27 (1293, 15. avg.), fol. 7’, 8’, 58’ (1294, 22. april, 19. maj), fol. 11’, 12’ (1295, 4. nov.), fol. 11, 60’ (1296, 3. febr., 9. marca). 4 = GZL 1/8 (1299, 30. jan.). 4 « GZL VII/11 (1312, 15. avg.). 47 Izpiske iz računskih knjig arhiva deželne vlade v Innsbrucku, ki j.ih navajam, mi je dal na razpolago tov. B. Otorepec, višji arhivar Mest¬ nega arhiva v Ljubljani, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Cod. 8, Drž. arhiv Miinchen, prepis v arh. Innsbruck, fol. 27’. GZL VII/6. 43 MDC VI. 120 št. 190 (1292, 10. marca). 49 Cod. 278, Innsbruck, fol. 27 (1293, 15. avg.): Item eidem Aquil. marc. lil. quas commodauit dud Ot. in Laibaco. Item eidem d,ud Ot. in Laibaco argent. marc. X., Aquil. marc. II. 50 Cod. 278, Innsbruck, fol. 7’ (1294, 22. april): Item de Nicolao clavi- gero de Laibach venet, gross. Ib. I. groš. XVI de H. Spiserio; fol. 58’ (1294, 19. maj.): Item Ch. de Vrideberch marc. 29 de Nicholao de Laibaco; fol. 8’ (1294, 27. okt.); Item de cutibus in Vernitz et Stain Aquileg. mar. 1 h dn. XXXII. Item de XII cutibus et pellibus XLVII in Laibaco Aquil. marc. 2 l h iib (1294, 7. dec.); Ex his expedivit VII. intr. Decembre in Laibaco marc. CC.CLII lb. VI minus gross. V et remanent marc. LX lb. VII. gross. Vlili. 51 Cod. 278, Innsbruck, fol. 11’ (1295, 26. avg,): item de cutibus in Ka- rinthia et Carniola marc. Aqu. XVIII minus den. XVI, et Graetz. fertones III; ib. fol. 12 (1295, 4. nov.): Item de Nicholao clavigero de Laybaco venet, gross. lb XXV. sol. XIII., minus gross. lili; fol. 12’: ex his dedit... item' Razprave V, 1966 I. razred 285 10 Josip Zontar Vicedom je nadzira] poleg omenjenih organov v njihovi delavnosti tudi sodnike (iudices) v mestnih naselbinah. Medtem ko najdemo do nekako 1290 le posamezne osebe omenjene kot sodnike v mestih, je uvedel vojvoda Majnhard kolegialni način poslovanja t. j. po več oseb je imelo istočasno naziv »sodnik«. Gotovo so opravljali upravne ;in sodne funkcije v svojem okolišu (iudicium). Večkrat je imel eden izmed njih funkcije deželskega sodnika. Pri ljubljanskih sodnikih bomo še ugotovili, da so bili deloma organi za celo deželo. Pristojni so bili tudi za vojaške zadeve. Vsekakor so bili tudi primeren organ za urejanje finančnih zadev. Zato je bila njihova vloga pomembna pri od¬ meri in pobiranju mestnega davka. 52 Sodniki so morali paziti, da ne bi prešla knežja posestva v tuje roke. Tako so zasegli ljubijansfai sodniki okoli 1. 1330 3 hube v Dravljah in 1 v Šiški, češ da pripadajo deželnemu knezu. Na pritožbo komendatorja nemškega viteškega reda v Ljubljani in po opravljenih poizvedbah so jih morali sodniki izročiti križni¬ kom. 53 Medtem ko so bili meščani zainteresirani na tem, da plačuje vsak lastnik hiše v mestu davke, so morali sodniki upoštevati opro¬ stitve od davkov, ki jih je odobril deželni knez posameznim osebam in ustanovam. 54 Naslednji pregled obsega sodnike okolišev Ljubljane, Kamnika in Kostanjevice. Za Kranj poznam le en primer kolegialnega načina po¬ slovanja. Ljubljana 1284 Lvbetz 55 1291-1295 Ulrik Latin in Frankot 56 1299 Frankot, Merklin in Rudolf 57 1301 Tomaž, Ditrih, Eberhard Kolenc 58 1307 Frankot 59 Kamnik 1258 Herman 1294 Jeklin in Herman Balkan 1299-1301 brata Jakob in Albert, sinova Helche 1306 Albert, Herman, Ulrik 1309 Pernewsel, dež. sodnik Kostanjevica 1286 Oton Nicolao clavigero de Laibaco Ib. II., gross. Vlili; cad. 218, Innsbruck, fol. 11 (1296, 3. febr.): Item a Nicolao clavigero in Laibaco venet, gross. Ib. 25. sol. 13, gross. 4; cad. 278, Innsbruck, fol. 60’ (1296, 9. marca): Item Nicolao de Laibaco marc. 80 pro venetis datis ad cameram. 52 Schlem-Schriften Bd. 175, Innsbruck 1957, 20. 53 Gam. n. v. II. (1911) 56/57. 54 GZL 1/19(1390, 10. avgust), 1/37 (1329, 9. decembra), III/l (1320, 31. jul.); S. Vilfan, Zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v sred¬ njeveški Ljubljani, ZC VI-VII (1952/53) 417 sl. 55 GZL 1/5 (1284, 8. nov.). “ GZL 1/103 (1293, 12. sept.), 1/104 (1294, 10. dec.), 1/6 (1295, 20. marca). 57 GZL 1/8 (1299, 30. jan.). 58 1301, 20. maj, list. DAS; G. Pettenegg, o. d. 811 (1301, 1. avg.). 59 G. Pettenegg, o. d. 875 (1307, 13. junij). 286 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom n 61 MMVK XIII (1900) 49 št. 19 (1317, 6. okt.). 62 MMVK XIII (1900) 50 št. 20 (1318, 1. febr., ne 2. febr.); ravnotam 50 št. 21 (1319, 7. marca); 1319, 7. marca, list. DAD. «3 GZL 1/22 (1322, 27. okt.). 64 MMVK XVIII (1905) 138/139 št. 36 (1323, 16. okt.); GZL II/6 (1325, 11. maja), 1/26 (1327, 10. dec.), IMDK III. 61 (1328, 28. jun.). «5 GZL II/9 (1329, 26. jan.). 66 Carn. n. v. II. (1911) 53 (1330, 20. jan ). 67 Kamniški sodniki po študiji: B. Otorepec, Prebivalstvo Kam¬ nika v srednjem veku, Kamniški zbornik 1956, 67 si.; 1335, 10. jan. list. DAD. 68 Kositanjeviški sodniki na podlagi listin DAS: 1286, 1. maj; 1317, 25. maj, 11. inav.; 1318, 4. julij; 1320, 9. marca, 4 julij; 1321, 15. junij; 1322, 15. avg.; 1339. 6. maj; MMVK XVIII (1905) 108 sl. (1323, 9. junij); Fr. Zwitter, Starejša (kranjska mesta in meščanstvo, Lj. 1929, 69 št. 3. 69 MMVK XIII (1900) 56 št. 36 (1340, 5. nov.). 70 GZL 1/53 (1344, 13. sept.), 1345, 28. avg., list. DAD. Za rodbine ljub¬ ljanskih sodnikov prim. F. Gestrin, Doneski k zgodovini Ljubljane v srednjem veku, ZC V (1951) 192—20'8; M. Kos, O izvoru prebivalcev Ljub¬ ljane v srednjem veku, ZC X—XI (1956/57), 7—30. 71 1329, 28. okt. list. DAD. Razprave V, 1966 I. razred 287 12 Josip Zontar Proti vojvodi Majnhardu je nastopila močna skupina nasprotni¬ kov, katerim so se pridružili tudi najvažnejši kranjski ministeriati. Zato je prenesel Majnhard po zmagi nad njimi od leta 1293 dalje v celoti upravni sistem, ki je bil preizkušen na Tirolskem, na Koroško in Kranjsko. Nezanesljivemu Korošcu Julianu iz Seeburga je vzel vice¬ domski urad in ga (izročil zvestemu proštu Leopoldu iz Velikovca, ki je pripadal tirolskemu dvornemu kleru. 72 Na Kranjskem je izpodrinil notarja Friderika Tirolec Henrik Lavan, ki je bil leta 1286 notar frei- sinškega škofa. Omenja se kot » notarius Cavniole« (1294), 73 «scri!ba Car- niole« (1295), t. j. deželni pisar Kranjske, 74 nato zopet » notarius Car- niole « (1296) 75 oziroma » notarius noster« (t. j. vojvode Otona) »in Car- niola« (1298). 76 Leta 1299 ga najdemo kot »deželnega pisarja-« (lant- schreiber tze Chrein), 11 računska knjiga goriško-tiroskih grofov pa mu daje še isito leto naziv »vicedoma Kranjske«. 78 V rtej funkciji je pečatil leta 1301 darilno listino Sigfrida iz Galleraberga in dedičev za novo¬ ustanovljeni samostan Mekinje. 79 Leta 1298 mu je podelil vojvoda Oton »za zvesto službovanje« grad Kravjek (Weineck) v Slovenski Marki ne daleč od stiškega samostana v fevd. 80 Tja se je kmalu umaknil iz neznanih vzrokov. Leta 1313 mu je potrdil omenjeni fevd po Otonovi smrti vojvoda Henrik Koroški. 81 Ker pa je pripadal Kravjek k span- heimski dediščini, je izprosil Henrik Lavan de Weineck leta 1314 še naknadno potrdilo od Habsburžana vojvode Friderika. 82 Vicedomski urad na Kranjskem je prevzel leta 1302 Tirolec Henrik Gralant, 83 ki je užival izredno zaupanje Henrika Koroškega. Januarja 1306 je spremljal vojvodo Henrika v Prago na poroko z Ano, hčerjo Vaclava II. 84 Konec februarja je bil navzoč v Landshutu ob dogovar- 72 H. Wiesf lecker, Meinhard der Zweite, Innsbruck 1955, 283. 73 FRA 31, 432 št. 395 (1286, 18. junija); Cod. 278, Innsbruck, fol. 8’ (1294. 27. okt.). 74 Cod. 278, Innsbruck, fol. 11’ (1295, 26. avg.). 75 Cod. 281, Innsbruck, fol. 11 (1296, 3. febr.). 76 MDC VI. 279 št. 413 (1298, 24. okt.). A. Wambrechtsamer- Fr. Kovačič, Planina in njeni prvi gospodarji, Časopis za zgodovino in narodopisje XXVII (1932) 73 navaja listino 1297, 4. julij; med pričami je Henrik Lavan in ne Lipoau. 77 GZL 1/8 in 1/9 (1299, 30. jan.). 73 Carin. n. v. II (1911) 159. 79 1301, 20. avg. list. DAD. 80 1298, 24. okt. list. DAD. 81 MDC VIII, 55 št. 157 (1313, 8. maja.). 82 FRA II. 39, 201 št. 177, GZL 1/20 (1314, 6. maj): L. Hauptmann, o. d. 433 op. 1 . MDC VIII. 75 št. 233 (1314, 30. avg.). 83 MDC VII. 27 št. 70 (1301, 18. febr., Gralant kot priča), 53 št. 136 (1302, 17. maj, H. Grailant »viztum von Karoten« pomotoma namesto »Krain«), 67 št. 165 (1303, 6. febr.), 76 št. 193 (1303, 31. avgust, Gralant kot priča), FMGTV X. 135. 84 A. Jaksch, Geschichte Kamtans bis 1335, II. Bd. Klagenfurt 1929, 165/166. 288 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 13 jan ju ženitne pogodbe. 85 Maja istega lata je bil pooblaščenec za skle¬ panje premirja z oglejskim patriarhom Otobanom. 86 Še isti mesec je poravnal spor med Friderikom iz Drage in kosrtamjeviškim samosta¬ nom. 87 Ko so navalili naslednje leto habsburški zavezniki, goriški grof Henrik in oirtemburški grof Majnhard, na Ljubljano, je zavrnil Gralant uspešno vse napade. Nemška komanda je sodelovala pni rtej obrambi in zgradila del ljubljanskega mestnega obzidja. Zato je posredoval vice- dom Gralant poravnavo med meščansko občino in viteškim redom, ki naj 'bi bil odslej oproščen obveznosti do mesta. 88 Kot nagrado za uspešno obrambo Ljubljane je dobil vicedom Gra¬ lant leta 1308 od vojvode Otona grad Čače (Leivenburg, Wasserleon- ourg) v dolini Zilje kot pravi fevd. 89 Podelitev mu je potrdil vojvoda Henrik leta 1310. 90 Gralant je moral imeti neke pravice do dvorov »Neuburg«, morda ob Kokri in Kozji hrbet (Bocksruck) na Gorenj¬ skem. katerim se je odrekel decembra 1307. 91 S posojili je pridobil zastavne pravice do gradu Waidenburg ob Zilji na Koroškem, ki je pripadal posesti Ulrika iz Rihemberka (Redfenberg). Leta 1307 so odlo¬ čili razsodniki, da ga mara Gralant izročiti in odbiti od terjatve 201 marke oglej, denarjev vrednost vseh dohodkov, ki jih je dotlej do¬ bival iz zastavljene posesti. Ulrik pa bi moral plačati 40 mark kot prvi obrok do sv. Mihaela. 92 Na zahtevo deželnega kneza je moral prevzeti leta 1309 poroštvo za plačilo 302 funtov veronskih parvulov in zasta¬ viti v ta namen vso svojo posest. 93 Leta 1311 je bil Gralant kot zaup¬ nik deželnega kneza med poroki za izpolnitev pogodbe, ki jo je sklenil Henrik Koroški z bamberškdm škofom za pridobitev bamberške posesti na Koroškem, vendar pogodba zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila uveljavljena. 94 Septembra istega leta je pečatil Gralant zadnjič neko listino kot vicedom Kranjske. 95 Šele leta 1317 je obračunal Gra¬ lant s kraljem Henrikom Koroškim o dohodkih in izdatkih svojega enajstletnega službovanja na Kranjskem in v Marki. Ugotovili so, da mu ostaja Henrik dolžan 300 mark oglej, den., ki naj mu jih plača kranjski deželni pisar Nikolaj. 953 85 MDC VII. 126 št. 328 (1306, 28. febr.). 86 MDC VII. 130 št. 339 (1306, 4. maja). 87 1306, 19. maja, list. DAS. 88 A. Jakše h, o. d. II. 170; Fr. Zwitter, o. d. 68 (1307, 13. junij). »9 A. Jaksch, o. d. II. 172, MDC VII. 170 št. 445, 181 št. 481 (1308, 4. jul., Gralant kot priča), 200 št. 531 (1309, 28. maja, enako). »o MDC VII. 207 št. 557 (1310, 6. jan., Praga). 91 MDC VII. 169 št. 442 (1307, 22. dec.). 92 MDC VII. 145 št. 386 (1307, 31. marca), MHVK 1862, 45 (pod datumom 1307. 24. marca). 93 Carm. n. v. II. (1911) 160. 94 MDC VIII. 6—9 št. 23 (1311, 22. marca), 74 št. 227 (1314, 1. avg.). 95 1311, 24. sept. Zenoburg, list. dež. arhiv Innsbruck. 9 =a MDC VIII. 106 št. 346 (1317, 1. febr.). (19) Razprave V, 1966 I. razred 289 14 Josip Žontar Kat zaiupniik Henrika Koroškega je prevzel Gralant leta 1314 funk¬ cijo glavarja dežele oib Adiži na Tirolskem. 96 Na lastne stroške je ob¬ novil grad Freudenstein pri Smoharu v Ziljski dolini, za kar mu je dal Henrik zadolžnico za porabljeni denar. 97 Leta 1319 je bil Gralant med poslanci, ki jih je pooblastil deželni knez za pogajanja s Cangran- dom de la Scala, državnim vikarjem Verone in Vicenze. 98 Isto leto mu jie podelil goniški grof Henrik deleže Ulrika iz Rihemberfca na gra¬ dovih v Rihemfoerku in Dornberku s pritiklinami, zlasti s posestvi na Krasu in v Furlaniji ter deželskim sodstvom in mitnišfeo pravico, končno z odobritvijo Henrika Koroškega graščino Rihemberk s pripa¬ dajočimi vasmi, dvorci, vinogradi in ostalimi pravicami kot pravi fevd. 99 Morda je prejel že Henrik Gralant častni urad komornika Kranjske in Marke kot dedni fevd, ki sta se mu leta 1342 odpovedala njegova sinova Henrik in Ulrik Gralant iz Čač (Labenberch). Nato je prešlo omenjeno dostojanstvo s podelitvijo Albrehta Avstrijskega na brata Leopolda in Greifa iz Čreteža (Reuitemlherg). 100 Oktobra 1312 se pojavi v virih bot koroški vicedom Weriand, bivši vuzeniški župnik, nato opat šentpavelskega samostana. 101 Leta 1314 je kupil ljubljanski meščan Lombard Nikolaj P-onger od ome¬ njenega opata in samostanskega konvenita^ ki je nujno potreboval de¬ narja, 8 kmetij ob Ljubljanici in 12 ob Šujici. 102 Po Weriandovi smrti je predložil leta 1314 njegov naslednik, opat Nikolaj, račune zanj pred novim koroškim vicedomom, župnikom Dietrichom iz St. Vida ob Glini. 103 Tu se omenja Weriand kot bivši vicedom Koroške in Kranj¬ ske, vendar zaenkrat ne poznam listine, v kateri bi se nažival »vioe- dom Kranjske«. Pri obračunu je predložil menda opat dokazila o do¬ hodkih in izdatkih uradnikov na Koroškem, Kranjskem in v slovenje¬ graškem področju. Iz tega bi sledilo, da je imel Weriand neko nad¬ zorno oblast tudi nad deželnoknežjimi uradniki na Kranjskem ozi¬ roma da so bili ti dolžni pred njim polagati račune v dobi, ko Gralant 96 MDC VIII. 64 št. 189 (1314), 78 št. 244 (1314, 28. sept.). 99 MDC VIII. 105/106 št. 345 (1317, 28. jan.), 1318, 4. jan. list. DAD. 9a A. Jaksch, o. d. II. 198. 99 1319, 13., 20., 27. marca, list. DAD. Gralant se še omenja kot priča, pomik oziroma pečati listine: MDC VIII. 20/21 št. 58 (1311, 15. avg,), 22 št. 62 (1311, 24. sept.), 40 št. 106 (1312, 24. junij), 52 št. 146 (1313, 19. febr.), 84 šl. 265 (1315, 8. febr.), 103 št. 336 (1316, 23. Okt.), 125/126 št. 415 (1318, 28. april), 506 št. 416 (1318, 28. april), 174 št. 594 (1321, 6. sept.), 203 št. 701 (1324, 20. marca), 224/225 št. 784 (1325, 5. junij), 225 št. 787 (1325, 18. j-unij), 237/238 št. 819 (1325, 4. nov.). TO 1342, 10. januarja, MMVK XVIII (1905) 160 št. 65. i° 1 A. Jaksch, o. d. II. 188/189; E. Zollner, Die Annalen des Pfarrers Weriand vm Saidenhofen, Carinthia I 147 (1957) 296—305; FRA II. 39, 190 sil. št. 160-165, 167-178, 181, 185, 195. 102 GZL 1/20, MDC VIII. 70 št. 212 (1314, 6. maja), FRA II. 39, 214 št. 195 (1320, 8. sept.). 103 A. Jaksch, o. d. II. 194, MDC VIII. 77 št. 243 (1314, 26. sept.). 290 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vieedom 15 ni več opravljal poslov vicedama na Kranjskem. Wierd;and je porabil za kritje dolgov deželnega kneza 300 mark oglej. den. samostanske gotovine, M bi jo moral vojvoda Henrik vrniti. Toda šentpavelski opat mu je odpustil dolg, le neplačane zadolžnice pokojnega opata. Werianda je moral prevzeti novi koroški vieedom. 104 Kranjska z Mhnko je bila torej vključena v enotno, napredno, pod italijanskim vplivoma razvito finančno upravo vojvode Majnharda, ki je imela svoje središče v gradu Tiral. 105 Posamezni uradi so pošiljali na zahtevo del dohodkov osrednji blagajni na Tirolsko. 106 Tako je odvajal kranjski notar denar naravnost komori, npr. 5. in 27. oktobra 1294, 26. avgusta 1295, 3. februarja 1296. 107 Komornik je tudi beležil denar, ki ga je poslal kranjski vieedom Gralant npr. 1. in 3. marca 1303 108 ter 29. novembra 1305. 109 Nasprotno je prejel Gralant 7 mark od Florentinca Jakoba za nabavo meča. 110 Deloma je bil znak probujajiočega se denarnega gospodarstva sistem odkazovanja, 111 ki ga najdemo. Komora je napotila upnike z njihovimi terjatvami na najibližji deželnoknežji urad, 'ki je prejel isto¬ časno nalog, da poravna za komoro dospeli dolg. Ta način poslovanja pa se je prekomerno razbohotil pod Majnhardovima sinovoma Otonom in Henrikom. Tako je dolgoval Henrik Koroški Greifu iz Čreteža 420 mark oglej. den. za vojaško najemniško službo na pohodu v Momselice 104 FRA II. 39, STO 2 št. 178. 105 R. Heuberger, Die alteren landesfurstlicbem Vicedominaite in Ti,rol und die Anfange der Hauptmannschaft an der Efoseh, FMGTV XI (1914) 66, 126, 130; H. Wi§s£lecker, o. d. 194 sl. 283. 106 O. S t o 1 z , D,as mdttalaltariiche Zollwes«n Tirols bis zu,r Erwerbung de,s Laindes diurch die Herzoge van Osterreich (1363), AfoG 97 (1909) 704. 107 1284, 5. okt. (Cod. 278, foi. 67’): jecit Jaeclinus de Moreit rationem de marc. 120 Aquil. de Lavama riotario Carniole receptis et de marc. 24 iversilbers ponderis Wienn. de eodem et equum 1 valentem Ib. veron. 29 et ver. lib. 12 de eodem; 1294, 27. okt. (Cod. 278, fol. 8’): Item de Lavano no- tario Camiole Aquil. marc. CLXXVII; 1295, 26. avg. (Cod. 278, foi. 11’): Item de Lavano seriba Camiole Graetz. marc. I in numero et venet, gross. Ib. 8 1 /s Aquil. den marc. LIHI den XX; 1296, 3. februar (Cod. 281, fol. 11): Item a Lauano notario Carniole marc. I. Grez. veter, et Venet, gross. 8 1 h, Aquil. m. 54 den. 20. O nalogah notarjev prim. šeR. Heuber- ger, o. d. 125; F. Kogler, Das landesfurstliche Steuarwes«n in Tiral bis zum Ausgang des Mittel 1 ,alitars, AfoG 90, Wien 1901, 52,6. 108 1303, 2. avg, (Cod. 278, Innsbruck, fol 45’): Item primo intrante marcio de Sechklvrm de Tirol, nuncio domini H. Grala/ndi vicedomivi Car¬ niole, Aquil. marc. 125, minus den 53; (fol.45): Item III. intr. marcio de Eberlino de Egerhausen venet, gross. sol. 35, dem. 8 et Aquil. marc. 121 pro Gralando vicedomino Carniole. 109 1305, 29. november (Cod. 278, fol 46’): Item de Gralando vicedomino Carniole marc. 10, Ib. 6 et Aq. marc. 10 et Raschariorum Ib. 8 ad racionem sol. II. Veron. quolibet denario computato. 110 1309, 7. avg. (Cod. 6, Miinchan, fol. 56): Jacobus prestator de Floren- cia. Item domino Heinrico Gralando vicedomino Carniole marc.. 7 pro spa- done; prim. FMGTV XI (1914) 67 op. 2. 111 O. Stol z, o. d. 704 sl. (19*) Razprave V, 1966 I. razred 291 16 Josip Žontar v Gornji Italiji leta 1324. Zait© je naložil leta 1327 ljubljanskim sodni¬ kom, naj izirioče Greifu dto 25. julija 120 mark, nato pa vsako leto po 100 mark, dokler ne bo poravnan dolg. 112 Malo pozneje je naročil istim sodnikom, naj plačajo dve leti zapovrstjo po 60 mark ljubljanskima meščanoma Merklinu in Perku od donosa mestnega davka. 113 Naslednje leto je ukazal vojvoda Henrik ljubljanskim sodnikom, naj poravnajo Hugonu Devinskemu terjatve v skupnem znesku 1200 oglej, dem., ki so deloma izvirale tudi iz pohoda v Lombardijo in sicer tako, da plačajo letno 300 mark iz dohodkov vseh deželnoknežjih sodišč in uradov na Kranjskem. Ker pa je obstajala nevarnost, da so odkazila že izčrpala sredstva oziroma zmogljivost uradov, je določil deželni knez, da bo prejel upnik morebitni primanjkljaj drugod. 114 Nov način poslovanja je pričel vojvoda Majnhard uvajati po letu 1290 s tem, da je spreminjal urade naravnost v »-podjetja«, ki jih je dajal v zakup. Zakupnik je obdržal kljub temu značaj uradnika, ki je ostal pod nadzorstvom in bil dolžan obračunavati pred deželnoknežjo komisijo. 115 Pred vojno, ki jo je vodila v letih 1291/2 proti Majnhar- dovi oblasti zveza nasprotnikov, sta prejela Ljubljančana Ulrik Latin in Frankot sodstvo, mitnico in tako imenovano »vodno pravico« (Was- serrecht) v Ljubljani v zakup. Vojvoda Majnhard jima je podaljšal zakupno dobo za računski leti 1294/95 in 1295/96. 116 S tem sta postala upravičena do vseh funkcij, ki so bile združene z uradom sodnika. Imela sta izključni užitek vseh dohodkov, ki so pripadali. Dolžna sta bila plačati komori letno zakupnino 346 mark oglej, den., poleg tega pa še nagrado (ad consilium) 5 mark, ki je srečamo pod raznimi imeni tudi pri oddaji drugih uradov. Podobno sita dobila Jeklin in Herman Balkin sodstvo v Kamniku za poslovno leto 1295/96 proti zakupnini 89 mark oglej. den. in nagradi 2 mark. 117 Ljubljanski meščan Merklin pa si je zagotovil tamošnji urbarski urad za leto 1295/96 proti zakup¬ nini 80 mark. 118 Kako običajna je bila tedaj zakupodaja uradov, priča primer iz 1. 1328, ko sta se pogajala ljubljanska sodnika Hertel iz Polhovega gradca in Konrad z Iga, pooblaščena tudi od odsotnega tretjega sodnika Albera iz Šempetra, v Čedadu z ljubljanskim župni¬ kom Jakobom de Columpna, da bi jim prepustil dohodke ljubljanske fare za eno ali več let. 119 H 2 GZL 1/26 (1327, 10. decembra). 113 GZL 1/27 (1327, 11. decembra). 114 GZL 1/34 (1328, 17. maja). us H. Wiesflecker, o. d. 303 sl. 11 5 M. Kos, ZC VIII. (1954) 263/264; GZL 1/103, 1/104. " 7 H. W iesf lecker, Regesten II. 1. št. 903. us GZL 1/105 (1294, 11. dec.). 119 1328 , 28. junija (po prepisu v Schumijevi zbirki, DAS, iz knjige no¬ tarja Gubertina, fasc. 14, Udiine, Mruseo Civico; regest pri A. Koblar, IMDK III. 61. 292 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 17 Za Majnhardovih sinov Otona in Henrika pa je pokrajinska in krajevna finančna uprava nazadovala. To se je kazalo zlasti v na¬ raščajočem zastavljanju posestev in uradov. Medtem ko je obdržala Koroška še po letu 1314 vicedome (za žup¬ nikom Ddetniicham Konrad Sohalcher, meščan Št. Vida ob Glini 1321 do 1328, miaito Janez Gomes, meščan Gelovoa. 1331—1334), 120 ki so ne¬ kaj,krat opravljali finančne posle tudi za Kranjsko, 121 so obstajale na Kranjskem v finančni upravi posebne razmere. Tam najdemo poleg deželnega pisarja, ljubljanskega notarja in vodje kletarskega urada oziroma kašče v Ljubljani od leta 1321 dalje še deželnega oskrbnika »phleger in dem lant cze Chrain«. Na Kranjskem torej od 1314 dalje do smrti vojvode Henrika Koroškega (1335) ni bilo več vicedomov. Deželni pisar (lantschreiber zu Chrain, lantscriba Carniole) je bil med leti 1314 in 1327 Nikolaj iz Ljubljane. 122 Kot notar deželnega kneza v Ljubljani se omenja Laotnard, sin Albera iz Šempetra. 123 Leta 1330 je prejel v dedni zakup deželnoknežji mliin na Gradaščioi, miiin pri sv. Nikolaju v Ljuhljanii in ladijski mlin v Slapah peni Zalogu. 124 Isto leto mu je podelil Henrik Koroški » officium lantseribatus Carniole«. V po¬ stavitvam listini so našteti naslednji službeni prejemki: 6 oglej, mačk, 10 modijev pšenice, 10 modijev rži, 30 medijev ovsa, 1 voz vina in 300 hlebov sira. Vse to so mu morali poskrbeti ljubljanski sodniki. S pri¬ sego je obljubil deželni pisar, da bo zvesto opravljal službo: kadarkoli bodo odmerjali ali pobirali sodniki dajatve deželnoknežjih podložni¬ kov ali nalagali davke oziroma obračunavali z uradniki (officiales), bo sodeloval deželni pisar in vestno vpisoval v uradne knjige dohodkov iz Kranjske ;in Marke (najbrž računske knjige in urbarje) ter vobče pospeševal koristi in preprečeval škodo deželnega kneza. Cesar pa sam ne bi zmogel, bo moral poročati komori na Tirolsko. 125 Deželni pisar 120 A. Jaksch, o. d. 200, 2,16, 231. 121 Cod. 287, Ininsibrueik, fol. 14’ (1331, 24. maj): Johaines dictus Comes, koroški vicedom, navaja v obračunu med izdatka (fol. 16): Item domino abbati de Landestrost Aquil. marc. 16; (fol. 16’): item abbati de Landes- trost pro uno spadone et phantlosii A. m. 12.; item abbati de Landestrost pro subsidio edificatiomis sui claustri Aq. m. XX; (fol. 17): item dedit ab¬ bati de Landestrost pro uno spadone emendo Aquil. marc. X. (fol. 18’) item domino abbati de Landestrost pro quondam Schilherio fris. marc. X. 122 GZL VII/14 (1314, 20. jul.), 131-6, 18. avg. list. DAD, GZL VII/16 (1317, 6. okt.), Ig. Orožen, Bistum und Ddozese Lavant II./1, Oberiniburg, 94 (1318, 17. febr.), MMVK XIII (1900) 51 št. 22 (1319, 29. sept.), M. Kos-, Urna lattana iin votigane stpedita v-erso il 1320 dla Lubiana a Oiviidiale, Ce Fasfcu? XXXII (1956) 6; GZL 1/22 (1322, 27. okt.), 1323, 25. j-ul. list. DAD; GZL VII/20 (1323, 14. nov.); regest MHVK 1861, 79 napačen, MHVK 1862, 46 pra¬ vilen, GZ-L 1/31 (1327/28 s. d. -po B. Otorepcu; tedaj je bil dež. pisar že mrtev). 123 O Leonardu, Alberoveim sinu prim. F. Gestrin, o. d. 203. 1 24 GZL 1/40 (1330, 29. sept.), Carn. n. v. III (1911) 57 (bolje datirati 1330, jan. — 1331, marec). 125 GZL 1/42 (1330, 29. sept.). Razprave V, 1966 I. razred 293 18 Josip 2ontar je moral nadalje paziti, da so upniki pri zašita vi jenih deželnoknežjih posestvih odbili vrednost letnega donosa, oziroma dogovorjeni znesek vsako leto od dolga in vrnila po poplačilu terjatve zastavni predmet in zastavitveno listino. 126 Kletarski in kaščarski urad v Ljubljani je poveril vojvoda Henrik leta 1330 Albertu, sinu Albera iz Šempetra, ki je bil dolžan vsako leto dajati račun o svojem gospodarjenju pred ljub¬ ljanskimi sodniki. 127 Posebno pozornost vzbuja >orgain deželnega kneza z nazivom »oskrb¬ nik kranjske dežele*'. Iz precej skromnih virov se da ugotoviti, da je imel to funkcijo od 1. 1321 dalje Lombard Jakob Porger, 128 od 1. 1330 dalje pa Nikolaj, zet Albera iz Šempetra. 129 Deželni oskrbniki (provi- sores terrae, Landpfleger) se omenjajo 1. 1312 na Tirolskem. Po izgubi Češke in smrti brata Otona je postavil vojvoda Henrik aprila 1312 kolegij 10 deželnih oskrbnikov s širokimi pooblastili za tri leta. 130 V odsotnosti vojvode je prevzel ta kolegij celotno finančno upravo de¬ žele. V ta namen so jim bili podrejeni vsi organi deželnega kneza. Oskrbniki so bili upravičeni postavljati in odstavljati vodje uradov, pregledati in odobriti njihove račune, izterjati zaostale dolgove ter vobče odpraviti nevzdržno finančno stanje. 131 Medtem ko je ohranjena listina o imenovanju deželnih oskrbnikov za Tirolsko, ki določa nji¬ hovo delovno področje ter označuje njihovo postavitev kot izredni, časovno omejeni upravni ukrep za ureditev financ, zaenkrat še niso znane podrobnosti o postavitvi »deželnega oskrbnika na Kranjskem«. Iz ohranjenega listinskega gradiva se da vendar povzeti, da funkcij kranjskega deželnega oskrbnika niti v družbenem niti v oblastvenem’ pogledu ni primerjati z onimi na Tirolskem. Morda bi jo primerjali funkciji sodnikov. Z gospodarskega vidika, ki je predvsem odločilen, 126 1328, 16. sept. lisit. DAD. GZL 1/41 (1330, 29. sept.). 128 GZL II/4 (1321, 23. april). Med reges/ti za zgodovino križnikov v Ljub¬ ljani (MHVK XV. 97) je navedena kot listina muzejskega arhiva: 1313, na dan sv. Stefana o (božiču. Iz nekih razlogov sem jo datiral: 1312, 26. decem¬ ber. Ob zbiranju gradiva za študijo: Banke in bankirji v mestih srednje¬ veške Slovenije, GMDS XIII. 32 op. 27, je nisem našel. Zatrjevali so mii,. da je med neurejenimi listinami. Zato sem se zanesel na gornji vir. Sele leta 1945 so uredili v DAS vse listine. Tedaj se je izkazalo, da je datirati listino: 1330, 26. december. Zato je popraviti v GMDS XIII. 32 op. 27 in ZC V (1951) 205. 129 GZL 11/11, 11/12 (1330, 2. in 26. dec.); F. Gestrin, o. d. 205. 130 R. Heuberger, Ziur Edmsetziuing der zehn Landptfleger 1312, Zeit- schnift des Ferdinaindeums fur Tirol und Vorarlberg III. F. 56. Haft, Inns¬ bruck 1912, 265—281: A. Jaksch, o. d. II. 188. Naziv »deželni oskrbnik« sem povzel po S. Vilfanu, Pravna zgodovina Slovencev, Lj. 1961, 206, ker se s tem izogne zamenjavi z dež. upravnikom (Landesverwalter) poznej¬ še dolbe; gl. S. Vilfan, o. d. 329. V letih 1313—1314 je /bil vojvoda Henrik večkrat v Ljubljani. Od tu je dal 1313, 31. maja razna navodila tirolskim oskrbnikom; prim. R. Heuberger, o. d. 287. 131 R. Heuberger, o. d. 272—277. 294 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 19 pa je očitno, da se je poslužil vojvoda Henrik pri reševanju svojih stalnih finančnih stisk najpremožnejših meščanov Ljubljane. Vsekakor ni slučaj, da gre pri tem za skupine oseb, ki so jih vezale sorodstvene (svaštvene) vezi. Tako so sodelovali deželni 'oskrbnik Jakob Borger, deželni pisar Nikolaj in Tirolec Henrik iz Schrofensteina. Jakob Por- ger je imel za ženo Mazzo iz Schrofensteina, Nikolaj pa Ddetmundo iz Schrofensteina, menda sestri omenjenega Henrika. 132 Drugo sku¬ pino so sestavljali deželni oskrbnik Nikolaj, deželni pisar Leonard, nje¬ gov svak, in Alber iz Šempetra, njegov tast. Dovolj je znana podjetnost Lombarda Jakoba Porgerja, njegove investicije v mitnice na Goriškem, v Furlaniji in na Tirolskem, pa tudi v Ljubljani. V zakupu je imel nekaj časa tudi ljubljanski urad. Užival je zemljiška gospostva, posamezne hube, nekaj vinogradov pri Trstu, pa tudi razne regalne pravice. 133 Morda je obračunaval kot de¬ želni oskrbnik leta 1328 z upravnikom laškega urada o izdatkih za grajsko stražo (Burghut) gradov Zdbnik, Freudenek in Klausenstedn pni Zidanem mositu ter o stroških za gradnjo nove utrdbe v Laškem, M jih je bilo povrniti Petru iz Ldebeniberga (Limberk). 134 V primeri z ogrom¬ nim premoženjem Porgerja je 'bila zemljiška' posest deželnega pisarja Nikolaja, kolikor je dotlej znana, dokaj neznatna. 135 Ko pa je nasto¬ pila plačilna nesposobnost, je moral Jakob Borger postopno likvidirati zemljiško posest in zakupe. Tržaške vinograde so mu prodali na draž¬ bi. 136 Potem je prejel funkcijo 'deželnega oskrbnika Nikolaj, zet Alibara iz Šempetra. Tudi ta rodbina je imela precejšnjo zemljiško posest, na katero je opozoril Ferdo Gestrin. 137 Od časa do časa, pod vojvodom Henrikom pogosto dokaj pozno, so morali uradniki (tudi zakupniki in zastavojemniki) polagati obra¬ čune pred veččlansko komisijo, ki jo je določil v ta namen deželni knez. -Predložiti so morali vsa dokazila za prejemke (recepta) in izdatke (expedita) od nastopa, službe ali pričetka zakupa (zastavitve) oziroma od zadnjega obračuna. 138 Pokazati so marali tudi vse poravnane na¬ loge preodfcazov, ki so jih obdržali uradniki kot potrdila o opravljenem plačilu. Kamniški sodnik Tomaž Zaemdlin je obračunal 1. 1330 glede 132 O Porgerjih prim. F. Gestrin, Doneski k zgodovini Ljubljane v srednjem veku, ZC V <1051) 201 sl.; M. Kos, Uina lettera in volgare..., isti, O izvoru -prebivalcev Ljubljane v srednjem veku, ZC X—XI (1956/57), 13 sl.; o Scibirtofensiteiindih prim. 1323, 14. nov. list. DAD, regeslt MHVK 1862, 46; GZL 1/24 (1327, 4. jiul.), 1/31 (1327/28). 133 J o s. Z o n tar, Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slove¬ nije, GMDS XIII (1932), 21-35, F. Gestrin, o. d. 201 sl., 206; M. Kos, o. d. 13 sl., 28. 13i > GZL 1/32 (1328, 30. januar). 135 1323, 25. julij, list. DAD, MDC VIII. 198 št. 682 (1323, 14. november). 136 GZL V/33 (1328, 10. dec.), V/34 (1329, 18. april), V/36 (1330, 27. avg.), V/37 (1330, 2. sept), V/38 (1330, 25. sept.), V/43 (1331, 6. miaij). 137 F. Gestrin, o. d. 203 sl. 138 F. K o gl er, o. d. 528 sl.: O. Stol z, o. d. 705 sl. Razprave V, 1966 I. razred 295 20 Josip Žontar kamniškega deželskega sodišča za 1. 1321—1325, za gozdno pravdo (jus foreste) iz 1. 1323/24 in o desetini v Zagorju in Lubeku pri Vačah za 1. 1319. Iz primerjave dohodkov je izhajialo, da je oddal Zaemdlin vse dohodke (expedivit integraliter et in toto). Izdatki so celo presegli dohodke (dedit ultra) za 11 V 2 oglej, mark in 25 den. Za to vsoto mu je izstavil notar, iki je bil član komisije, zadolžnico. 139 Isto leto je po¬ ložil račune pred komisijio Peter iz Liebenberga za svoje uradovanje v Slovenski Bistrici in Laškem. Predložil je vrsto preodkazov, ki so mu jih poslali koroški vicedioan Dietrich, prošt Henrik iz Velikovca, kranjski vicedom Henrik Lavan in kranjski deželni pisar Nikolaj. Dalje je obračunaval glede zastavljenih 26 županov in 64 kmečkih podložnikov iz »Predanovega urada« onstran Savinje. 140 Po smrti vojvode Henrika (1335) so prevzeli Habsburžani dejan¬ sko oblast na Kranjskem. Sprva še niso izpremendli upravne organi¬ zacije. Zato je ostal deželni pisar glavni organ deželnega kneza za finančno upravo. Omenja se Alber, ki pa ni istoveten z Alberom iz Šempetra. 141 Šele za vojvode Albrehta II. so obnovili urad vicedioma na Kranjskem. Odslej je obstajal s kratkimi prekinitvami do leta 1747, ko ga je ukinil državnik Marije Terezije, grof Friderik Viljem Haugwitz. 142 Kot prva predstavnika obnovljenega vicedominata nastopata člana ljubljanskega meščanskega rodu iz Šempetra: Seifrid (I. 1348 ljubljan¬ ski sodnik 143 ) v letih 1354—1359, 144 nato njegov brat Alber v letih 1359—1366. 145 Močna zadolženost je dala povod, da sta brata Albreht III. in Leopold III. izročila 1. 1370 za 4 leta gospodarsko upravo vseh dežel skupini najvišjih dvomih in finančnih uradnikov Avstrije. 146 Zato se omenja kranjški vicedom šele 1374: judenburški meščan Pavel Ra- mung, 147 ki je opravljal v letih 1354—1370 službo štajerskega deželnega «9 Carn. n., v. II (1911) 57/58. 140 Cod. R 53, fol. 8, DAD (1328, 6. marca); Jo s. Chmel, Der osterr. Geschichtsforscher II. 2, Wien 1841, 392/393 (1330, 26. avg.), Carin. n. v. II. (1911) 54/55 (1330. 29. avg.). 141 GZL 11/14 (1337, 18. j-ulij). Med pričami sta Alber voin Sand Peter in Alber der lantschreiiber (morda sin Albera). 142 S. Vilfan, o. d. 374; P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije, Lj. 1963, 277, je omenjena L 1396/97 prodaja 150 modijev ovsa »dem land- schreiber zu Laibach«. To najbrž ni več »deželni pisar« v obravnavanem pomenu, vendar igre za dobo, ko na Kranjskem izjemoma ni bilo vicedoona. Pozneje pomeni » landsehreiber « pisarja dež, glavarja. 1 « GZL 1/56 (1348, 26. nov.). 144 1354, 3. apnil, 1355, 18. maj, list. DAD; MMVK XVIII (1905) 182 št. 114 (1358, 4. marca) 183 št. 116 (1358, 4. maj), 185/186 št. 122 (1359, 5. junij). 145 GZL 1/55 (1346, 15. dec.), 1359, 21. jiun. list. ADvKD; 1361, 7. april, listi. DAD; GZL 11/28 (1366, 27. nov.). '«Lichnowsky, o. d. IV. 137—139 (1370, 9. junij). 147 G. Kozina, o. d. 15; MMVK XIII (1900) 65 št. 61 (1374, 30. marca), XIX (1906) 106 št. 200 (ok. 1374). 296 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 21 pisanja, 148 bdi nekaj časa (tudi koroški vicedom in prevzel po letu 1375 zapet funkcijo štajerskega deželnega pisarja. 149 Na Kranjskem pa se pojavi v listinah od 1376 do 1379 Friderik z nazivom »stari vicedom« (der alte vicztum). m V letih 1383 do 1390 se omenja Jakob Ramung, morda sorodnik nekdanjega vicedoma Pavla. 151 Nato so sledili: 1397—1407 Osterman iz Kamnika (Stein) 152 1411—1416 Mihael Drescher 153 1421—1427 Kristijan iz Amfelsa 154 1428—1431 Viljem Schnitzenpaumer 155 1431—1438 Martin iz Črnomlja (Tscheimembl) 156 1442—1445 Jurij iz Črnomlja 157 1447—1454 Jurij iz Višnje gore (Weichselberg) 158 1455—1456 Friderik Harder 159 1457—1472 Jurij iz Brega (Rain) 160 1475 Andrej Rainer, upravitelj vicedomskega urada 161 1476—1478 Gašper Haumspeck 162 1478—1483 Ahac Hertenfelser 163 1483 (1489)—1497 Viljem Turjaški (Auersperg), dež. glavar in vicedom 164 1498—1513 Jurij z Brda (Egk), bivši vladarjev novčar (Pfesnnig- meister) 165 148 A. Luschin, o. d. 199; Lichnowsky, o. d. IV. reg. št. 13 (1358, 21. nov.); Cod. B 6, fod. 52, DAD (1356, 9. nov.). 149 FRA II. 39, 260/261 št 282 (1378, 29. jul.); 1384, 14. maj, list. DAD. 150 G. Kozina, o. d. 15; MMVK XIX (1906) 107/108 št. 204 (1376, 25. marca), GZL 1/83 (1376, 22. julij), 1/84 (1376, 3. dec.), 1/85 (1377, 8. junij), VII/46 (1378, 2. jul.), 1/86 (1379, 28. okt.), 1/93 (1385, 19. nov.), VII/58 (1405, 20. febr.); tu se omenja Zahanija, sin pok. vicedoma Friderika. Naziv »der alte« pomeni navadno bivšega uradnika, vendar v tem primeru najbrž le »stari«, ker mi ni znan vicedom iz iste dobe. 151 G. Kozi in a, o. d. 15; GZL III/13 (1383, 7. febr.), 1/96 (1389, 4. febr.), VII/52 (1390, 14. jan.); ZC VI-VII (1953/54) 420. 152 B. Otorepec, Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku, Kamniški zbornik 1956, 67 sl.; zlasti 87 in op. 804 do 817; dodati so še: 1393, 19. jan. list. DAD; GZL 1/102 (1397, 16. maj), MMVK XIX (1906) 139 št. 268 (1398, 2. avg.), LMS 1872/73, 27 (1400, 29. nov.), FRA II. 39, 318 (1404, 15. avg.), 1404, 16. sept. list. DAD; GZL VII/57 (1405. 25, jan.), GZL VII/58 (1405. 20. febr.), 1406, 7. april, list. DAD, GZL 11/49 (1406, 22. maj). 153 G. Kozina, o. d. 16; P. Kan dl er, Codioe diplomatico Istriano, pod: 1411, 20. jul.j 1416, 27. jul. list. DAS: Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 2024 (1421, 20. julij, zapuščina vicedoma). 154 G. Kozina, o. d. 16; Cod. 107, Empf. u. Ausgab Register, ADvKD, fol. 32’—36, po mikrofilmu, ki mi ga je ljubeznivo dal na razpolago tov. B. Otorepec, v. arhivar Mestnega arhiva v Ljubljani; 1423, 30. nov. list DAS; MMVK XX (1907) 197 št 338 (1424); LMS 1870, 99; J o s. Chmel, Ge- schichte K. Friedrichs IV. u. seines Sohines MaximiUan I., Bd. I. Hamburg 1840, 202/203 (1427, 28. junij, 16. julij). 155 G. Kozina, o. d. 16; G. Pettenegg. o. d. 1844 (1428, 4. jul.); GZL 11/86 (1431, 14. junij). Razprave V, 1966 I. razred 297 22 Josip Žontar Položaj kranjskega vdcedoma je bil miočno pod vplivom delitev dežel itn rodbinskih sporov med posameznimi vejami habsburškega rodu. Prvi delitvi leta 1379 je sledila 1386 rana smrt Leopolda III. Brat Albreht se je zavzel za medoletne otroke, začasno združil vse dežele in izročil v detih 1392—1395 tudi upravo deželnoknežjih dohodkov na Kranjskem »hubmojstru«, vrhovnemu avstrijskemu finančnemu or¬ ganu, dunajskemu meščanu Ulriku Ziraku. 166 Ob ponovni delitvi dežel leta 1411 se omenja vicedom Mihael Drescher, ki je bal morda sorod¬ nik koroškega vicedoma Viljema Drescher (1407). 167 Ob nevarnem spo¬ padu med Sigmundom in Benečani je moral prevzeti gtnad Makovo pri Trstu v varstvo. 168 Sledil mu je Kristijan iz Arafelsa, morda so¬ rodnik koroškega vicedoma Mihaela dz Arnfelsa (1382—1394). 169 Iz nje- 156 G. Kozina, o. d. 17; 14.31, 22. jul. list. DAD; MMVK XX (1907) 210 št. 371 (1432, 12. avg.), GZL III/47 (1433, 13. febr.), MMVK XX (1907) 211 št. 373 (1433, 20. jul.), 1434, 25. nov. Ust. DAD; GZL VII/74 (1435, 15. maj), III/48 (1435, 28. nov.), VII/75 (1436, 24. april), MMVK XX (1907) 217 št. 384 (1436, 31. jul.), 218 št. 386 (1436, 7. nov.), 219 št. 389 (1437, 28. jan.); 1437, 22. junij, Ust. DAS; G. Pettenegg, o. d. 1923 (1437, 14. avg.), 1438, 12. marca, Ust. DAD; GZL 11/92 (1440, 21. jul.). 157 G. Kozina, o. d. 17; Carn. n. v. II. (1911) 165 (1443, 1. nov. - 1444, 1. nov.), MMVK XIII (1906) 68 št. 72 (1444, 10. febr.), GZL 11/94 (1444, 13. marca), Carin. n. v. II (1911) 165 (1444, 16. maj), 1445, 3. junij, Ust. DAS. Poizneje je bil upravitelj glavarstva na Kranjskem (Veruieser der Haupt- mannschaft in Krain: GZL 11/96 (1449, 23. april), Carn. n. v. I (1910) 21 št. 438 (1450, 2. nov.), GZL III/60 (1451, 14. sept.); Jahresbericht kranjske gimnazije 1913, 24, (1452 13. septembra); A. Gniins, Eitnie Abrechinung iiber Aiusigaben und zogahorigie Elnnahmen fiir diais Sbftdneraiufgebott Friedrichs III. im Krainer Krieg 1442—43. Fragment eines gleichzeditiigein Rechnungs- buohss des Franz von Stassau (StriassidMo), Jiahirasbeirdeht drž. realke v Pulju 1909, 7. 158 G. Kozina, o. d. 18; MMVK XIV (1901) 61 št. 77 (1447, 26. maja), GZL VII/81 (1448, 3. sept.), MHVK 1866, 6 (1448), GZL VII/82 (1449, 24. mar¬ ca), 1862, 52 (1449, 10. jiunij), Cod. D 70, fol. 60’, ADvKD (1449, 18. okiti.), MMVK XX (1907) 245 št. 433 (1449), GZL III/57 (1449, 14. sept.), 11/99 (1450, 4. maj), 11/100 (1450, 8. maj), III/60 (1451, 14. sept.), VI/2 (1451, 13. nov.), III/61 (1452, 22. marca), Jahresbericht kranjske gimnazije 1913, 23/24 (1452, 13. sept.),Caim. n. v. I (1910) 22 št. 441 (1452, 18. dec,), GZL III/63 (1454, 27. marca). 15 9 L i c h n o ws k y , o. d. VIII, reg. št. 2014 b (1455, 20. julij), LMS 1872/73, 27 (1456, 17. april). 160 1457 ^ 25. okt. DAS, faisc. stare listine Stanov, arh.; AfoG X. 210 (1458, 1. marca), £13 (1458, 15. maj), 1458, 8. avg. list. DAS; GZL VI/14 (1460, 31. marca), IIiI/64 (1460, 23. maj), AfoG X. 373 (1461, 1. maj), 374 (1461, 6. maj); GZL VI/16 (1463, 6. maj), III/73 (1463, 5. julij), VI/19 (1464, 19. okt), VI/22 (1465, 21. junij), AfoG X. 435 (1466, 24. sept.); Cod. R 58, fol. 6’, DAD (1466, 22. okt.), AfoG X. 435 (1466, 25. okt.); GZL VI/24 (1467, 16. januar), VI/25 (1467, 16. januar), AfoG X. 439 (1467, 11. april), Cod. R 58, fol. 47, DAD (1467, pred junijem), 42—42’ (1467, 11. juinlija), Cod. B 360, fol. 201’—202, DAD (1467, 15. junij); GZL IV/2 (1472, 2. julij), G. Pettenegg, o. d. 2129 (1472, 15. julij). i«i G. Kozina, o. d. 19; GZL IV/3 (1475, 20. februar), IV/5 (1475, 21. februar). 298 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedora 23 gove dobe so ohranjeni dragoceni obračuni kranjskega vicedoma za leti 1421 in 1427. 170 Pod sinovi vojvode Ernsta {Friderikom V. in Albrehtom VI.) je moral kranjski vieediom nekaj časa (1443—1445) vsa¬ kemu izmed njiju dajati polovico dohodkov, potem pa zopet biti samo Frideriku na voljo. 171 Opisane razmere so slabile Habsburžane, pa močno koristile gro¬ fom iz Celja. Ti so izgrajevali zlasti od leta 1400 dalje tudi na Kranj¬ skem svojo oblast, se zajedli v habsburško posest, jo izpodkopavali in grozili zavzeti zadnje postojanke Habsburžanov. 172 Enaka usoda je grozila freisiinškemiu loškemu gospostvu. Škof Herman, nezakonski sin Hermana II. Celjskega, sd je izposodil od svojega očeta 10.000 gold., da doseže pri papeški kuriji svojo potrditev. Zato je moral leta 1412 162 G. Kozina, o. d. 20; Cod. B 528, fot. 166’, DAD (1476, 22. marca); AfoG III. (1849) 99 (1477); GZL IV/8 (1477, 8. maj), Notizanblaitt II. 59, 60, 63 (1478, januar), AfoG III. 136/137 (1478, januar), 134 (1478, 19. januar); 1478, 20. januar, list. DAD; GZL VI/44 (1478, 27. januar); Noiizenblatt II. 367, 368; Mon. Habs. I. 2. 891/692 (1478, februiar); Kamniški zbornik 1958, 99 (1478, 16. februar). Moin. .Halbslb. I. 2. 900/901, Nofazsnblatt IX. 734 (1478, april), Mon. Habs. I. 2. 905/906 (1478, maj), 911 (1478, junij), GZL VI/50 (1478, 26. jiunlij). 1«3 1478, 28. okt. list. DAD, IMDK I. 9 (1479, 27. april), MHVK 1862, 54 (1431, 1. marca), GZL VI/55 (1481, 5. april), GZL VII/94 (1481. 7. julija), GZL VI/67 (1482, 27. julij); 1483, 24. maj, list. DAD (Ahac Hertenfelser že mrtev). 164 Beležim samo primere, ikjar se omenja tiuidi kot vicedom in ne le kot glavar: MMVK V (1892) 76/77 (1489. 26. sept.), 1494, 15. februar, list. DAD; Gdib 3a, fol. 145’-146, ADvKD (1494, 8. okt.), 275’-276 (1495, 15. april), 276-276’ (1495, 5. maj), 302, (1496, 30. marec), 306’ (1496, 1. julij), 396’-397’ (1496, 24. okt.), 399-400 (1496, 20. okt), 485-485’ (1497, 28. jan,); GZL III/34 (1496, 13. avg.), VI/77 (1497, 29. sept.). 1495, 7. dec. list. DAS, Gdto 4, fol. 111’, ADvKD (1498, 20. junij), 1493, 6. julij, list. DAD, GZL VI/80 (1499, 11. dec.). Večina dobe uveljavljanja Junija v. Egk snada v 16. stoletje. 1« Lich.no wsky., o. d. VIII. reg. št. 2274 b (1392, 30. april), 2373 b (1393, 15. ,nov.), IV. reg. št. 2466 (1395, 3. marca); S. Adler, Die Orgaini- sation der Zentralverwaltung unier K. Maximilian I., Leipzig 1886, .171 sil.; o hubmojstru prim. S. Vilfan, o. d. 208. 167 H. Hermann, Handbueh der Gescbichte des Herzogthumes Karntan I, Klagenturt 1860, 300/1. 163 P. Kandler, Codice diplomatico Istriano, pod datumom 1411, 20. julij. 169 L i c h no w s k y , o. d. IV. reg. št. 1732 (1382, 19. okt.); FRA II. 39, 320 (1405, 3. junij), 332 (1418, 22. avg.). 170 1423, 14. marca, Cod. 107, fol. 32’—36, ADvKD; Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 2556 (1427, 28. junij). 171 Cod. W 7, fol. 83—84’ (1443, 30. marca), DAD; Lichnowsky, o. d-. VI. reg. št. 1149 (1446, 7. april). 172 M. Kos, Zgodovina Slovencev, Lj. 1955, 305—312; H. Pircheg- ger, Die Graf en von Cilli, ihre Grafschaft und ikre unfersteirischen Herr- schaftan, Gstdeutsohe Wissenscka£t Bd. II., Munchen 1956, 161, 164, 167, 191—197. Deželni knez je dial ustaviti Frideriku Celjskemu gradnjo gradu; Carn. n. v. II (1911) 164 (1433, 22. dec.). Razprave V, 1966 I, razred 299 24 Josip Žontar zastaviti očetu celotno loško gospostvo za 4 leta. 173 Po letu 1418 je obdajala celjska posest fcreisiinško loško gospostvo od treh strani (ra¬ dovljiško gospostvo, nakelski in primskovski urad, smledndško in pol¬ hograjsko gospostvo). Ce si predstavljamo, da je prešlo kot alod, fevd ali zastavni predmet skoraj tri 'četrtine Kranjske pod oblast Celjskih, ki niso obvladovali le zemljiška gospostva, marveč tudi deželnoknežja mesta im trge, potem nam bo jasno, kako skromna je bila vloga kranj¬ skega vioedioma. Le s težavo je rešil vojvoda Ernest leta 1421 Kranj iz zastave Celjskih. Ob smrti škofa Hermana Celjski niso hoteli vrniti loškega gospostva. Račun kranjskega vicedoma izkazuje izdatke za najemniške čete, ki so zavzele 1422 Škofjo Loko. 174 Kranjski vicedom se je trudil še dalje, da bi pridobil Kostanjevico, Višnjo goro, Novo mesto, Litijo, ki so bili zastavljeni izumrlim Ortenburžanom in bi mo¬ rali po letu 1418 pripasti Habsburžanom nazaj. V ta namen se je obrnil vicedom do priorja v Pleterjah, naj posreduje pri grofu Fride¬ riku Celjskem. S tem si je pa nakopal prior jezo celjskega grofa, ki ga je zaradi tega zasovražil in preganjal. 175 Sele po dolgotrajnih po¬ gajanjih so dosegli Habsburžani, da jim je izročil Herman Celjski omenjena mesta in trge ter nekaj gradov, Habsburžani pa so jim podarili vse užitke, ki so jih Celjski dotlej neupravičeno prejemali iz zastavne posesti. 176 Finančna uprava celjske posesti ni bila enotna. Za ortenburšfca zemljiška gospostva na Koroškem je ostal pristojen vicedom s sedežem v Ortenburgu, 177 celjski grofje pa so imeli v 14. stoletju kot oskrbnika urbarskih dohodkov tako imenovanega kletarja (1381: herrn graj Her- mans von Cyli chelner, 1392: des herrn von Cilli chelner). m Ko pa je stopita rodbina Celjskih po letu 1436 politično v ospredje, pa so se uveljavili kancelarji in pisarji njihove razvijajioče se pisarne. 179 Med njimi so bili najpomembnejši Martin, župnik v Laškem (umrl 1446) in Friderik Abrecher, župnik na Ponikvi, nato v Laškem. V upravni službi zadnjega Celjana je bil tudi Gregor Dienstl. 180 Po izumrtju Celj- 173 P. Blaznik, Frei-sdnšfca županija Dovje, ZC IX (1955) 21; isti, Urbarji freisinške škofije 30, 52. 174 Jahresbericht kranjske gimnazije 1913, 18 št. 15 (1404, 12. februar); Cod. 107, M. 32’ 35, 36, ADvKD (1423, 14. marca); J o s. Chmel, Mate- riaiien I. 21 (1430, 24. februar), Notdzenblatt I. 48 (1437, 2. avg.). 175 Cann. n. v. I (1910) 340. 176 Jas. Chmel, o. d. I. 25; Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 3006; Carin. n. v. II (1911) 163, 166. 177 L i c h ,n o.w s k y , o. d. VII. reg. št. 1017 (1465, 17. nov.), Notizerablaitt II <1852) 365 (1478, februar), 380 (1478, 15. febr.); Man. Habsib. I. 2. 839 (1474, 12. dec.), 854 (1478, 29. april), 879 (1478, junij). 178 1381, '21. marca, list. DAD; 1392, 23. jan. (regest v seznamu listin arhiva v Dolu, DAS). 179 R. S c h w a n k e, Beitrage zum Urkiiindenwesen der Graf en von Cilli (1341—1456), MlOG XIV. Erganzungsbaind, Innsbruck 1939, 414 sl. in pripombe M. Kosa v GMDS XXI (1940), 132. 180 Ravnotam; AfoG X. 202 (1457, 29. marca). 300 Razprave V, 196$ I. razred Kranjski deželni vicedom 25 skAh je amen oval Friderik III. Friderika Abrecherja za svojega svet¬ nika in vicedoma celjske posesti. 181 Poleg njega se omenja kot vicedom tudi Dienstl.. Čeprav so pridobili Habsburžani večino celjske dediščine, je ven¬ dar ostala dvodelba finančne uprave m Kranjskem. Bivši uradi in zemljiška gospostva Celjskih na Kranjskem so bila še naprej v upravi vicedoma v Geljiu. Tako je odredih Friderik III. leta 1458. naj pre¬ vzameta in obračunavata vse dohodke oskrbnikov in vodij uradov Radovljica, Naklo-Primskovo, Smlednik, Polhov gradeč, Sv. Jakob ob Savi, Lož, Ribnica, Kočevje, Žužemberk, Cušperk, Črnomelj, Dobre¬ polje, Poljane, Metlika, Friderik Abrecher in Gregor Dienstl. 182 Grofje Friderik in Ulrik Celjski so podelili Dienstlu letno gilto 70 funtov pfg. Ker je posodil Dienstl cesarju 1150 ogr. gold., je prejel 1. 1457 nakelski urad v zastava. 183 Kot vodjo omenjenega urada ga je obvestil vladar 1. 1459, da je podelil kranjskemu meščanu Krištofu Krabatu Zgornjo Loko pri Primskovem (2 hubi) po kupnem pravu. 184 Tudi župnik Abre¬ cher, vicedom v Celju, in njegov brat Nikolaj sta posodila večjo vsoto vladarju in prejela kot zastave grad Ostrovico v Savinjski dolini, Graj¬ sko vas in Selo ter 4 hube v Dolenji vasi. 185 Po deželnoknežjem naro- Čilu sta opravljala omenjena vicedoma denarna plačila in naturalne dobave iz donosov kranjskih uradov, npr. 1463 72 funtov pfg. iz rent radovljiškega urada. 186 od leta 1466 dalje po 80 veder mošta kartuziji v Bistri na leto od gornime urada Poljane. 187 L. 1468 sta marala nujno obračunati z vsemi vodji uradov, uvesti novo naklado na vino in žito ter doseči posojila od oskrbnikov. 188 Le izjemoma in v neznatni meri je Izločil Friderik III. nekatera zemljišča na Kranjskem iz celjskega vicedomskega urada in jih priključil kranjskemu. Leta 1461 je pre¬ nesel lovske hube na Kranjskem im pripadajoče desetine iz uprave celjskega vicedoma. 189 Isto leto je »potegnil« Spodnjo Loko ob ustju Kokre v Savo, ki je spadala do takrat v ortanburški primskovska urad, v kranjski vicedomski urad. 190 Sele Maksimilijan I. je likvidiral upravo celjskega vicedoma na Kranjskem in odredil leta 1494, da se izločijo zemljiška gospostva in uradi Radovljica, Naklo-Primskovo, Novi grad v Kokri, Smlednik, Polhov gradeč ter vsa bivša celjsko-ortaniburška gospostva na Metliškem, na Krasu in v Istri iz vicedomskega urada 181 R. Schwanke, o. d. 417. 182 Cod. B 360, fol. 72’—74 (1458, 27. april), DAD; AfoG X. 209 sl. 183 AfoG X. 202 (1457, 29. marca). 184 1459, 6. Okt. Vic. A. I 43 (urad Kranj), D AS. 185 1459, 6. jan. list. DAD; Mon. Habsb. I. 2. 785 (1478, 5. junij). 186 AfoG X. 397 (1463, 7. febr.); rajvmotam 203, 215 še nadaljnja naročila. 187 AfoG X. 437 (1466, 11. dec.). 183 Cod. B 528, fol 29’, 30’, DAD (1468, 9. april, 20. julij). 189 AfoG X. 374 (1461, 6. maj); 1461, 7. maj, list. DAD. 190 1461, 21. febr., Kapiteljski arhiv v Ljubljani, fasc. 1, št. 15. Razprave V, 1966 I. razred 301 28 Josip Žontar v Celju ter preneso v kranjski urad, ki ga je vodil tedaj Viljem Tur¬ jaški . 191 Ne bo odveč, ako še sistematsko pregledam glavna delovna pod¬ ročja kranjskega vicediama v dobi habsburške Oblasti (1335—1500). Po¬ polne slike njegovega delovanja si ni lahko napraviti. I. Vicedoma je postavljal deželna knez. Pri .tam ni šlo za fevd, marveč za podelitev službe uradniku, ki je bil odvisen od vladarja. Saj je moral na poziv ali v določenih terminih položiti Obračun o svojem uradovanju pred komisijo 192 , .ki so jo sestavljali deželnoknežji urad¬ niki, lata 1423 maj višji dvorni uradniki: 'kancler krški škof Ernest, predstojnik dvome komore Janž Greisenegker, upravnik dvora Kon¬ rad iz Kmaiga dn notar Konrad Zaidler, župnik v Mariboru. 193 Ako pa je umrl vicedom, preden je napravil predpisani obračun, je prešla ta obveznost na njegove potomce. 194 Na novo postavljeni vicedomi poudarjajo v svojih službenih re- verzih, da jim je izročil deželni knez upravo vicedomskega urada do preklica. V nobenem primeru ni bila podelitev dosmrtna. Vicedomi so navadno obljubljali, da bodo zvesto opravljali službo in preprečevali Škodo za deželnega kneza. Posebno so zagotavljali, da bodo pošteno obračunavali uradne dohodke. 195 Za Viljema Turjaškega poznam listino Friderika III. iz leta 1483 o izročitvi kranjskega glavarstva dn ljub¬ ljanskega gradu s pritiklinami 196 ter Viljemov traverz iz leta 1494, da mu je zaupal Maksimilijan I. še nadalje upravo deželnega glavarstva ter vicedomski urad, zadnjega z obveznostjo obračunavanja (auf Rai- ivng).' t97 Torej je prejel Viljem Turjaški kranjski vicedomski urad od Friderika III. pred latom 14.89, 198 vendar točno leto zaenkrat ni mano. Po redu za zakladno komoro v Innsbrucku iz leta 1498 bi moral po¬ stati kranjski vicedom Janž Turjaški, M naj bi (opravljal službo pod nadzorstvom Viljema Turjaškega. Ta predlog pa ni 'bil uresničen. 199 Vicedom je imel v druga polovici 15. stoletju svojo rezidenco na Novem trgu v Ljublj(and. 200 L. 1421 ali 1422 je kupil za (kalščo vicedom¬ skega urada hišo meščanskega trgovca Janža Sohiitleina. 201 Tu so shra- 191 Gdb 3 a, fol. 145-146, ADvKD (1494, 8. okt, 30. okt). 192 S. Adler, o. d. 160. 193 S. Adler, o. d. 17; Cod. 107, fol. 32’, ADvKD. 1 94 1483, 24. maja, list. DAD. 195 1431, 22. julij, list. DAD; Lichnowslky, o. d. V. reg. št. 3010; 1476, 22, marca, list. DAD, Cod. B 528, dtol. 166’, DAD; 1478, 28. otet. DAD; 1498, 20. junij, Gdb 4, M. 111’ ADvKD; 1498, 28. okt. list. DAD. 196 1483, 4. jan. list. DAD. 197 1494, 15. febr. list. DAD. 198 1489, 26. sept. MMVK V (1892) 76 sl.: Viljem, Auersperg že vicedom. 199 S. Adler, o. d. 204. 200 M.Kos, Srednjeveška Ljubljana, Lj. 1955, 20, 35; GZL VI/43 (1478, 27. jan,). 201 Cod. 107, fol. 35, ADvKD; o J. Sohilitlednu prim. Carn. n. v. VI. 340 (1416, 18. marca), 1424, 25. jul. GZL VII/67; GZL 11/81 (1429, 5. jan.), 11/83 (1430, 15. junij). 302 Razprave V, .1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 27 njevah dajatve podložnikov v žitu (pšenico, proso in oves) ter male pravde, (kokoši,, plečeta, sir, jajca in lan). Zadnje so morali kmalu porabiti, žito pa so prodajali navadno na dve leti. Dunajska komora je predlagala leta 1500, naj M ne prodajali več žita, marveč ga sprav¬ ljali s tlako podložnikov v Trst, kjer bi uredili žitnjak za primere potrebe. 202 Ob koncu 15. stoletja so morali uslužbenci vicedomskega urada zaradi pogostih turških vpadov oskrbovati več kašč po deželi, da bi bilo žito na razpolago za preskrbo ljudi. 203 Vicedom je užival razne ugodnosti, morda tudi naturalne in de¬ narne donose zemljišč. L. 1421 se omenja v obračunu tudi vicedoroova »nagrada« (Kostgeld) 50 funtov pfg. 204 Letno plačo 300 ren. golid, naj¬ demo šele v positavitvenem dekretu Jurija z Brda za vicedoma. 205 Mnogi vicedomi so imeli večje premoženje (fevde, alode) na razpo¬ lago. Mihael Drescher je umrl brez dedičev. Zato je zapadla njegova posest (hiša v Velikovou, hube v Djekšah, Porečah, Šmarjeti in dru¬ god) vojvodu Ernestu. 206 Jurij Rainer je imel več deželnoknežjih fev¬ dov, 207 kupil je nepremičnine pri Kamniku, 208 'hiši na Novem trgu v Ljubljani, 209 pristavo in vrt v Gradišču pred Ljubljano, 210 imel po kupnem pravu mesnico in kopališče »med vodami« v Ljubljani, 211 ne¬ kaj časa tudi ljubljansko mitnico v zakupu. 212 Tudi Gašper Haumspeck je užival razne fevde. Bil je nekaj časa oskrbnik gradu v Vipavi. Imel je tudi ribolovno pravico v Tunjid.. 213 Ahac Hertenfelser je bil oskrb¬ nik gradu v Kokri, pozneje Polhovega gradca s pripadajočim dežel¬ skim sodiščem. 214 Zelo mnogo fevdov je imet Viljem Turjaški. 215 Zna- čilnejše pa je bilo uveljavljanje Martina iz Črnomlja, ki je prejel dovoljenje za izkoriščanje železne rude v Rovtah pri Logatcu (v župah Scbultar in Klenfourg) ter za obratovanje dveh fužindc in strojnih kladiv na Hublju pri Sv. Juriju v vipavski župniji. 216 202 Gdb 5, fol. 244’, ADvKD. 203 Gdb 3 a, fol. 163 (1495, 28, dec.) ADvKD. 204 C od. 107, foi. 34’, ADvKD. 2115 Gdb 5, fol. 86-87 (1500, 15, sept.). 206 Lichnowsky, o. d. V. reg. št, 20.24 (1421, 20. jul.) 207 GZL VI/1 str. 15; fevdna knjiga W 724 DAD, fol. 251, 266, 266’, 268, 268’, 270, 277. 208 GZL VI/14 (1460, 31. marca). 209 GZL VI/18 (1464, 13. jan.), VI/24 <1467, 16. jan.) 2 ® GZL VI/19 <1464. 19. o:kt.), VI/22 (1465, 21. junij). 211 AfoG X. 435 (1466, 25. okt.), GZL VI/25 <1467, 16. jan.); M. Kos, o. d. 18. 212 AfoG X. 439. 213 God. 724, fol. 268’, DAD; Moin. Hafosfo. I. 2. 890, Notizenblatt II. 368, 214 Mon. Habsb. I. 2. 856, 941 (1478, 2. maj, 1. julij); 1480, 10. avg. list. DAD. 215 N. pr. Carn. n. v. I (1910) 240 št. 540; 1497, 20. marca, list. DAD; God, W 724, fol. 248-248’, DAD. 216 Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 3854; Cod. B 124, fol. 68, 68’, DAD (1437, 4. april, 1438, 9. februar). Razprave V, 1966 I. razred. 303 28 Josip Žontar Med osebjem (pomočniki) vicedioma se omenjajo: pisar, pozneje protapisair 217 (Gegenschreiber) imenovan, gozdar 218 in krvni sodnik ljub¬ ljanskega deželskega sodišča. 219 Gozdar je vodil gozdarski urad vice- doma. Zbiral je »gozdno pravdo« (Forstrecht, Forstfutter). V vicedom¬ skem urbarju za dobo dk. 1515 stoji pripomba, da mora. vicedom obra¬ čunavati vsako leto nekako 300 škafov ovsa navrhane in 300 škafov ražene mere. 220 Gozdar je tudi poskrbel slanice za divjad. II. Iz vacedcmovega obračuna za leti 1421/1422 in najstarejšega ohranjenega vicedomskega urbarja za 1. 1496 je razvidno, da je pre¬ vzemal vicedom dohodke iz nekaterih deželnoknežjih domen in raz¬ nih regalov npr. mitram, sodstva, davščin, obrtnih naprav, premoženja brez dedičev in najdenih zakladov. Čeprav je bila večina deželno¬ knežjih zemljiških gospostev in uradov oddana v upravo, v zakup ali celo zastavljena, pride v poslovanju vicedioma vendar neka ingerenca do celokupne deželnoknežje posesti do izraza. Tako je moral imeti vicedom evidenco o dohodkih graščin in uradov deželnega kneza. 221 Po njegovem naročilu je odkupoval zastavljene hube, desetine, urade in graščine. 222 Sodeloval je piri nakupu posestev za deželnega kne¬ za. 223 Pomagal je pri izterjevanju činža, rent in giit od deželnoknežjih podložnikov, ako so bili s plačilom v zaostanku. 224 Dolžan pa je bil tudi, da zaščiti deželnoknežje podložnike, ki sio se pritožili zaradi ne¬ upravičenega stiskanja oskrbnikov in zakupojemavcev. 225 Ugotavljal je škodo, ki so jo povzročili Turki deželnoknežjim posestvom. 226 Vča¬ sih pa ni docela jasen odnos med oskrbniki in upravniki uradov na eni ter vicedomom na drugi strani. Vsekakor niso odvajali oskrbniki dajatve ali previške vicedomu, marveč naravnost vladarju ali njego¬ vemu pooblaščencu, od katerega so navadno prejemali zadevne uka¬ ze. 227 Zato moremo trditi, da kranjski vicedom do Maksimilijanovih reform ni bil osrednji urad za deželnoknežje dohodke na Kranjskem. Vicedom se je moral torej vobče zanimati za deželnoknežjo posest. Zato ga srečamo pogosto kot posrednika v posestnih sporih, npr. leta 219 GZL 1/90 (1383, 7. maj); Cod. 107, fol. 34’, ADvKD (1423, 14. marca), 1430, 30. okt., list. DAD. 218 GZL VII/69 str. 7 (1431, 9. marca), (Ulrik Makovic, ljubljanski meščan, ne pa Malkorotg, kakor pri Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 2945). 219 Cod. 107, fol. 34’. 220 Vicedomski urbar iz 1496, Vic. a. I 54 a, DAS, str. 143 (brez po¬ datkov), pač pa v urbarju iz ok. 1515, ravnotam. 221 Man. Habsb. I. 2. 898 <1478. marca). 222 AfoG X. 374 (1461, 6. maj), Cod. R. 58, fol. 6’ (1466, 22. okt.), fol. 42-42’ (1467, 11. junij), DAD. 223 1433, 29. maj, list. DAD; Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 3210. 224 Notizeinfolatt II. 123/124 (1478, jan.), Mon. Habsb. I. 2. 890 (1478, 18. fdbr.). 225 AfoG III (1849) 134 (1478, 19. jan.); Man. Habsfo. I. 2. 892 (1478, 26. fefor.). 226 Man. Habsb. I. 2. 734 <1478, 4. april), 921 (1478, jul.). 227 Mon. Habsb. I. 2. 910 (1478, 19. junij). 304 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 29 1437 v sporu med podložniki vetrinjskega samostana v Povljah in Šenčurjiani zaradi meja, užitka gozdov in rabe voznih poti, 228 leta 1438 v prepiru med Janžem Vemikerjem in prebivalci vasi Zgornji Brnik glede mere, s katero naj mu omenjeni vaščani 'dajejo oves za uporabo potov in mostov, 229 leta 1444 v sporu med vasjo Križe pri Tržiču in graščakom Jurijem Lambergerjem ter Janžem Paradeiserjem za užitek planin Javornik in Tegošče, 230 leta 1478 v obravnavi glede uživanja planin nad Tuhinjem, kjer so bili prikrajšani, menda po krivdi celj¬ skih grofov, podložniki gam j ©grajskega gospostva (takrat že podlož¬ niki ljubljanske škofije). 231 Pri tem pa se zastavlja vprašanje, kateri del komornega premo¬ ženja (domen) so upravljali kranjski vicedomi neposredno. Obseg in položaj deželnoknežjih domen se je močno izpreminjal v teku stoletij. Nekatere dele (urade, hube, desetine in dr.) je oddajal vladar v za¬ kup, 232 zastavil ali celo odprodal. Tako se ne omenja urad Ig v obra¬ čunu za leto 1421/1422, pač pa ga navaja urbar iz leta 1496. V teku 15. stoletja je bil oddan 'omenjeni urad v zakup 1. 1412, 1454, 1462 in 1492. 233 Zato je v seznamu dohodkov deželnega kneza iz Kranjske za leta 1437/38 za urad Ig poseben znesek 167 funtov pfg. 234 Leta 1446 je prispeval isti urad 200 ren. gold. izrednega davka za doto princese Katarine. 235 Tudi urada Nevlje ni v obračunu za leti 1421/1422, pač pa je obsežen v urbarju iz i. 1496. Ako primerjamo podatke za leti 1421/1422 in 1496 ter izločimo v urbarju iz leta 1496 ono posest, ki je spadala k zapadlim premoženjem brez dedičev Matka Vidica, Gašperja Melzerja, Werderja in Jurija Paradeiserja, fci jih obravnavam posebe, ostaneta v glavnem dve sku¬ pini deželnoknežje agrarne posesti, ki jih obračun za leti 1421/1422 loči v dolnje in gornje urade: 236 t. j. dele nekdanje »terrae Layba- 228 1437, 22. junij, list. DAS. 229 1438j 12. marca, list. DAD. 230 Cam. n. v. II (1911) 165 (1444, 16. maj). 231 Mon. Habsb. I. 2. 818/819 (1478, 19. julij). 232 N. pr. Li c h n o wsk y, o. d. V. reg. št. 362 (1399, 11. nov., desetina »im Gereut an der Neumstrasse« kot fevd), št. 2943 (1431, 9. marec), desetine v žuipd Sohulter kot fevd; prim. tudi fevdno knjigo W 724, fot. 247’, 253 DAD; po urbarju iz 1496 desetina v Logatcu oddana ljubljanskemu trgovcu Matku Vidicu. 233 Notizenblatt JI (1852) 9 (1412, 17. april, Viljem v. Rabenstein); 1454, 30. sept. list. DAD (Henrik Lamberger); 1462, 13. febr. list. DAD (Martin Schnitzenpaumer); 1492, 25. sept. list. DAD (Jurij Schnitzenpaumer). 234 J o s. C h m e 1. Materialien zur osterr. Geschichte aus Archiven u. Bibliotheken I. Linz 1832, 83, 95. 235 J o s. O b m e 1, o. d. 69—70. 236 o vicedomski posesti prim. P. Blaznik, Doneski k historični topografiji ljubljanske okolice, ZC VI—VII (1952/53), 391—396 in njegovo karto: Pripadnost kmetij zemljiškim gospostvom v ljubljanski okolici okrog 1. 1500, kjer pa ni obravnaval posesti onstran Save (Beričevo, Zajelše, Dol in Kleče); Ig n. Voj e, Kajžarstvo v logaškem gospostvu, ZČ VI—VII (1952/53) 650-662. (20) Razprave V. 1966 I. razred 305 30 Josip Žontar censis« Spanhedmov in logaškega gospostva oglejskih patriarhov, torej ositaneik nekdanje spanhedmske teritorialne posesti iz začetka 13. sto¬ letja, 'ki se je razprostirala južno od Save po Ljubljanskem polju in barju tja do Logatca in Polhovega gradca. 237 Na tem ozemlju srečamo poleg navadnih kmetij koseške dvorce (npr. v upravni enoti Pod¬ molnik) 238 in lovske hube (npr. v Stepanji vasi). 239 Nekateri dvorci so bili podeljeni v 15. stoletju kot fevdi s posebnimi obveznostmi 240 III. Deželnoknežja mesta in trgi na Kranjskem so spadala pod nadzor vicedoma. 241 Zato je dobival vicedom deželnoknežje ukaze in naročila, ki so se 'nanašala na 'trgovino in obrt. Sodeloval je pri vseh ukrepih v zaščito meščanske trgovine ter proti kupčevanju in obrtni delavnosti v podeželju dio znanega kompromisa leta 1492, kd naj bi uredil glavna sporna vprašanja med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki na eni ter meščanskimi naselbinami na drugi strani. 242 V skrbi za neovirani tranzitni promet z živino, ki so jo gnali zlasti iz Ogrske v primorska mesta, je moral skrbeti vicedom, da .ostanejo »gmajnski pašniki« v okolici Ljubljane neokrnjeni. 243 Vicedoma je ob¬ veščal deželni knez, ako je predpisal obvezne ceste, prepovedal nena¬ vadna pota ali ukazal popravila cest. Posebno pažnjo je maral posve^ titi vicedom trgovskim potom, ki so vodila na Laško, in zvezam s Hrvatsko in Ogrsko. 244 Po posebnih navodilih je moral vicedom zaščititi meščanske obrt¬ nike v njihovih cehovskih pravicah npr. ljubljanske 'krojače 245 in kranjske mesarje 246 Ljubljanski usnjarji so dobavah čreslo iz deželno¬ knežjih gozdov pri Polhovem gnadcu in dajali za to v vicedomski urad posebno pristojbino (Laarecht). ni Ljubljanskim čolnarjem, ki so jim potrdili cehovska pravila menda šele leta 1489, ni sodil vicedom v 237 s. Vilfan, o. d. 126. 236 Vicedomski urbar iz 1496, str. 111—113. B. Grafenauer, Usto¬ ličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Dela SAZU 7, Lj. 1952, 332. 239 Vicedom. urbar iz 1496, str. 110; Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 2600 (1427, 28. dec.). 240 P. Blaznik, Doneski k historični topografiji ljubljanske okolice, ZC VI—VII. 329. 241 S. Vilfan, o. d. 155 sl., 173. 242 GZL III/47 (1433, 13. febr.), III/57 (1449, 14. sept.), III/64 (1460, 23. maj); Fr. K o mat ar, Das stadtische Archiv in Laibach, Jahresberioht v. realke v Lj. 1903/4, 31 sl. št. 38 (1487, 18. jul.), 32 sl. št. (1488, 7. marca), 33 sl. št. 41 (1491, 14. 'maj), 34-36 št. 42 (1492, 23. marca), 36 št. 44 (1492, 18. april); Fr. Zvvitter, o. d. 50 sl. 243 GZL III/60 (1451, 14. sept.). 244 AfoG III (1849) 99 št. 55, Notizemiblatt II. 382; Fr. Komat ar, o. d. 36 št. 45; Gdb 3 a, fol. 399’-400 (1496, 20. okt.), 485-485’ (1497, 28. jan.) ADvKD. 245 1 399, 12. nov. Ust. DAS. 246 Cod. 43 (D 70) fol. 60’ (1449, 18. okt.) ADvKD. 247 Viced. urbar iz 1496, str. 137/138. 306 Razprave V. 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 31 civilnopravnih zadevah, marveč vodja vodne mitnice na Bregu v Ljub¬ ljani. 248 Izjemama je maral vicedam na zahtevo deželnega kneza skrbeti tudi za uporabo prave mere, teže in za pošteno prodajo pri mesarjih, pekih in gostilničarjih. 245 ’ Vicedom se je moral zanimati ža mestne »gmajne« in varovati mestne gozdne pravice. Zaradi nasprotujočih si interesov ljubljanskih meščanov in Turjiačamiov je izbruhnila leta 1421 kljub poskusom po¬ ravnave srednjeveška »fajda«. Kranjski vicedom je moral plačevati najemniške čete. V borbi je podlegel Jurij Turjaški in se je predal s svojimi pomagači deželnemu knezu, da doseže milost. 250 Podobno je maral vicedom ščititi Kamničane v užitku planin, gmajn in gozdov. 251 Ob podelitvi celjskega mestnega prava itrgu Krško je moral sodelovati tudi kranjski vicedom, da skupno določijo obseg mestnega pomirja (1478). 252 Zaradi ponavljajočih se turških vpadov, zlasti po zavzetju Bosne, se je moral potruditi vicedom, da bolje utirde in oborože meščanske naselbine, npr. Ljubljano, Kočevje, Vipavo. 253 Glede naselitve [deželno¬ knežjih podložnikov v mestih pa je naročal vladar, da zaradi tega ne smejo ostati njihova zemljišča neobdelana. 254 Končno je moral vicedom paziti, da ne bodo kršena bistvena na¬ čela mestne ustave: izključna pristojnost mestnega sodnika, 255 potrdi¬ tev mestnega sodnika, ki se zagovarja samo pred vicedamom, 256 sode¬ lovanje vi odama pri postavljanju mestnih organov, npr. korporacije 100 članov v Ljubljani leta 1472, 257 preprečevanje samovolje zunanjega sveta in srenje 258 ter zunanjih ljudi proti meščanom. 259 Vicedom je sodeloval pri razsoji sporov meščanov s cerkvenimi predstojniki 260 ozi¬ roma deželnoknežjimi podložniki. 261 Po vladarjevem naročilu je izro- 248 MMVK 5 (1892) 76 sl. (1489, 26. sept). 249 1416, 27. j ni. list. DAS. 250 s. Vilfan, o. d. 132; GZL III/40 (1421, 5. avg.); 1423, 16. febr., 30. nov., 1424, 12. jan. list. DAD; L i c h n oi w sik y , o. dl V. reg. šib. 2159. 251 B. Otorepec, Privilegijska knjiga mesta Kamnika iz leta 1528, Kamniški zbornik IV. (1958) 99. 252 S. Vilfan, o. d. 166; Mom. Habsfo. I. 2. 920 (1478, jul.). 253 GZL III/73 (1463, 5. jul.), AfoG III (1849) 150 št. 197 (1478, 27. jan.), Notiizenblatt II (1852) 60, Mom. Hatosb. I. 2. 895, 897 (1478, marec), 902 (1478, 8. maj). 254 Notizemtalatt IX. 382 (1478, za Novo mesto). 255 L i c h n o w s ky , o. d. VIII. reg. št. 1684 b (1382, 19. junij), GZL 111/66 (1461, 19. febr.). 256 GZL 111/13 (1383, 7. febr.), III/25 (1397, 9. maj). 257 GZL IV/2; Fr. Zwitter, o. d. 35. 258 p r K orna tar, o. d. 31 (1485, 9. jul.). 259 GZL IV/3 (1475, 20. febr.) 260 J o s. Zon tar, Zgodovina mesta Kranja, Lj. 1939, 69 (spor mešča¬ nov z župnikom Kolomamom de Manswerd 1. 1423/24). 261 Mon. Habsb. I. 2. 906 (1478, maja). (20*) Razprave V, 1966 i. razred 307 32 Josip Žontar čal meščanske zapuščine upravičenim dedičem. 262 Maral je pa tudi posredovati pri mestnih organih v korist vladarjevih financ. 263 IV. V imenu deželnega kneza je moral vicedom nuditi oblastveno zaščito samostanom in cerkvam, zlasti onim, ki so bile pod vladarjevim odvetništvom, npr. samostanoma Bistra 264 dn Velesiovo 265 ter naselbini nemškega viteškega, reda v Ljubljani. 266 Ko je odobril deželni knez obnovo šole pri cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, je naročal vicedomu, naj ščiti in varuje župnika in meščane v užitku te ustanove. 267 Številne cerkve dn bratovščine so prejemale iz vicedomske blagajne prispevke: samostan Stična letno 12 funtov pfg. za aniverzarij, 268 krojaška bra¬ tovščina sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani 6 funtov pfg., 269 bratovščina v cectkvi sv. Antona v Novem mestu 2 funta pfg., 270 samostan v Ko¬ stanjevici 5 oglejskih mark letno, ki jih je dobival do leta 1460 iz dohodkov tamašnjega sodišča, 270& kapela sv. Jurija, Pankracija in He¬ lene na ljubljanskem gradu 14 funtov pfg. za ustanovno mašo in 2 funta pfg. za razsvetljavo. 271 V. Med komornimi dohodki iz regalov staje na prvem mestu mirt- nine in carine. Mitnino so pobirali v mestih in trgih zlasti na teden¬ skih in letnih sejmih. Te matndne so bile pogosto oddane v zakup me¬ stom (trgom), njihovim sodnikom, tudi vicedomu, večkrat pavšalno z ostalimi dohodki mest (trgov) vred. V teh primerih je prejemala blagajna vicedomskega urada le določeno zakupnino. 272 V finančnem pogledu je marala biti posebno pomembna »vodna mitnica« na Bregu v Ljubljani. Tu je prihajalo in odhajalo blago po vodi. 273 Donos vodne mitndne v Ljubljani je stalno naraščal v teku 15. stoletja. 274 Z blagov¬ nim prometom po Ljubljanici in Savi je morala biti v zvezi tako 262 Notizenfolatt II (1852) 61 (1478, januar). 263 Man. Habsb. I. 2. 903 (1478, 13. maja): meščan, bivši uslužbenec dež. upravitelja, ni hotel predložiti obračuna o svojem poslovanju. 264 MMVK XIII (1900), 68 št. 72. 266 AfoG III (1849) 153 št. 206. 266 G. Pettenegg, o-, d. št. 2129. 267 GZL III/74; M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, Lj. 1955, 27. 268 Cod. 107, ADvKD, fol. 34’ (1421: Abbt von Sittich von ainem Jartag 12 pfd. pfg.), AfoG X. 231 (za leto 1459 isto). 262 GZL 11/94 (1444, 13. marca). 278 MHVK 1866, 6 (1448). 270a 1460, 16. januar, list. DAS. 271 Cod. 44 (D 50) fol. 63-63’, ADvKD (1489, 14. sept.). 272 Za Ljubljano prim. Cod. 107 ADvKD, fol. 32’ (1423, 14. marca), GZL III/46 (1432, 10. fabr.), AfoG X. 439 (1467, 11. apnil); vicedlom. -urbar iz 1496, str. 139; za Kamnik prim. Cod. B 532, fol. 5’—6’ (1489, 26. febr.), 1489, 30. marca, list. DAD (MHVK 1865, 60 napačen datum 30. maj); za Kranj prim. MMVK III (1890) 49, Cod. 107, ADvKD, fol. 32’, vicedom. urbar iz 1496, str. 141; za Novo mesto, ravnotam; za Metliko prim. 1478, 17. febr. list. DAD. 273 M. Kos, o. d. 17. 274 GZL III/61 (1452, 22. marca), MHVK 1863, 89 (1475, 29. junij), Gdb 3 a, fol. 276’ (1495, 6. maj) ADvKD. 308 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 33 imenovana »vodna pravica« (Wasserrecht), 275 ki se omenja leta 1294. V sporu med meščani in vicedomom Jakobom Ramungom leta 1385 so zatrjevali stari Ljubljančani, da so dajali po starodavnem običaju meščanski rokodelci, ki so se po poslu odpeljali po Ljubljanica, na ra¬ čun »vodne pravice« 2 šilinga. Ob povratku pa niso bili diolžni plačati mitnine od pripeljanega kupčijskega blaga, abo ga ni bilo za en tovor. V vseh drugih primerih pa so morali poravnati miitnino po tarifi. »Vodna pravica« je bila torej neka stara oblika dajatve za uporabo vodne poti, ki je bila za Ljubljano izrednega pomena. Kolikor sem mogel dognati, se ne omenja pozneje ta naziv. Najbrž ga je zamenjal pojem »vodne mitnine«. Iz omenjene obravnave leta 1383 izvemo še drug poslovni običaj: kreditiranje plačila mitnine na Bregu za domače trgovce. Pogoj pa je bil, da so jih poznali brodniki (čolnarji) in da so bili zanesljivi plačniki. V takih primerih so smeli trgovci ob vsakem času. podnevi in ponoči, raztovoriti blago z ladij ter ga odpeljati. Brodnik sam je prijavil tovore vicedomskemu pisarju v bližnji cari¬ narnici. Trgovci, ki pa niso 'imeli stalnega bivališča v mestu ali jih niso imela za zanesljive plačnike, niso smeli vzeti blaga iz ladje, dokler ni pobral vicedomski pisar mitnine. 2715 V drugi polovici 15. stoletja je odobril vladar Ljubljani (1477) in Kranju (1498) mostne mitnine. Donos je služil predvsem za vzdrževa¬ nje mostov, del pa je šel tudi v blagajno vicedomskega urada. 277 Vi¬ cedom je moral objaviti vsako spremembo v mitniškdh tarifah, npr. leta 1455 za izvoz živine na Laško. 278 Ker so skušali trgovci obiti mit- niško postajo na glavni cesti, je odobril vladar leta 1483 zakupnikom vrhniške mitnice, da postavijo podružnico v Bistri. 279 V trgovskem pro¬ metu se je razširila najbrž iz Italije k nam uporaba bolet za kontrolo plačane mitnine. Vicedom Ramung jih je želel uvesti leta 1383 tudi v Ljubljani. Zaradi pritožbe meščanov je moral opustiti to namero. L. 1478 pa je moral vicedom razglasiti po mestih, trgih in deželskih sodiščih, da bodo morali imeti bolete tovorniki, ki prevažajo žito mimo Trsta v mesta beneške Istre. 280 VI. Vladar si je pridržal pravico, da odobri obratovanje raznih obrtnih naprav, zlasti takšnih, ki so uporabljale vodno silo za pogon. Nekateri obrtni obrati pa sio bili komorno imetje deželnega kneza, ki jih je dajal v zakup kot fevd. Tako najdemo v »uradni knjigi kranj¬ skega vicedoma« za leto 1496 dohodke: od kopališč v Ljubljani in 27 5 GZL 1/103. 276 GZL 1/90 (1383, 7. maja). 277 1477, 8. maj, list. Mest. arh. Lj.; Gdb 4, fol. 43 (1498, 8. april); Gdb 2, fol. 79/80 (1487, 26. jan.) ADvKD; Vic. A. I 72, D AS. 278 L i c h n o w s k y , o. d. VIII. reg. št. 2014 c. 275 GZL III/44 (1423, 10. maj). 280 AfoG III (1849) 122/123 (1478, 16. jan.). Razprave V, 1966 1. razred 309 34 Josip Žontar Kamniku, 281 od mesnic dstotam 282 , od mlinov ob Gradaščici, Ljublja¬ nici, Savi, Kokri in Tržaški Bistrici, 283 , dalje od stop ob Bistrica, od brushnic ob Savi in Bistrici, od žag ob Savi, od kladiv ob Bistrici in fužinic ob Savi. 284 Seznam obrtnih naprav ne more biti popoten. Za vicedomski mlin ob Ljubljanici pri Sv. Nikolaju se da ugotoviti, koliko so narasle dajatve od leta 1330 do 1421. Leta 1330 je dajal zakupnik 17 medijev pšenice in 15 mioddjev rži in prosa; devetdeset let pozneje je prejemal vicedom 19 modi jev in dve kupni meri pšenice ter enako količimo prosa. 285 VII. Med dohodki vicedomskega urada srečamo dajatve ad mest¬ nih sodišč, npr. za Ljubljano 72 funtov pfg. (1421 dm 1496 enak zne¬ sek), 286 Ljubljansko deželsko sodišče je navadno upravljal vicedom sam. Leta 1450 pa ga je dobilo mesto Ljubljana v zakup do preklica proti dajatvi letnih 16 funtov pfg. 287 Vicedom se je moral posebno zanimati za deželska sodišča 288 Kot zastopnik deželnega kneza je uve¬ ljavljal leta 1467 vladarjevo prdpadno pravico do deželskega sodišča TUhaihoj .pred deželnim glavarjem kot fevdnim sodnikom. 289 Gntenbiur- žani so odcepili »brez dovoljenja« radovljiško ozemlje v 14. stoletju od Kranja kot samostojen deželsfcasiodni okoliš. 290 Zato je ostalo vpra¬ šanje meje med radovljiškim in kranjskim deželskim sodiščem odprto do izumrtja Celjanov. Šele leta 1458 so določili ob sodelovanju vice- doma sredino struge Tržiške Bistrice kot mejo. 291 Podobno so morali vicedomi zastopati deželnoknežje pravice v dolgotrajnem sporu za¬ radi meja med 'kranjskim deželskim sodiščem in freisinškim loškim gospostvom. 292 VIII. Vicedom bot upravitelj komornega premoženja je prevzemal tudi stari redni mestni davek, čigar višina je 'ostala dolgo nespreme¬ njena. 293 Pogosto je bilo dano pobiranje davka v zakup mestom ali posameznikom. Leta 1446 je prispeval kranjski vicedomski urad na račun izrednega davka za doto princesi Katarini znesek 300 ren. gold., 281 M. Kos, o. d. 18, 28; Mom. Habsb. I. 2. 891; Notizenblatt II. 382/383; viced. urbar iz 1496, str. 130. 282 m. Kos, o. d. 23 sl.; GZL VI/17 (1463, 26. jul.), AfoG X. 439 (1467, 25. april), MHVK 1863, 89 (1477, 4. januar); urbar iz 1496, str. 129 sl. 283 m. Kos, o. d. 29, 41; AfoG X. 412 (1464, 13. junij), GZL VI/64 (1489, 18. maj), MHVK 1862, 55 (1497, 29. sept); urbar iz 1496, str. 123 Sl. 284 Urbar iz 1496, str. 123-125, 144. 285 Cann. n. v. II (1911) 57; Cod. 107, M. 34, ADvKD. 28« Cod. 107, fol. 32’, ADvKD; urbar iz 1496, str. 139. 287 GZL 11/100 (1450, 8. maj). 288 s. Vilfan, o. d. 208. 289 Cod. B 360, fol. 201’—202, DAD (1467, 15. junij). 290 l. Hauptmann, Razvod družabnih, razmer v radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja, ZC VI—VII (1952/53) 278. 291 Vic. A. I 95 (1458, 3. avg.), D AS. 292 J o s. 2 o n t a r, o. d. 79 sl. 293 s. Vilfan, o. d. 311 sl. 310 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 35 kar velja najibrž za deželnoknežje domene v ožjem parnemu, ki jih je upravljal vicedom. 294 Naklade (gemeimer Amschliag) ni pobiral vicedom, marveč posebni prejemniki, npr. leta 1478 tržaško-pazimskii glavar Ni¬ kolaj Raubec, vendar je bil vicedom dolžan, da mu pri tem pomaga. 295 V letih 1490—1497 pa je moral vicedom obračunavati s prejemniki na¬ klade, jim dajati potrdila in prevzemati denar. 296 V tem pa se kažejo najbrž že načela Maksimilijanovih reform, ki so dajale vicedomu večje delovno področje. IX. Vladarju je pripadlo premoženje oseb, ki niso zapustile dednih upravičencev. Viri dokazujejo, da je bilo takšnih primerov mnogo. Po vladarjevem naročilu se je moral polastiti vicedom dediščine in jo upravljati, dokler ni dobil drugačnih navodil, zlasti, ako je vladar dele zapuščine odprodal. Iz vicedomskega urbarja iz leta 1496 sta razvidna dva zanimiva primera, ki dokazujeta visoko donosnost trgovine, zlasti z železom, pa tudi prepričanje meščanskih krogov, da je naložba de¬ narja v nepremičnine rentabilna. Okoli leta 1468 je zapadlo premože¬ nje ljubljanskega meščana in trgovca Matka Vidica, ki se je uveljav¬ ljal v trgovini z Benetkami on Reko. 297 Imel je hišo in pristavo v Ljub¬ ljani, 298 dalje travnike, hube, desetine, mline, stope in domce. 299 V špitalska cerkvi v Ljubljani je dal zgraditi kapelo in jo je opremil s posestvi, kar je pozneje odobril Friderik III. 300 Nekateri daljni sorod¬ niki (rodbine Posch in Lustaler) so zahtevali del Vidičeve dediščine ter dosegli odpravščine v denarju. 301 Leta 1478 je umrl ljubljanski meščan Gašper Melzer, kd je tudi 'trgoval z železom na Reko. 302 Imel je razna posestva kot fevd. Užival je hube, desetine, vinograde, gor- 2M J os. Chmel, o. d. I. 69-70. 295 Notizenfolatt II. 368 (1478, februar). 296 Gdb 3 a, fol. 276-276’. 297 J. C a v a 11 i, Commercio e vita privata di Trieste nei 1400, Tirieste 1910, 86/87; S. Gigante, Momumenti di storia humana II. Libri del Can- celliere 1. Fiume 1912, 321 (1443), 357 (1444), 392 (1444); 2. Fiume 1931, 49/50 (1445), 50/51 (1445); M. Zjačič, Knjige riječkog notara i kamcelara An¬ tona de Renno de Mutina, Vjesmik drž. arhiva u Rijeci III (1956), 108 (1446), 152 (1447), 181 (1447), 199 (1448), 259 (1449), 277 (1449), 297 (1450), 301 (1450); IV. (1957), 177 sl. (1453), 191 (1453), 197 (1454), 202 (1454), 205 (1454), 209 (1454), 219 (1454); V. (1959), 262 (1455), 279 (1455), 290 (1455), 320 (1456), 354 (1458), 395 (1459/60), 431 (1446), 432 (1446). 298 GZL III/53 (1439, 4. dec.), VI/35 (1476 s. d.); urbar iz 1. 1496, str. 172; rokopis VI. Fabjančiča, Knjiga hiš, Kapucinsko predmestje 121, Mestni arhiv Lj. 299 MMVK I (1866) 251, GZL 11/81, 11/86; VI/1 str. 6, 11, 12, 13, VP11 (1457, 13. dec.), VI/32 (1470, 16. maj), VI/72 (1493, 15. nov.); urbar iz 1496, str. 118-120, 161-172. 300 m. Kos, o. d. 23 in op. 81; GZL VI/30 (1468, 15. sept.), VI/33 (1470, 22. maj). 301 GZL VI/53 (1480, 23. januar), VI/74 (1494, 9. maj), VI/75 (1494, 8. nov.), VII/96 (1489, 27. nov.). 302 m. Zjačic, o. d. V. (1959), 279 (1455), 298 (1455), 361 (1458), 362 (1458), 382 (1459), 392 (1459). Razprave V, 1966 I. razred 311 36 Josip Žontar mine. 303 Januarja 1478 je bil še mestni svetovalec, marca je bila nje¬ gova žena, hči Jurija Heyina, že vdova, ki jo je snubil deželnoknežji služabnik Krištof Reuter. Vicedom je dobil namočilo vladarja, naj jo pregovora, da se s snubcem poroči. 304 Vse kaže, da to ni uspelo, ker je moral junija 1478 vicedom po ukazu prevzeti upravo Melzerjevih po¬ sestev, 'ki so vpisana v vicedomskem urbarju iz leta 1496. 305 Leta 1490 se je polastil vicedom po vladarjevem ukazu posestev in gilt Osvalda Gresta. 306 Kako so prešla posestva Werderja in Jurija Paradedserja v roke deželnega -kneza, ali gre v teh primerih tudi za premoženje brez dednih upravičencev, ne morem pojasniti. 307 X. Med regatne pravice je spadala tudi pravica do najdenega zaklada (denarja). Leta 1427 so našli v Rovtah (logaškem deželskem sodišču) pod nekim grmom zaikcpan denar: 382 dukatov in 9,5 mark oglej. šil. Večino denarja je prevzel deželni glavar ter odposlal na dvor. 84 dukatov je dal vicedorruu. Toda Cimiburga, vdova nadvojvode Ernesta, je zahtevala, da izroči vicedom tudi ostalo. 308 Leta 1478 je nastal spor zaradi najdbe denarja na neki njivi pri Smledniku. 309 Po¬ dobno usodo je imela leta 1493 ob velikem požaru Ljubljane najdba denarja na pogorišču hiše bivšega mestnega sodnika. 310 Letni dohodek deželnega kneza iz kranjskega vicedomskega urada se da oceniti samo za leti 1437/1438. Takrat so predvidevali znesek 1000 funtov pfg., kar je bilo skoraj za polovico več, kakor je znašal donos iz koroškega vicedomskega urada. 311 To je bil vsekakor čisti donos po odbitku izdatkov. Ti so obsegali razne plače in nagrade, npr. deželnemu glavarju, vicedomu, protipisarju in dr. 312 Sem je spadalo tudi 12 funtov pfg., ki jih je prejemal na leto komornik Kranjske in Marke. Ta fevd je imela rodbina Greteškdh (Reutenberg). Kdaj je prešlo dostojanstvo na Turjaške, ni docela pojasnjeno. 313 Leta 1455 ga je užival Engelbert Turjaški, ki se je tedaj odrekel -prejemku iz 303 Cod. W. 724, foil. 218, 252’, DAD; GZL VI/34 (1476, 25. jun.); urbar iz 1. 1496, s-tr. 197-208. 304 1478, 10. jan., list. ADvKD, Mon. Habs-b. I. 2. 897/898. 305 GZL VI/50 (-1478, 26. jun.). 306 Cod. 44 (D 50), fol. 106’, ADvKD (1490, 29. marca). 307 Urbar iz 1. 1496, str. 156-157, 159; MMVK I (1866) 249. 308 L i c h n o w s k y , o. d. V. reg. št. 2560 (1427, 16. jul.). 3 °9 Mon. Habsb. I. 2. 905/6 (1478, 26. maj). 310 GZL VI/78 (1498, 2. marca). Požar je izbruhnil v sodnikovi hiši. Po vladarjevem ukazu je zaplenil dež. glavar celokupno premoženje mestnega sodnika, -prd-m. Maximi-liana fasc. 1 a (1493, 27. avgust), DAD. 311 J o s. Chmel, o. d. I. 83, 95. 31 2 Cod. 107, fol. 34’, ADvKD. 313 P. Ra-dics, Herbart VIII. Freiherr zu Auersperg, Wien 1862, 25, meni, da so prejeli Turjaški dostojanstvo ok. 1. 1450. Ako ni pogreške pri Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 3614 (1436, 17. jul.), je podelil vojvoda Friderik 1. 1436 po smrti Jurija v. Reutenberg omenjeno dostojanstvo Vi¬ ljemu v. Pemegk in njegovim moškim potomcem kot fevd. 312 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 37 blagajne vicedomskega urada. Zato mu je odobril Friderik III. pravico do ribolova na Cerkniškem jezeru. 314 Med redne izdatke štejejo tudi stroški »pro custodia castrorum« (Burghut), npr. za Zibnik, Mokronog, Mehovo in dr., 315 dalje za sle in za preveč 100 um rebule, ki jih je dajal Trst, iz Primerja v Dunajsko Novo mesto. 312 Med izredna plačila so spadala številna odkazila, ki jih je naročal vladar, npr. leta 1424 85 gold. Konradu iz Kraiga, 316 leta 1434 700 gold. komturju nemškega viteškega reda, Ivanu de Anevil za izplačilo za¬ dolžnice vojvode Friderika, 317 leta 1458 1000 funtov pfg. Janžu Ung- nadu, 318 rento 113 funtov pfg. od leta 1458 dalje Katarini, vdovi zadnjega Celjana, 319 leta 1466 1000 gold. Andreju iz Kraiga 320 Po iz¬ recnem naročilu je pošiljal vicedom denar tudi vladarju 321 oziroma zanj nakupoval potrebščine npr. leta 1467 več finih kuninih krzen na ljubljanskem tržišču za kožuhovino 322 Proti koncu 15. stoletja je pripravljal Maksimilijan I. pomembne izpremembe v organizaciji vicedomskih uradov. V finančni in vojni stiski je ustanovil leta 1498 zakladno komoro v Innsbrucku, ki naj bi upravljala dohodke dolnjeavstrijskih dežel. 323 Z osredotočenjem celo¬ kupne finančne uprave se je ponovil za Kranjsko način uradovanja, ki je obstajal ob koncu 13. stoletja in v začetku 14. stoletja. Za pred¬ videne reforme je bilo potrebno, da sestavi kranjski vicedom seznam vseh dohodkov svojega urada ter ga preda vladarjevemu zakladni- čarju Simonu iz Vogerskega (Humgerspaoh). 324 Tako je nastal leta 1496 »Ambtpuech des Vitztumb Arnbts«. Po zamisli Maksimilijana naj bi postal vicedom osrednji organ, ki naj upravlja celotno vladarjevo po¬ sest (razen rudnikov) v deželi. Zato naj bi popisal vicedom vse do¬ hodke gradov in uradov, predložil prepise obračunov z vodji uradov in potrdila o plačilih zaikladničarju. Da bi dobil točen pregled, naj za¬ hteva podatke od oskrbnikov in vodij uradov, kaj imajo v zakupu in kaj uživajo proti obračunavanju (zu treuer Hand). Kdor pa bi se skliceval na posebne pogoje, bo moral predložiti dokazila. 325 314 Carai. n. v. I (1910) 23 (1455, 27. april). 315 Cod. B 528, fol. 43’—44 (1468, 20. okt.), DAD. 316 MMVK XX (1907) 197 št. 338. 317 1434, 25. nov. list. DAD; Lichnowsky, o. d. V. reg. št. 3493 (pod datumom 1435, 25. nov.). 318 AfoG X. 210 (1458, 1. marca). 3,9 AfoG X. 213 (1458, 15. maj). 320 AfoG X. 425 (1466, 24. sept.) 321 Carn. in. v. II (1911) 165 (1443/44); Mon. Habs. I. 2. 927 (1478). 322 Cod. R 58, fol. 47, DAD. 323 s. Adler, Die Onganisation der Centralverwaltung unter K. Maxi- milian I. Leipzig 1886, 193—217, 515—534; A. M e 11, G run dri B der Ver- fassungs- und Vervvaltungsgeschichte des Landes Steiermark, Graz 1929. 290, 436. 324 Gdb 3 a, fol. 302 (1496, 30. marca), ADvKD. 325 Istotam. fol. 306’ (1496, 1. julij), 396’-397’ (1496, 24. okt.), ADvKD. Razprave V, 1966 1. razred 313 38 Josip Žontar Pri uvajanju reform pa je naletel kranjska vacedam na težkače. Oskrbniki in vodje uradov, zlasti s Krasa, Metliškega in Istre, se nisto hoteli odzvati in predložiti račune vioedomiu v Ljubljani. 326 Vladar je moral tudi opozoriti 'oskrbnike in vodje uradov, da imajo vsi deželno¬ knežji podložniki, ki spadajo pod njihove graščine in urade, pravico do pritožbe na deželnega vieeidoma. 327 Leta 1498 je skušal Maksimilijan I. poskrbeti s posebnim pravil¬ nikom, da bi bilo delo deželnih vieedomiov, ki so bili uvedeni tedaj tudi na Štajerskem in v Avstriji, enotno in načrtno. 323 Tudi na Kranj¬ sko je poslal komisarje, ki naj bi »olbjezdili« deželnoknežjo posest, ugotovili stanje in sestavili 'reformirane (urbarje. Na pobudo komi¬ sarjev je postal njihov elan, Jurij v. Egk, kranjski deželni vicedom. 329 Zanj izdana »instrukcija« mu je naročala, naj prevzema denar in na¬ tur ali je '(žito,vino), vse rente in dohodke, redne in izredne prejemke, ki mu jih izrače »urbarerji« in drugi podrejeni uslužbenca v navzoč¬ nosti' in z vednostjo pnatipisarja. Naturalije naj da spravite v pravem času v kašče in kleti. Protipisar naj izstavi potrdila 'uslužbencem ter vpiše prejemke v registre, iki jih je dolžan vaditi. Izdatki so dopustni samo po naročilu dvorne komore ter v sporazumu s pnotepisarjam. O božiču naj izroči vicedom čiste donos zakladničarjiu v Innsbrucku. Ob elementarnih nesrečah in sovražnih vpadih, ki bi oškodovali deželno¬ knežje podložnike, mora ugotoviti vicedom nastalo škodo ter poročati dvomi komori. S tem so bile dane nove smernice za finančno upravo na Kranjskem. DER LANDESVIZEDOM VON KRAIN Das Institut des Krainer Vizedams war bisher nooh nicht erforscht. A. Luschin v. Ebengreuth behauptete 1898, daB in Krain irnmer nur dar Vizedom als oberstes landesfurstliches Finanaorgan fungierte und daB es Mer nie Land&chredfoer gegeben haibe, wie in Stedermafk und Ostarreich. Daiher sihehte sicih der Aufar aur Aiufgaibe, die EsntbVvdctMuing und Betatigung aller jener Organe darzustehen, die als Vertreter des Landesfurstem in Krain im Laiufe des Mittelalters in der Finamzvervvaitung festgastedlt wer- dien koinnen. Sedne Studie wddmiat er Prof. Dr. Ludtniil Hauptmann, der die feste GrurucHage zum Studdum des vervvudkelten Werdegangs des Larndes Krain gesehaffien hat. Im Laufe des 13. Jahrhunderts entscMed sich die Frage des »■domi- nium Ciamiodae«, um walches die Patriarchen von Aqiuiileai, die Sipanheimer 326 Istatam, fol. 398-398’ (1496, 23. okt.), ADvKD; S. Vilfan, o. d. 206. 327 Istatam, fol. 399 (1406, 24. akt.), ADvKD; S. Vilfan, o. d. 287. 32 8 S. Vilfan, o. d. 208. 329 Gdb 4, fol. 40, 104’, 111’ (1498, 20. junij), ADvKD. 314 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 39 und die Babenberger stritten. Qbwohl es schon seit lamgerer Zeit in den ednzalniein Tearitorialberrscihafiten varsehiedene Amitsleiute mit Verwalitungs- und Gerichjtsfiunfeitionen gab utnd der Herzog Bemhand v. Spanbeim Mitte des 13. Jabrhunderts in Ljubljana (Laibach) seinen Kasten und das Kellar- aimt besafi, feihlte noch ein oberster Verwalter und aim Aufsiohtsorgan fiir dias gesamfe Vermogen, dies angeheinden Liaindasfursten;. Diases gdinig aius der Hofkanzled des Landesfiirstan hervor. In der Hofkanzled der Babenberger wurde 1232 Ulrich, Pfanrer in IVitzelsdorf, als »snoba Ausitriae« — Landschreiber Ositerreichs, bezeichnet. Fast gledohzeitdg trat Hedmrich von St. Marein, Pfanrer zu GradvveSm, als Lain i dscbredber Stedenmarfes hervor. In der Kanzlei des Kannrbner Herzog Bemhard machte sioh als »notariius« bzw. »scriba ducis« Liutold, Pfanrer in Kraig geltend. Sedi: dem Bnde des 12. bzw. sedit der Mitte des 13. Jahr- hunderrts besaCein das Erzbistum Salzburg, die Bistumer Gurk und Bamberg ihre Verwalter der Kirehengtiter in Kamiten unter der alteren Bezedchnung »vicedaminus« mit dem Siitze in Friesaich, Gurk und Villach, spater in Wolfsberg. Der Patrdarch Berthold von Andechs besteilte fiir das Gebiet von Slovenj Gradec (Windischgraz) einen Vizedom und nach dem Ableben des Babenlbergers Friedrichs II. auch fiir Krain einen basonderen Vizedom mit dem Sitz in Wemegg an der Save. Nach semem Tode erfoigte eine Gagenakition des Spanheimarherzogs Ulrich. Fast gleichzeitig gingen in Krain und Karaten aus dem Personal der HoflkianZtei die Vizedlome als ober- ste lamdeisfurstliche Finanzorgane hervor. In Krain war es Leo (1261/62), ihm folgte Konrad de Lok, dann der Hofkaplan Johannes, welcher als enster eten Hitel »vicedlomiiiniuls Oamniotoe« trug. Pr©mysl Otakar scheint sieh mit dem Gedanken getragen zu haiben, die Finanzverwaltung von Kamten und Krain nach steirisch-dsterreichischem Muster zu ordinen, indem er seinen agilen Hofkaplan Magister Heiinoch de Lok zum »Lajndschreiber von Karaten, Krain und diar Windischen Mark« 'besteilte. Als Gnaf Mednhard II. von Tirol die Pfandherrschaft von Krain erlamgt hafcte, wurde das Land aUlmahlich in die edmheitliche, unter italienischem Edinflusse hoher entwi- dkeHte Tiroier Finamzvarwailtunig edmbezogen. Als Krainer Vizedom fun- gierte Wul£ing von W'6rdenibU!rg, Pfarrer zu Kappel (im Rosental), spater Karnmendator des Deutsehsn Rittarordens in Ljubljana. Sein Mitanbedter war der >xnotarius de Leibaco« oder »notarius Camiole« genannt. Fiir die Vervvaitumg der Domamen in der Umgebung von Ljubljana sorgte der »cla- viger« odier ►»chednar«. Aus den Tiroier Rechnungsbudbenn geham ednige BinzetUhefiten iiiber den Vertahr der Krainer Amtsleute mit dem Tinolar Kammerer hervor. Interesse vardient die kollegiale Tatlglkeit der »Richter« in dan badeutendsten Stadten Ljubljana (Laibach), Kamnik (Stein), Kosta¬ njevica (Landstrafi) und Kranj (Kralitnibuirg). In einar Aufsitellung werden die unkainidadh bekaninten Varfcretec d® Ricthtersitandes in der Periode der Tiroier Herrschaft angefiihrt. Naohdem es Mednhard igeiungen war seine Gegner, unter welche auch Kr,ainer Mindsterialengeschlecbter geriihkt wa- ren, niedarzuningan, machte sich ein groBerer EinfluB von Tirodem geltend. Razprave V, 1966 I. razred 315 40 Josip Žontar Als Krainer Notar, dann als Krainer Landsohreiiber und schlieBlioh als Vize- dom vom Krain, erschaint jazt der Tiroler Heinrich Lavan, der sich baild auf semen Lehenbesitz, Schloss Weimeok in der Mark, zuriiekzog. Ihm folgjte 1302 als Krainer Vizedom der Tiroler Heinrich Graiant, wohl die becteutaradslte Gesstallt diesier Periode. Als Betohniung fiir diie erfolgreiche Verteidiguing der Staidlt Ljiubijiatna gegen die Buinidesgenoissen der Habs- buirger erhiielt er diie Heirrsohiaift Wasis€irleoiniburg im Gaiitaie zu Lehen, Ende 1313 nahm er zwar Absehiiad vom Kramer Vizedomaanite, war aber noch Lan¬ ge in versehiadenen Aingeiegeiniheiten als Vembrauer der Herzogs Heinrich von Karnrbem taitig. Es ost mogiich, daB dhm bereits sein Landesfiirsit das erbliche Ober&tkarnmeraramt fiir Krain verliehen hat. Seine Sohne anitsagten im 'Jahre 1324 dieser Wurde, welche an die Familie voin Reutenberg ilberging. Sedit Oktober 1312 war in Karniten als Vizedom Werdanit, Pfianrer von Vuzenica (SaLdemihoffen), diann Abt von St. Paul tatiig. Nach siednem Tode muBte sein Nachiolger Abt Nikoiauis var dem Landesfurstien und dem neuen Kamtner Vizedom iiber die Tahigkeit Weriands Rechnung legen. Daraius geht aber hervor, daB Weriand auch fiir Kraiin und das Gebiet von Slovenj Graideo(Wimdischgr.az) nach Graiant zustandig war, doch ist dem Aiutar bisher kieine Uirkunde bekannit, in weleher Wariand ausdrucklich Krainer Vizedom genannt ware. Soweit das vorhandene Urtkundenmiaterial es gestattet, sucht der Autor den Anweisungsverkehr, die Verwaindlung der Amster in »Betriebe« durch Verpachtung und den Riickgang der Fmanzvenvaltung unter den Sohnen Meinhards II. iinfoige Verpfandiung von Grumdherrschaften und Amtern darzustellan. Van 1314 bis etwia 1335 hernschten in der Knaineir Jjandiasfursitlichen Finanzverwaltung eigenartige Verhaltnisse. Neben dem Landschreiber, dem lande&furstlichen Notar und dem Leiter des Kastens und Kelleramts in LjUblljana gab es von 1321 bis etwa 1334 noch einen »Pfleger des Lamdes zu Krain«. Der letztere kann aber nicht mit dem KoLlegium der Tiroler Laimdpfleger voin 1312—1315 verglichen werden. Besonders bemerfkensiwert ist es, daB Gruppen von varschivagerten Persanen fiir den Laindasfursten Flnanzgeschaflte veirrichteten, z. B. der reiiohe Lombarde Jakolb Pomger als Pfleger des Landes, der Landschreiber Nitklas von Ljubljana und der Ti¬ roler Heinrich von Schrofenstein. Porgers Gemahliin war Mazza v. Schro- femsteim, Gemahlin des Landschireibers Niiklas — Dietmunde voin Schro- fanstein. Nach dem Erloschen der Meinhardiiner kam Krain mit der Mark an die Habsburger, die den Landschreiber an der Spitze der lanidesfurstlichen Fin.anzveinv.aLtiuinig Kraiins beflaeBen und erst 1354 dias Krainer Vizedomamt ermeuerten. Von nun an gab es mit nur kurzem Unterbrachungen Landes- vizedome iin Kraiin bis zu den Therasianischen Reformen, welche Graf Friedrich Wilhelm Haugwitz im Jahre 1747 in Krain einleitete. Die Reihen- folge der Vizedotme bis zum Etude des 15. Jaferlhiundieirbs iisrt a,us der Aufstel- lung ersichtlich. 316 Razprave V, 1966 I. razred Kranjski deželni vicedom 41 Im Laufe des 15. Jahrhundarts wurde die Lage des Krainer Vizedoms durch die Landertedlumgan der Habsburger und das Aufkomman des mach- tigein Geschlecbts der Ciillier Grafem, die auch dem Ortenburger Besitz be- erbtem, sitark dm Mitteidenschaft gezogen, Bei der kiimmerlichan Rodle des Vizedoms sind sedne Bemuhumgem erklarlioh, die Freisimger Herrschaft Škofja Loka (Lack) uind die landesfurstiLichem Stadte und Markte Kosta¬ njevica (Lamidstrass), Višnja gora (Weichselburg), Novo mesto (Rudolfswer>t), Litija (Littai) von den Cilliern abzuldsen. Die Finanizverwal'tung der Gra¬ fem von Celje (Cilllli) war nae gatniz edmiheirtflioh ausgebiMet. Im 14. J,ahr- huradert gab as »Chelmer« der Grafem, im 15, Jahrhundert gewanmem die Kamzler uind Scbreiber der graflichem Kanzflei an Bedeutung. Brst nach dem Toide das ietzten Graf en Ullriioh erscheiinen uinitar der B,ezeiohnung Vi¬ zedom von Celje (CiilM) Friedrich Aforeeher, Pfarrer zu Laško (Tiiffer) und Gregor Dienstl. Friedrich III. beliefi weiter die Zustamdigkeit des Cillier Vizedoms fiir den ehamailigen Besitz. der Ortemburger und Cillier in Kraiin, der Malik und Istrien. Nur die Jagdhubem mit den dazugehorenden Zehen- ten wurden 1461 aus dem CiMier Vizedomamite im das Krainer Amt gezogen. Erst Maxiimilian I. schaffte die Zustamdigkeit des Cillier Vizedomamts fiir Kr,aim ab uind iibertrug im Jabre 1494 die gesamten einstigen Cillier und Ortenibunger Herrisohiafteim und Amitar an das Vizedomamt iin Knain, welches damais der Lanideshauptmiamm Wilhelm v. Auersperg leitete. Zum Abschiusse disit Verdi. besitrelbt in edner systematiisichem Obersicht die Verleihuing des Vizedomamtes, die Residanz, die Getreidekasten, die Amitseimlkumfte (Kostgeld, Sold), die Lehen und das sanstige Privateigentum, das Persomal des Vizedoms (Gegenschr^iiber, Forster, Scherge), als auch sedme Tatigkeit nach einzelnein Bereichem darzustellen. Im Vordergrumde stand die Verwaltung der Domanen, woli!l dem Rest des einstigen Besitzes der Spanhekner Herzoge in der naheren und wei|iren Umgabung von Ljub¬ ljana (Laiibaeh), wais aius dem altestem erhaiteajen »Amtsbuch des Vizedom- arrttes« vam Jahre 1496 hervorgeht. Oinvohl flor Vizedom keine zentrale Finamzbehorde fiir den landesfursitlichen Besitz im Lande darsfallte, kann doch eimige Iingerenz auf die landesfuirsflichem Amter und Herrschaften fesigesteUt werden. Bedeutend war seioe Vermdttlerrolle in Besitzstreitig- keliitem. Viielsielitlig W,3ir farineir die Tartigkaiit des Viiizedoms als Aiufisichts- organ der laindesfurstlichem Stadte und Markte. Br miuBte sich bemiihem, den Hamdiel und das Gewerbe der Burgar zu sohiiitzan und zu fordarn. Im Auftrage des Landasfiirsten war er venpRichtet, Klostern und Kirchem Sdhiutz zu gewahrein, auch laiufend bestimmten kirchlichen Inistitiutiomen Gabem aus dar Vizedomikasse zu entrichtan. Der Vizedom war teilwaise an den Eiinnahmen aus Zoll- hzw. Mautstattem beteiiiigt. Basomderes Interesse erweckt das sogenainmte »Wasserreoht« in Ljubljana (Laiibaeh), weLches spa- ter woM rniit der dortigen Wassermaut vereiniigt wunde. Nur kurz streift der Autor die Einnahmem von Fleischbanken, Baderm, Miihlan, Stampfen, Hamrnem, ferner aus Geriehtsgelderm, Stadtsrteuern und Aufschlagan. Zahl- reich muBtem die Erwerbumgen von Grundbesitz durch Heimfall erblosan Razprave V, 1966 I. razred 317 42 Josip Žontar Gutes gewesan seim, z. B. aus dem 15. Jahrh. zweiier Eisenharadler aus Ljub¬ ljana: des Mafethias Vidic urad Kaispar Malzer. Schatzfunde kamen mir wenig in Betracht. Den beharadalten Eirakuraditein stamden die verschiedenen Amrtsaiusgaban geganiibar. Sie waren teilweise ardemtliche urad staradiige, als auch auBerarderatldcfae, welohe durch landesfurstliche Anweisuttgsn ver- anlaBt wurdein. Zu Erade des 15. Jahrhunderts setzten die Maxdmilianischen Reformen ein. Sie soldten die bisher getrenntem Gebiete einer staatlichen Eimheit zu- fiihnen. Daibei war mara faesitrebt, dem Vizedoraiiaimite raeue Richrtflinien zu getben. Indem durch die Imnsbrudker Schatzkammer ein zentraiss Fimanz- orgain fiir die niederosterreichischen Lainder geschaffen wurde, kam ftir Krain wiedar ein Verwailtuinigsver£ahren zustamde, wie es unter dem Mein- hardinem schon bestanden hatte. Von nun ara solite der Landesvizedom die Verwalllunigs- urad Reohnungskonlrolle iiber alle untergeardneten Amrtis- leute ftihren. Doch stieB er bei der Durchifuhruing dar Insitruktionen auf Snhmamiglkieitan, da ihm die PiHeiger und Amitsieute aiuf dem Karata, in Metlika (Mdttiimg) ,und Istrien nicht Fcdige leistan urad vor ihm raicht Rech- mung lagen mullten. MaxiimiiMan saindtte auch nach Kraki die Kommission der sag. »Umreiter-«, welche den landesfuirsilichan Besitz festzusiteilen und refonmierte TJirlhare abzufassen haitten. Aus dan Reihen dar Kamrnissare wurda dar Pfemnigmedisltar Jarg v. Egk zuim Krainer Vizedom bastelit. Saiine umfassende Tatigkedt fallt aber bereitis in das 16. Jahrhundert. 318 Razprave V, 1966 I. razred