J ff»
?t JI ...
- ^ '*S

TRBOVLJE
LUdUjAli;
,:f:'
- M
- yjl u zii 'pito
Iz Zasavske Svete gore


f
m . W

#
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 7” do 13°'

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje TeleforVfax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS. DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
m
LAHKO, DAJE
USODA
ZAPISANA V
ZA VSAK PRIMER PA SE ZAVARUJTE!
LJUBLJANSKA
ZAVAROVALNICA
SALON POHIŠTVA
Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631
■	KUHINJE
■	DNEVNE SOBE MLADINSKE SOBE PREDSOBE
SEDEŽNE GARNITURE
JEDILNICE
SPALNICE
PISARNIŠKO POHIŠTVO

73L1ŽI
-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROZE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas; 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00
Kidričeva 2, 61410 Zagorje, telefon: 0601/61 764
UVODNIK
Vprašanje tega tedna se glasi: koliko luči mora pasti v učilnicah, da lahko otroci varno hodijo v šolo. V Trbovljah jih je potrebno točno sedem, da se končno dovolj močno zganejo vsi, ki se morajo. Pred časom smo pisali o oknu, ki je padlo na učenca na eni zagorskih šol. To je bilo dovolj, da so potem okna temeljito zamenjali. Torej so jo trboveljski učena" še dobro odnesli. Tam niso čakali na to, da bi padla težka luč komu na glavo, ampak so ukrepali veliko prej -že po dobrem letu in sedmih lučeh na tleh. Čeprav je osnovno šolstvo obvezno, se vprašanje za starše glasi: si bodo ob takšnem obnašanju odgovornih še upali pošiljati otroke v šolo?





tl


4m
v ■
y..; -
NOVICA
Anglež uči v Trbovljah
David Finney prihaja iz Liverpoola, na nekaterih trboveljskih osnovnih in srednjih šolah pa bo z dvajsetimi urami tedensko asistiral pri pouku do konca letošnjega šolskega leta. V Slovenijo je, kot še devet drugih tujcev, prispel preko mednarodne izmenjave učiteljev londonske agencije in slovenskega ministrstva za šolstvo in šport. Ministrstvo financira njihovo tukajšnje bivanje, med osemdesetimi kandidati, slovenskimi šolami, ki so se prijavili v projekt, pa je uspelo prvih deset, ki so tujim asistentom lahko ponudili stanovanja. Če mnogokrat kritiziramo, kako so Trboveljčani vedno na repu, počasni z odločitvami, jih lahko tokrat pohvalimo. Davidu je garsonjero na Opekarni odstopil trboveljski Rudis.
M.G.
Za/e
NASLOVNICA: AD Uroš Klemen
Foto: Tomo Brezovar
V ogledalu: Marko Glavač Komemoracije ob 1. novembru Zlato nagrajena nadevana jajca Litijska stran
Siporex za 41 zaposlenih lažji Luči padajo - šola zaprta Pogovor: Maks Kozjek Jutrišnji dan
Zagorski "pleharji" v Calleli Volitve 94
\
1
Pogovor z Vilijem Zaletelom - tokrat zares.
Izziv umu - znova precej prispevkov za vse, ki jim ni vseeno, kako kvalitetno živijo.
KOLEDAR
DOGAJANJ
18.	oktobra - Dogaja se v šoli. Ali na OŠ Ivan Cankar ali OŠ Trbovlje ali OŠ Tončke Čeč ali na tehnični šoli ali na gimnazijski -ekonomski šoli. V razred stopi "tanov učitelj". Ime mu je David Finney, sodeluje v izmenjavi učiteljev, na prej naštetih šolah pa sodeljuje kot pomočnik učiteljev - popestritev učnega programa iz prve roke. V Trbovljah ostaja od 1. oktobra do 30. junija.
19.	oktobra - Ob štirih popoldne se odpro vrata Zasavčevega sejma. Nekateri ga hvalijo, drugi ga "šinfajo", dejstvo pa je, da vedno znova prihaja in bo prišel ponovno z Miklavžem.
20.	oktobra - Mladinsko gledališče Svoboda iz Trbovelj ob pričetku njihove 30. gledališke sezone prijetno preseneti s krstno uprizoritvijo L.F. Rebella Jutrišnji dan in navduši številne gledalce v dvorani.
21.	oktobra - Na izbirnih šolskih tekmovanjih se učenci po vsem Zasavju pomerijo v znanju na temo Naše okolje - razen v šoli Tončke Čeč, kjer so v sredo prekinili pouk zaradi nevarnosti, ki pada s stropa, luči. Tu pet najboljših "ekologov" odkrijejo v začetku naslednjega tedna, ko tudi pouk že teče nemoteno.
22.	oktobra - Če so se sinoči v Medijskih Toplicah ob otvoritvi razstave Art Javor - Art Kum ponovno srečali stari znanci Janeza Kneza, se danes na pikniku na Mrzlici tkejo nove vezi med mladimi, ki jih druži ljubezen do - kostanja.
23.	oktobra - Proti večeru se sprazni prostor pred trboveljskim Delavskim domom. Bog ve kam se odpelje tudi mali "ringlšpil".
24.	oktobra - Še teden nas loči do 1. novembra. Na SGP Zasavje - Trbovlje sprašujemo, kaj se dogaja na parkirišču pred pokopališčem v Gabrskem. Prejmemo zagotovilo, da kar brez skrbi, saj bo gradbišče urejeno in pospravljeno do konca tega tedna.
Mateja Grošelj
UJA03J00 V
MARKO GLAVAČ
Marko Glavač je pravzaprav Podkumčan, saj seje rodil letal 944 v Podkumu. Vendar je precej bolj Zagorjan, saj že od četrtega leta živi v Zagorju. Oče mu je umrl že 1954 leta. Materi ni bilo lahko spraviti h kruhu njega in brata. Končal je kovinarsko šolo nato večerno srednjo tehnično šolo, sledilaje vojska, zaposlitev. Pri 22. letih seje poročil. Po končani kovinarski šoli se je zaposlil v SIC-u, nato pa v Varnosti, kjer je zaposlen še danes. Ima dva sinova. Mlajši je odšel za misijonarja laika na Papuo Novo Gvinejo. "Živimo v času demokracije, za službe je problem, vidim svoja dva sinova, ki tu nista dobila zaposlitve, kar je za mladi rod zelo problematično", pravi Marko.
Že v srednji šoli je bil vključen v planinsko organizacijo, vseskozi je aktiven aktivist v sindikatu v podjetju. Je tudi predsednik sindikata, ki je v tem obdobju v zelo težavnem položaju. Pa to še ni konec njegovih "funkcij". Je predsednik KS Jože Mam, kije ena naj večjih KS v občini Zagorje. Zelo barvita po strukturi prebivalstva kot življenja v njej. Marsikdaj s sodelavci v KS poskrbi, daje življenje v kraju bolj pestro.
Tudi politično je aktiven. Bil je predsednik območnega odbora socialistične stranke občine Zagorje. Po zdmžitvi z LDS so se stvari spremenilenabolje, pravi. "Političnih strank je v naši lepi Sloveniji preveč. Treba jih bo zreducirati na tri štiri glavne, ki se bodo zavzemale za napredek slovenskega naroda in gospodarstva, da bo bodočnost bolj svetla, kot je bila preteklost", pravi Marko.
Svojo dušo rad pelje na sprehod. Še posebej dobro se počuti med likovniki. Že precej časa je predsednik likovne skupine DOM, ki deluje v okviraZKO Zagorje. V tej sekciji so zbrani ljubitelji - slikarji. Marko zna poskrbeti za pestro dogajanje znotraj skupine in primemo predstavitev likovnikov -ljubiteljev na razstavah v občini in tudi po drugih krajih Slovenije. Njegov velik konjiček pa je zbiranje starin, svečnikov, svetilk, razglednic in starih dokumentov, ki segajo tudi tja v leto 1700.
JanaBorišek

B
Gneča ob vseh svetih
Trbovlje - Bliža se 1. november in če ste se v teh dneh mudili na osrednjem pokopališču v Gabrskem, ste se najbrž z začudenjem spraševali, kaj neki se dogaja. Na parkirišču namreč, kjer se vsako leto, ne glede na dva možna dostopa do pokopališča, pojavlja avtomobilska gneča. Usmerjajo in urejajo jo policisti. In če seje tudi v vaših glavah porodilo vprašanje, ali bo letos drugače, ste se najbrž ob pogledu na odprte kanalizacijske jaške in kupe peska prestrašili.
Odgovor smo poiskali pri najbolj pristojnih, to pa sta financer in izvajalec del. Prvi, Sklad za stavbna zemljišča občine Trbovlje, je povedal, daje ureditev parkirišča in prestavitev avtobusne postaje ena izmed njihovih načrtovanih postavk, za katero namenjajo v prvi fazi 3,5 milijonov tolarjev sredstev. Drugi, izvajalec del Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje, pa nas je prepričalo, da bodo vsa dela opravljena še pred prazniki. Če izvzamemo asfaltiranje ploščadi ali vsaj avtobusne proge, vključno s postajališči, kar naj bi opravili po praznikih. Za pokritje jaškov, polaganje tampona, ki bo kasneje služilo tudi asfaltni prevleki, prestavitev avtobusne postaje na sam vhod pred pokopališčem in tisto, zaradi česar so-se občani najbolj pritoževali, to pa je dvignjen robnik, bo poskrbljeno še pred prvonovcmbrsko mrzlico. Skratka - sobotni, nedeljski in vsesvetni obiskovalci grobov ob prihodu na pokopališče ne bodo prav nič ovirani. Upajmo, da bo to držalo. Je pares, da gradbenim delavcem lahko že slabo vreme prekriža vse načrte.
Mateja Grošelj
Job Club
Klubi za iskanje zaposlitve (Job Club) so v slovenskem prostoru novost, ki se poskusno u vaj aj o v Lj ubij ani in Mariboru. Če b odo pokazali ugodne rezultate tudi pri nas, jih bo Republiški zavod za zaposlovanje organiziral širom po Sloveniji, v krajih, kjer se bodo pokazale potrebe in interesi.
Klub za iskanje zaposlitve je skupinska oblika iskanja dela brezposelnim. Klubi so se pojavili v začetku 80. let v ZDA in se širili v druge države. Ponekod so postali že del repertoarja služb za zaposlovanje.
V teh klubih se člani seznanijo z najbolj učinkovitimi metodami iskanja zaposlitve in se jih tudi naučijo uporabljati. Sepravi, daseiskalci naučijo učinkovito iskati zaposlitve. Pri tem ne uporabljajo le formalnih virov kot so oglasi, posredovanje zavoda..., temveč tudi krepitev neformalnosti, kot so vzpostavitev neposrednih stikov z delodajalci... Seveda se člani naučijo napisati učinkovito prošnjo, usposobijo se za sodelovanje v pogovoru. Klub zelo pozitivno vpliva na psihološko pripravljenost posameznega iskalca zaposlitve. Znano je, da marsikdo, ki dolgo časa zaman išče zaposlitev, kaj hitro izgubi upanje in tudi samozavest.
Podatki o uspešnosti klubov v Evropi so zelo obetavni, saj se skoraj 60 odstotkov članov kluba uspešno zaposli. IM nas naj bi Klub razvijal predvsem metode, ki v večj i meri raz vij aj o lastno iniciativo in aktivnost posameznikov. Prav te pri naših iskalcih zaposlitve najbolj primanjkuje. Klub se v Sloveniji prilagaja specifičnim razmeram trga delovne sile. Če bodo ugotovitve projektne skupine pokazale ugoden rezultat, bo
Komemoracije ob dnevu mrtvih
Radeče: Komemoracija v spomin talcem, padlim borcem in ostalim bo v nedeljo, 30. 10. ob 11. uri, na centralnem pokopališču.
Hrastnik: Žalna svečanost bo v soboto, 29. 10. ob 10. uri, pred spomenikom v Hrastniku.
Dol pri Hrastniku:	Žalna
svečanost bo v soboto, 29. 10. ob 11. uri, pred spomenikom NOB na Dolu.
Trbovlje: Žalna komemoracija za umrlimi in padlimi občani bo v ponedeljek, 31. 10. ob 15.30 uri, pri spomeniku padlim na novem delu pokopališča v Gabrskem.
Zagorje: Osrednja spominska slovesnost ob dnevu mrtvih bo v torek, 1. 11. ob 15.30 uri, pred spomenikom talcev na zagorskem pokopališču, kjer bo sočasno opravljena cerkvena in civilna svečanost.
Kisovec: Osrednja spominska slovesnost ob dnevu mrtvih bo v torek, 1. 11. ob 11. uri, pred spomenikom na Lokah.
Izlake: Žalna komemoracija bo v petek, 28. 10. ob 11.30 uri, v Orehovici.
Gabrovka: Žalna komemoracija bo v petek, 28. 10. ob 12. uri, na pokopališču v Gabrovki.
Litija:	Komemoracija bo v
ponedeljek, 31. 10. ob 17. uri, pred spomenikom NOB v Litiji.
Polšnik: Žalna komemoracija bo v torek, 1. 11. ob 11. uri, na pokopališču v Poišniku.
Sava: Komemoracija bo v petek, 28.10. ob 11.30 uri, pred spominskim obeležjem padlih v NOB na Savi.
Šmartno pri Litiji:	Žalna
komemoracija bo v ponedeljek, 31. 10. ob 16. uri, pred spomenikom NOB v Šmartnem.
Vače: Komemoracija bo v nedeljo, 30.10. ob 11. uri, na pokopališču pri grobišču padlih v NOB.
s pričetkom prihodnjega leta začel z organiziranjem takih klubov širom po Sloveniji. Vendar le tam, kjer se bo kazal interes brezposelnih.
Karmen Rajevec
n
Opravičilo in pomidba
Zagorje - Zaradi zamude pri gradnji plinovodnega omrežja se je na seji 19. oktobra pred poslanci zagorske skupščine javno opravičil direktor Slovenskih plinovodov Tomaž Vuga.
Koncesijska pogodba med občino in Slovenskimi plinovodi je bila podpisana aprila lani. Razkopavanje celotnega področja, ki za prebivalce v urbanih središčih vsekakor ni prijetno, je bilo nujno. Ker je bilo vodovodno omrežje v občini izjemno slabo (potrebno popolne prenove), so se v občini odločili za skupen poseg. S to odločitvijo je soglašal tudi koncesionar. Začela seje celovita obnova vodovodnega sistema v Zagorju, izdelana pa je bila tudi napeljava za kabelsko TV. Vzporedna gradnja je dela vsekakor podaljšala, graditelji pa so poleg tega naleteli še na terenske ovire, na katere niso bili pripravljeni. Kljub temu je bila prva faza plinovodnega omrežja ob letošnjem občinskem prazniku nared. Vse je kazalo, da bodo kmalu opravljene tudi notranje predelave, pa so se zadeve zapletle. S strani koncesionarja pooblaščeni izvajalec Finvest dela ni opravil. Od 40 sklenjenih pogodb jih je bilo do polovice oktobra nared dvajset. Dela sedaj opravljajo drugi izvajalci.
Podaljšanje rokov in negotovost pred zimo je povzročilo negodovanje krajanov. Nezadovoljen je bil tudi koncesionar Slovenski plinovodi, ki je vložil denar, pa v začetku ne bo prodal toliko plina kot je pričakoval. Kljub zapletom bo koncesionar pri gradnji zagorskega plinovoda vztrajal. Gradnja druge faze se že nadaljuje, pripravlja pa se tudi dodatek h koncesijski pogodbi, s katerim bodo roki za gradnjo celotnega omrežjanekolikopodaljšani. Zamude, ki je nastala v prvi fazi, v naslednji pač ni mogoče v celoti nadoknaditi.
Direktor Slovenskih plinovodov je na seji skupščine pozval vse domače izvajalce, ki so sposobni opravljati dejavnost notranjih predelav za toplovodno in plinovodno omrežje, naj pomagajo. V naslednjih štirih letih bodo namreč potrebne predelave v več kot 3000 hišah, kar je velik posel, in tokrat ponujen domačinom.
Ivana Laharnar
Višja nadomestila
Zasavje - V Sloveniji prejema denarna nadomestila za brezposelnost okrog 35.000 upravičencev. Vsem njim se bo le to za obdobje od aprila do junija zvišalo za 1,33 odstotka, za obdobje od julija do oktobra pa za 3,28 odstotkov. Razlika bo izplačana novembra, skupaj s prejemom izplačila rednega denarnega nadomestila. V Sloveniji je okrog 10.000 upravičencev, ki prejemajo najnižje denarno nadomestilo". To je do konca septembra znašalo 16.255 tolarjev, od 1. oktobra dalje pa znaša 16.720 tolarjev.
K.R.
Za mamograf
Zbrani prostovoljni prispevki za nakup aparata mamograf od 14. do 20. oktobra 1994: KOP p.o., Hrastnik (prispevki zaposlenih) 36.000;Podjetje za gradbeno dejavnostd.o.o., Hrastnik (prispevki zaposlenih) 5.400; Steklarna p.o. Hrastnik (prispevki zaposlenih) 2.400; Elvira Korošec Trbovlje 3.000 SIT.
Skupaj zbrana sredstva od 14. do 20. oktobra tako znašajo 46.800 tolarjev, skupaj zbranih sredstev do 20. oktobra 1994 pa je 10.859.951,90 tolarjev.
Krajani KS Štangarske Poljane v Litiji so na zboru krajanov upravičeno sprejeli odstop celotnega Sveta KS s tem, da svoje delo opravlja še do volitev in bojkot plačila nadomestila za stavbno zemljišče. Zbora se kljub vabilu niso udeležili niti Mirko Vidic, ne litijski župamMirko Kaplja, niti predsednik IS Slavko Rokavec.
V KS je 44 km krajevnih cest, vendar od tega asfaltiranih le4 km. Za asfaltno prevleko jebilaže leta 1993 pripravljena regionalna cesta R - 330 Gozd Reka - Trebeljevo in Gozd Reka - Obolno. 23. marca lani je predsednik IS obljubil, i da bo cesta proti Obolnem modernizirana iz sredstev z;| demografsko ogrožena območja. Do konca lanskega let; bi morala biti modernizirana tudi regionalka R-330 in 1 hkrati z njo tudi nekateri odcepi, vključeni v lanskoletnem načrtu.
Toda na cestah, pripravljenih za asfalt in na vseh ostalih še neasfaltiranih do danes ni nastalo drugega kot škoda, ki jo je povzročila lanska zima in letošnje neurje. Krajani pa se sprašujejo, kdo bo to plačal? Oni so prispevke za asfalt, ki ga ni, že plačali. Na pranger zato obešamo odgovorne,
ki niso poskrbeli za tisto, kar so obljubili.
Marjan Šušteršič

Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje ob Savi se že nekaj let udeležuje tekmovanj, kijih pripravlja Gostinska gospodarska zbornica v Ljubljani. Letos so na tekmovanju 41. turističnega zbora Slovenije, ki je potekalo od 12. do 14. oktobra v Mariboru, dijaki zagorske šole osvojili zlato kolajno v kuharstvu in srebrno v strežbi.
Nagrajeni kuharji.
"Uspeha smo zelo veseli," je povedal mentor in učitelj strežbe Silvo Laznik. "V naših tretjih letnikih je 15 oz. 40 učencev, v Ljubljani ah Mariboru pa lahko izbirajo med več kot 300 učenci. Tudi dekorativneizdelke smo pripravili sami, drugi sojih prinesli s seboj, vredne tudi 70.000 tolarjev." Imajo dijaki, ki na takih tekmovanjih osvajajo kolajne, pri nadaljnem študiju kakšne prednosti? "Pri študijuje pomembnejši uspeh. Drugačejc pri zaposlitvi. Nekateri delodajalci znajo ceniti take dosežke."
Zakuhali zlato
Tekmovalci v kuharstvu so se pomerili v pripravi izdelka s hladno predjedjo za štiri osebe. Zagorjani so pripravili nadevana jajca s skutnim, paradižnikovim in osnovnim nadevom. "Kot prilogo smo pripravili dekoriran goveji pire, svinjski file in košarico s krompirjevo slamico. Krožnike smo dekorirali z vrtnico, s prelivom iz drobnjaka, s porovo in hrenovo rožico in aspik bombico," je povedala mentorica Mari Žunk. Vrhunski kuharski mojstri Janez Perdan Johnny, Anton Strajnarin Mitja Kosec v komisiji so jim dodelili 95 točk. "Učenci so si s95. točkami prislužili zlato kolajno, potovanje v Benetke s Slovenijaturistom in Unionove darilne pakete. Tudi v prejšnjih letih je naša šola pod mentorstvom Minke Zajčeve in Tea Gosaka osvajala kolajne," je dodala mentorica.
Kuhali so Mitja Vidmar, ki se vozi v zagorsko šolo iz Krškega: "Na tekmovanju semimel tremo, vendar ne zaradi tega, da kaj nebi znal pripraviti. Prej smo dosti vadili. Pripravljal sem jajca s skutnim in paradižnikovem nadevom, za kar sem imel 50 minut časa, a mi jih je uspelo pripraviti že deset minut prej." Hrastničanka Regina Ranzinger: "Bila sem rezerva in sem imela veliko tremo. Nisem se sprostila, ker meje stalno preganjala misel, kaj pa, če se komu kaj zgodi, če se kdo ureže in bom morala vskočiti. Tega mi na srečo ni bilo potrebno storiti." TekmovalecMilan Ojstršek izLaškega je bil v času mojega obiska pri telovadbi. Gotovo je bil tudi on navdušen nad uspehom.
Angloameriški zajtrk
"Sočasno s kuharstvom je potekalo tekmovanje v strežbi in sicer v treh disciplinah. Prva je bila priprava zajtrka za dve osebi pred gostom. Za pripravo pogrinjka za dve osebi je bilo na razpolago 15 minut. Naši učenci so
potegnili eno težjih nalog - angloameriški zajtrk, ki sestoji iz dveh namazov, dveh napitkov, jajčnih, mlečnih, ribjih jedi ali jedi iz žara. Gost pačizbira med ponujenim. Potrebno je bilo paziti, saj je med angleškim in ameriškim zajtrkomraziika. Angleži na primer pijejo zjutraj juice, Američani pa mrzlo vodo. Druga disciplina je bila priprava razširjenega pogrinjka. Učenci so potegnili Ust, na katerem so bile napisane jedi, potem pa so morah za tisto jed pripraviti pogrinjek in izbrati vino. Zadnja naloga je bila priprava mize za martinovanje. Mizo sta pripravljala oba tekmovalca in jo kompletno dekorirala. Tako kot lani smo potegnili startno številko enain ravno tako tudi letos osvojili srebrno kolajno. Komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki strežbe Alfred Polak (avtor knjige Strežba), direktor MagistrataSmuk in Jože Kamenšek, je tekmovalcem dodelila 87,5 točk in jih tako okronala z najvišjo srebrno kolajno. Kriteriji ocenjevanja so bili v kuharstvu in strežbi točkovani od 70 do 80 točk za bronasto, od 80 do 90 srebrno in od 90 do 100 za zlato kolajno," je povedal Silvo Laznik.
V strežbi so se dokazovali: Sašo Zupančič, ki prihaja iz Litije: "Povlekel sem eno težjih nalog - angloameriški zajtrk. Bilo je težko, ker nisem vedel, kakšen pribor imam na razpolago. Ko sem stregel, sem dal vse od sebe. Me S je pa nekaj zmotilo in ko sem bil prepričan, da sem storil vse, sem opazil, da ^ sem nekaj pozabil. Mogoče je bilo ravno to krivo, da nismo osvojili zlate medalje. Osebno mi medalja zelo veliko pomeni in bi se rad profesorju | Lazniku še posebej zahvalil, ker mi jezaupal. Upam, dasemizpolnil njegova | pričakovanja. Tudi starši so bili zelo srečni." V drugi disciplini je tekmovala Marjeta Pogačar iz Senožeti: "Glede na to, da je bilo treba pripraviti dva pogrinjka, sem se malce zmotila in nekaj zamenjala. Medalja mi veliko pomeni, tudi starše sem presenetila, saj niso pričakovali kaj takega od mene. V rezervi pa je bilaAnita Šušteršič iz Litije: "Ves čas sem bila zelo na trnih. Ko sem videla, daj e Sašo napravil napako, semsepočutila zelo nemočno, ker mu nisem mogla pomagati."
Nagrajeni natakarji.
Gostinci načrtujejo
Pomočnica ravnateljaSonja Bi vic je diplomirani inženir živilske tehnologij e in se na Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo Zagoije ukvarja predvsem z gostinstvom. "Vsekakor sem z učenci podoživljala to tekmovanje. Z mentorji smo poskušali učence čimbolje pripraviti na tekmovanjem uredi h tudi to, da sojih v Maribor spremljali sošolci. S skromnimi sredstvi skušamo čimveč doseči. Nasoli smo prenavljali kuhinjo, preurejali strežbo. Načrti so veliki in upamo, da jih bomo uresničili."
Tatjana Polanc
mm:
Sprejet načrt za 464 ha
Zagorje - Oktobrska seja skupščine je bila v Zagorju predzadnja v tem mandatnem obdobju. Čeprav se je število poslancev že precej zmajšalo, je bila seja kot ponavadi sklepčna. Žena začetku je bilo čutiti bližajoče volitve in potrebo po iskanju črnih lukenj v preteklosti ter svetlih vprihodnosti. Vodstvo skupščine in IS je v dveh letih sproti obveščalo poslance in občane o svojem delu.
Na sredini seji je bil sprejet odlok o ureditvenem načrtu za sanacijo površin na območj ih Ruardi, Orlek, Čilenca in Podstrana. Ureditveni načrt je bil v razpravi nekaj mesecev in v odloku so upoštevane vse pripombe iz javne razprave. Sanacija omenjene površine je obvezno izhodišče dologoročnega načrta Slovenije in obsega 464 ha površine. Prav rudarjenje je površino v večini zagorske občine zelo spremenilo. Na tisti, ki jo zajema odlok, se bodo ohranile in dodatno uredile gozdne površine, tam bodo možni tudi pašništvo, sadjarstvo, turizem in šport. Na opozorilo IS, da je to trajen dokument, pri katerem kasneje ne bodo mogoče sprotne spremembe, je bila sprejeta tudi zahteva o celovitosti sanacije vsega področja, kijebilo prizadeto zaradi rudarjenja. Še posebej so poslanci opozorili, da se kisovška zgodba ne sme ponoviti, saj tam po prekinitvi rudarjenjapovršinanibilasanirana. Ob tem so na Rudnik naslovili vprašanje, kako je bil porabljen denar, namenjen za zaprtje kisovške jame in vzporedno sanacijo površin. Odgovor pričakujejo na zadnji seji skupščine.
Sprejet je bil tudi lokacijski načrt za bencinski servis v Kisovcu. Osnutek je bil v javni obravnavi, pa krajani nanj niso imeli pripomb. Servis bo zgrajen na vzhodnem obrobju ureditvenega območja naselja Kisovec med regionalno cesto in potokom Medija, območje pa bo zajemalo 5615 kvadratnih metrov. Poleg bencinskegaservisa bodo tam tudi trgovina, avtopralnica, prostor za prodajo plina, parkirišča in zelenice.
O uvedbi prispevka za vodooskrbo in pozivu domačim strokovnjakom za izvajanje notranjih predelav v plinovodnem omrežju smo v današnjem časopisu naredili samostojnaprispevka. Poslanci so poleg tega v prvem branju obravnavali še odlok o
ustanovitvi javnega zavoda Kulturni center Delavski dom in odlok o preoblikovanju Agencije občine Zagorje za razvoj. Prisluhnili so informaciji o delu Agencije in poročilu o posledicah junijskeganeurja. Nekatere izmed točk dnevnega reda so prihranili za zadnjo skupščino v tem mandatnem obdobju. Po triurnem zasedanju so namreč nekateri poslanci sejo zapustili in tako povzročili nesklepčnost. Res pa j e, da so nerešene ostale manj pomembne točke, kar ne bo težko nadoknaditi prihodnjič.
Ivana Laharnar
Izguba
Komunale
Hrastnik - Na torkovi dopoldanski seji hrastniškega IS so prisotni največ časa namenili težavam pri poslovanju Komunale Hrastnik. Poslovanje z izgubo in njeno reševanje sta predstavila vodja oddelka za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti Ljubomir Zalezina in direktor podjetja KOP Viktor Ramšak. Člani IS so se odločili, da bo potrebno najprej organizirati le en profitni center za vrtnarijo in cvetličarno. Njihova izguba je lani znašala 17 milijonov tolarjev, letos pa še dodatnih 9,6 mio SIT, zato je IS predlagal, da za sanacijo negativnega finančnega stanja zagotovijo 30 mio SIT. Zataknilo seje pri tem ali naj bo to takojšnje nakazilo in seznjim pokrije celotna izguba ali pa najprej 15 milijonov SIT, ostalo pa v nadaljnih petih letih. Odločili so se, da počakajo na rebalans letošnjega proračuna.
Sprejeli so tudi sklep, da izdelajo zaključno bilanco za vsa sredstva, kijih občinaprenese v stanovanjski sklad po stanju 31. decembra letos. Stanovanjski sklad pa prevzame vse terjatve in obveznosti na osnovi zaključne bilance, ki predstavljajo osnovo za izdelavo programa.
Člani IS so bili presenečeni nad rezultati javne razgrnitve osnutka zazidalnega načrta v KS Bobnu. Večjih pripomb ni bilo. O mladinskih prostorih in ustanovitvi lokalnega urada za mladino pa so dejali, da morajo najprej dobiti odgovor Rudnika. Leta 1990 je namreč Rudnik enostransko prekinil sporazum s takratno ZSMS, tako da so mladi ostali brez svojih prostrov. Če bo odgovor Rudnika o vrnitvi prostorov negativen, bodo iskal nove ali pa bodo v dogovoru z Rudnikom pristopili k sofinanciranju v sedanji objekt. O lokalnem
uradu pa bo kaj več znanega po dogovoru z občinama Zagorje in Trbovlje.
Rudi Špan
Kakovost
življenja
Hrastnik - Društvo za kakovost življenja je 22. oktobra pripravilo pogovor z Lidio Asta, avtorico novoizdane knjige Angeli. Lidiaje prisotnim predstavila Angelske karte s projekcijo slik in prebrala nekaj odlomkov iz svoje knjige. Avtorica je povedala, da je bila vesela povabila, saj prihaja iz Hrastnika in tam tudi zaključuje del svojega življenja. Odhajanamreč vKalifomijo, kjer namerava v bodoče živeti in ustvarjati. Kako pa so bili z večerom zadovoljne članice in člani Društva ter obiskovalci:
-Njeno delo spremljam že nekaj časa. Pred časom seje razvila precejšnja polemika, ker je s svojim pogledom, da delo ni potrebno, dalačuden zgled mladim. Materialnemu svetu naj bi se mladi posvetili v zrelejšem obdobju. Mislim, da sledi svetovnim trendom. Njene slike imajo tradicionalno simboliko, niso nekaj novega. Mislim pa, da vsaka dobra misel, ki jo slike nosijo, vedno prav pride in da se lahko vsak najde v njej.
-	Biloje zelo zanimivo in strašno nerealno - ne zdi se mi mogoče, daje videla Kristusa, kakor tudi, da se lahko prestavi v drugi svet. Angelske karte so mi bile kot slike všeč.
-	Ko smo se nekaj časa pogovarjali, sem jasno opazila, kako ji glavo obdaja avra.
Društvo bo 30. oktobra pripravilo prvi tečaj rebirthinga (dihalne vaje) z gospo Ido Štendler. Zainteresirane članice in člani se lahko prijavijo pri predsednici društva.
M.U.
TRBOVLJE
- oljni in plinski gorilniki
jX^jjjfcx:X::Xv:v^
Beretta
- plinski pretočni bojlerji

VAM NUDI Z DONAVO IN PRIKLOPOM TER POOBLAŠČENIM SERVISOM:
avi
ELEKTROINSTALATERSTVO
FRANCI VIDMAR
61411 IZLAKE . Izlake 11 . tel/fax: 0601 - 74 - 014
Plinski stenski kotli Junkers
EUROTHERM kombi
Okolju prijazni in varčni plinski kotli
•	Stalna regulacija plamena varčuje porabo plina
•	Majhen namestitveni prostor
•	Popolno samodejno delovanje
•	Centralno ogrevanje in udobna priprava sanitarne vode na majhnem prostoru
Prijazno človeku in okolju
VJUNKERS
Zastopstvo in veleprodaja:	Bosch Gruppe
Robert Bosch d.o.o., področje Junkers, Ljubljana, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41
HRIBAR

> KOMPLETNA PONUDBA AVTO AKUSTIČNE OPREME > URADNI ZASTOPNIK AVTO AKUSTIČNEGA PROGRAMA BLAUPUNKT
>	Prodaja vrhunske opreme ALPINE
>	Prodaja avtoakustike MTC in A1WA
NAJUGODNEJŠE CENE!
Za vse modele STROKOVNA MONTAŽA.
- . '
v. v.-.v.-v. v.v. v. ■.•••. v.-.v.'.v. v.'.v., v.-.v. v. v.v.-.	-.v. v.-.-.v.	v. v. v. v.-.v.
avtoradia.
61410 ZAGORJE o/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033
A L “ 1 #
Pr.S.,r„.va »7 *,»C»KJE

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, ku: +386 601 26 228

tr.di*,„il<-«M. Ki» 8- V«i im p.'lpr».U. Z~« d~-«
j^ila na višjem nivoju kot doslej. Sejem sijeogkdalt, nad 10.00» ljudi, rečejo pa /c priprave na podoben sejem, ki bo enkrat v decembru.
: J.o.
izjemno nizka, kar iz leta v leto slabša možnost v investicijska vlaganja. Vodstvo občine je za obnovo vodovoda uspelo pridobiti precejšen delež sredstev, vendar ne dovolj. Skupščina občine je na oktobrski seji sprejela odlok o uvedbi prispevka za investicijska vlaganja napodročju vodooskrbe. Zzačetkom prihodnjega leta bodo porabniki vodovodnega sistema plačevali dodatnih 20 tolarjev za porabljen kubik vode. Štiričlanska družina porabi mesečno povprečno osemnajst kubikov vode, dodatni prispevek bo torej povprečni družinski proračun obremenil za360 tolarjev. S tem prispevkom naj bi v Zagorju zbrali enajst milijonov
tolarjev, kar je v prim- ---------
erjavi s300 milijonsko investicijo malo (3,5 odstotka),pa vendar bo to nekaj kvalitetnih sredstev, ki bodo pomagala k ureditvi dobre vodooskrbe vsem odjemalcem tega sistema. Na ta način se bodo sredstva zbirala dve leti, denar pa bodo prispevali tako tisti, ki plačujejo vodo na osnovi števca, kot pavšalisti.
Ivana Laharnar
Cvetlični aranžmaji
Čemšenik - Pretekli petek je zasavskaenotaKmetijskegazavoda Ljubljana - Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v sodelovanju z Aktivom vaških žena Čemšenik v prostorih KS pripravila predstavitev izdelovanja cvetličnih aranžmajev. Pred prazniki vseh svetih oz. dnevom spomina na mrtve je bila takšna prireditev zbranim ženam dobrodošla, saj so na prireditvi izvedele tudi mnogo nasvetov za izdelovanje nagrobnih šopkov in ikeban. Aranžmaje in šopke je pripravljala cvetličarka Andreja Doberšek.
T.N.
.•Si
lA

TRBOVLJE
Trg svobode 11 o, 61420 TAovije tel.: 0386 601 26 333, 26 056 21 358, tox: +386 601 26 228
Nesporen
uspeh
Zagorje - V takoimenovani beli knjigi prejšnje občinske skupščine, Usti ni informacij za predstavitev razvojne problematike s prvo oceno razvojnih možnosti za preobrazbo gospodarstva do leta 1999, stoji črno na belem: od skupno 114 km lokalnih cest ni asfaltiranih kar 96 km teh cest. Posodabljanje teh ceste predstav ljaeno pomembnej ših nalog za pospešen gospodarski razvoj obrobnih KS. Takratno belo knjigo sta podpisala predsednik IS dipl.inž. Tomaž Klopčič in takratni župan magister Marijan Manfredo.
Kaj je bilo storjenega na tem področju v minulih letih? Odgovor: veliko, celo zelo veliko. V tem kratkem času je bilo namreč asfaltiranih ali posodobljenih skoraj 48 km lokalnih cest. Stroški za ta in nekaj drugih posegov na področju infrastrukture (npr. polaganje novih vodovodnih cevi) so znašali okroglih 550 milijonov tolaijev. Občina jih je pridobila iz republiških virov.
občinskega proračuna in s prispevki prizadetih krajanov, pa tudi nekaterih drugih donatorjev. Spričo tega v okoliških krajevnih skupnostih z dokajšnjim zadovoljstvom ocenjujejo te rezultate: zagotovo jek njim nemalo prispevalo sedanje občinsko vodstvo in vsi, ki so pri tem posegu sodelovali.
M.V.
Zbiranje sredstev za vodovod
Zagorje - Vzporedno s plinovodnim omrežjem so se v Zagorju odločili za obnovo vodovodnega sistema. To je bila za občino najugodnejša rešitev, saj je prekopavanje uhc in dvorišč potekalo le enkrat, gradnja pa je zaradi sočasnosti tudi cenejša. Investicija je vredna 300 milijonov tolarjev, ta pa iz prispevka za vodo ne more biti pokrita. Cena za porabo vode je že več kot tri leta močno omejena. Ko se je vlada RS odločila za počasnej šo rast cen, je bila startna cena v Zagotju >£;
Kaj, če pride do požara na stanovanjskem objektu?
Nesreča nikoli ne počiva. Posebno ne tam, kjer je nakopičeno veliko nevarnega materiala, ki ima to lastnost, da gori. Naša stanovanja oblagamo z lesom, plastiko, raznimi itisoni. Tako jih sicerpolepšamo, vendar s tem tudi požarno obremenimo, kar pomeni, da potrebujemo pri gašenju več gasil, hkrati pa se pri požaru sproščajo strupeni plini, ki so nevarni za človeka.
Še posebno nevarnost v takem primeru predstavljajo visoke zgradbe, ker je oteženo gašenje in reševanje. V zasavskih občinah uporabljamo za gašenje požarov klasična gasila (vodo, prah, ogljikov dioksid, peno), za reševanj e lj udi i z vi šokih zgrad b pa uporabljamo prevozno avtomobilsko lestev ( s katero razpolagajo gasilci iz.Trbovelj), ročne prevozne lestve, drsalne
prte, lovnice, ter različne sisteme vrvne tehnike.
Vsak od naštetih načinov reševanja predstavlja določeno težavo. Ta težava se poveča tam, kjer niso zagotovljeni dostopi za interventna vozila, za dostope gasilskih in reševalnih enot. Stopnja nevarnosti je toliko večja, če v bližini ni preskrbe z vodo, stanovanjski objekti, ki so višji od pet nadstropij pa nimajo požarnih stopnic in pomožnih izhodov. Veliki stanovanjski objekti, ki nimajo požarnih stopnic so v vseh treh občinah.
V primeru požara na visokih objektih skakanje skozi okna ah balkone ni primerno, ker se skoraj vsi poiskusi končajo s smrtjo ah težkimi poškodbami. Vehko si lahko pomagamo sami.
Miran Grohar
Prva zasebna ambulanta
Litija - V prostorih Doma borcev na Ponoviški 6 je 1. oktobra začela obratovati prva zasebna ambulanta splošne medicine dr. Tanje Pti carjeve, kije ob tem povedala: "Koncesijo sem dobila po dolgotrajnem, vendar za naše razmere normalnem postopku. Ker imam sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko delam pod enakimi pogoji kot ambulante v ZD. Če imajo pacienti sklenjeno zdravstveno zavarovanje, jim ni potrebno doplačevati storitev. Vsi, ki niso zavarovani ali dodatno zavarovani, pa to morajo storiti, tako kot v zdravstvenem domu."
Usluge dr. Ptičarjeve ostajajo enake: prvi in nadaljni pregledi. Za pulmologa, rentgen in fizioterapijo dobijo pacienti napotnico. Zasebna ambulanta trenutno še nima lastnega laboratorija, kmalu pa bodo opravljali tudi osnovne laboratorijske preglede. V zasebni ambulanti se lahko zglasijo vsi nujni primeri (bolniki z vročino, poškodbami, hudimi bolečinami, ipd.). V manj nujnih primerih pa dr. Ptičarjeva sprejema le paciente, ki so jo izbrali za svojo osebno zdravnico. Če so pacienti že izbrali drugega osebnega zdravnika, pa so sedaj ugotovili, da jim zasebna ambulanta zaradi lokacije bolj ustreza, lahko prosijo za prestop. Dežurna zdravstvena služba je v zdravstvenem domu, kjer bo še vedno delala tudi dr. Ptičarjeva. Opravljala bo tudi preglede po naročilu za
vse tiste paciente, ki v ordinacijo iz različnih vzrokov ne morejo priti. "Upam, da bomo s pacienti dobro sodelovali," je povedala doktorica in dodala: "Naj pacienti kakšne začetne težave sprejmejo z razumevanjem."
J.O.
Seja skupščine
Litija - Na danes sklicani seji vseh treh zborov litijske občinske skupščine naj bi med drugim obravnavali tudi predlog Odloka o preoblikovanju in uskladitvi organiziranosti Komunalno stanovanjskega podjetja Litija in predlog Sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini.
M.B.
Civilna zaščita
Litija - Litijsko Civilno zaščito je 21. oktobra obiskal direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje iz Ministrstva za obrambo Bojan Ušeničnik. Taje litijskemu županu Mirku Kaplji predstavil ogroženost občine pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogostost nekaterih nesreč, sploh poplav, in pripravljenost civilne zaščite in požarnega varstva v takšnih primerih. Pogovarjali so se še o kadrovski in materialni usposobljenosti ter opozorili na probleme opredelitve sistema financiranja nalog na področju zaščite in reševanja, financiranja preventivnih nalog in nevarnosti ob prevozu nevarnih snovi. Ušeničnik je podprl predlog financiranja
nalog na podlagi ocen ogroženosti posameznega območja. Posebej pa je izpostavil vlogo gasilskih organizacij ter njihov pomen v sistemu zaščite in reševanja. Karlo Lemut je o srečanju z Ušeničnikom dejal: "Razgovor je bil izredno koristen, saj smo pridobili veliko informacij in potrditev, daje naš pristop k urejanju nalog na področju zaščite in reševanja pravilen ter skladen z republiškimi usmeritvami."
M. F.
Urejali pokopališče
Litija - Litijsko Komunalno stanovanjsko podjetje je pripravilo izhodišča projektne naloge za sanacijo objektov in ureditev litijskega pokopališča in na osnovi razpisa izbralo izvajalca projektne dokumentacije podjetje Tedenca d.o.o. iz Litije. Dodatno bodo pridobili še ponudbo za izdelavo makete ureditve pokopaliških objektov in prostora.
M.B.
Državni prvak v zraku
Litija - Nepremagljivi Brane Rozman iz aero kluba Milan Borišek iz Litije je že tretje leto zapored osvojil naslov državnega prvaka na prvenstvu prostoletečih jadralnih letalskih modelov. Prvenstvo, ki je bilo 8. oktobra na letališču v Lescah, se je odvijalo v izredno slabih pogojih. Toda tudi tretje mesto je pripadlo Litiji, osvojil ga je Toni Nečemar.
J.O.
Štangarske Poljane - Včasih so poštarji raznašali pošto peš ali se vozili s kolesom in v sedanje vasi KS Štangarske Poljane vsak dan prinašali pošto iz Prežganja. Pozneje je bila pošta Prežganje zaprta in Štangarske Poljane so prišle pod dostavo Šmarske pošte v Litijski občini.
Šmarska pošta danes z avtomobilom ali mopedom prevaža pošto vsak drugi dan in to v vasi Štangarske Poljane in Gozd Reka. Za vse ostale krajane iz hribovskih vasi pa so postavljeni nabiralniki v teh vaseh, kamor naj bi pošto dostavljali. Pa jo dostavijo ali ne. Krajani se pritožujejo, da priporočenih pošiljk večkrat ne dobijo, kje jih pusti poštar, ne vedo. Za Pošto je pomembno, da v dostavni knjigi piše "Pustil v nabiralniku" (včasih so jo puščali kar na pošti). In dnevno časopisje tamkajšnji krajani prebirajo z enodnevno zamudo (ko ni več aktualno).
Vstopamo v leto 2000. Če lahko Pošta Ivančna Gorica vsakodnevno dostavlja
pošto na Obolno, zahtevajo krajani KS Štangarske Poljane isto. Tukajšnja naj višja vas je še vedno 200 metrov nižja od Obolna.
Nabiralnike po vaseh pa naj poberejo in jih odnesejo.
Marjan Šušteršič

Marjan Šu:
m
Pisma, bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjt-iffmnenja bralcev o žlvfietijuTn dogajanju v Zasavju^Nefiodpisanih pisem ne objavljam ačDolžIna pisem jezaradi prostora omejena na največ 3£Mipkanib v^8tic. Uredništve^i pridržuje pravico skrajSetftekst ali pa objkviti daljšega, čefteepl, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Se o
domu v Hrastniku
Spoštovani gospod Kopušar, trije različni spraševalci smo se že obrnili na vas z jasnimi vprašanji o vaši kadrovski politiki v Domu starejših, vendar smo kljub poplavi razlag ostali brez jasnega in argumentiranega odgovora. Sprašujemo se, kako ste rešili pritožbe, ki so prišle na vaš naslov.
Z našim pismom, ki ni le moje osebno, smo želeli opozoriti tudi na to, da je za gradnjo doma zaslužnih precej ljudi, ne le posamezniki. Zato je poveličevanje le enih otroško početje.
Namen našega pisma gotovo
ni ovirati delovanja Doma starejših. Bodočim varovancem Doma želimo, da bi se v njem dobro počutili in upamo, da boste zanje dobro skrbeli. Vaše dosedanje delo nam sicer ne zbuja pretiranega zaupanja. Čas pa bo pokazal, če se bo vaše v.d.-jevstvo spremenilo v direktorstvo.
S tem zaključujemo javno dopisovanje, odgovore bomo poiskali na drugem nivoju.
Za IO OO LDS Hrastnik, Mitja Godicelj
Pojasnilo ND Trbovelj
Narodni demokrati Trbovelj izjavljamo v zvezi z reševanjem
toplovodnih postaj, da ni bilo nikakršnega sodelovanja med nami in ZLSD, saj smo vse dejavnosti v zvezi s tem vodili sami. Seveda so v ZL skušali zadevo utišati s plačilom računa tokovine, kar ND smatramo kot poskus odkupa grehov njihovih funkcionarjev.
Nadalje so bili zelo aktivni na dan pred našo tiskovno konferenco, ko so po uredništvih in dopisništvih poizvedovali, kdo naj bi od novinarjev na tiskovno konferenco šel ali jo bojkotiral. Tako je bila nujno zadržana novinarka Dnevnika, novinarka Dela je bila tisti dan še v svoji pisarni, vendar že na dopustu, Radio Trbovje pa je tiskovno konferenco posnel verjetno bolj za potrebe ZL kot pa za svoje prispevke, saj so bila bistvena sporočila in ugotovitve v oddaji Zasavski dnevnik tistega dne izpuščena. Pač pa je bilo v oddaji nakazano, da lahko ND potegne "ta kratko". Ko pa so v ZL uvideli, da so jim stvari ušle iz rok, so se poskušali prikazati kot reševalci tega problema. V pojasnilo je
potrebno vključiti podatek, da so funkcionarji ZL (IS Sob, JKP itd.) dve leti povzročali problem toplovodnih postaj v Trbovljah in za katerega razrešitev smo ND potrebovali manj kot dva tedna in s tem ponovno dokazali, da smo se sposobni spoprijeti z vsakim problemom, ki pesti naše občane.
Franc Cestnik, predsednik IO ND Trbovlje
Odprto pismo dr. Janezu Drnovšku
Kot poznanemu ljubitelju živali smo udeleženci računalniškega omrežja AdriaNet, ki deluje na področju Slovenije in je vključeno v mednarodno neprofitno računalniško omrežje FidoNet, v zvezi s pobojem psov v bližini zavetišča Milene Močivnik na Visokem pri Kranju, sprejeli in podpisali naslednjo protestno


noto:
Protestiramo	proti
nečloveškemu	dejanju
odgovornih oseb, ki so pomorili pse ob zavetišču na Visokem pri Kranju in zahtevamo, da se ugotovi konkretna, individualna odgovornost.
Bine Žerko, Trbovlje; Rok Šprogar, Semič; Sergej Fridau, Gornja Radgona; Marko Drnovšek in Miran Bračko, Maribor; Tommy Pucelj, Petra Jamnik, Andrej Ulčakar, Ljubljana; Boris Herman, Maribor; Aleksandra Hazič, Maribor; Helena Maurič, Selnica ob Dravi; Silva Novak, Maribor; Hubert Sabati, Ruše ob Dravi; Jože Lukarič, Pekre ob Dravi; Branko Hajdenkumer, Murska Sobota; Ksenija Peček, Ljutomer; Sašo Gerkšič, Semič; Matjaž Vencelj, Ljubljana; Maja Fajdiga-Bulat, Ljubljana; Darko Bulat, Ljubljana; Darja Fettich, Ljubljana; Andrej Lipovec, Ljubljana; Mojca Savski, Ljubljana; Roman Maurer, Zagorje; Klemen Bučar,
Grosuplje; Tomaž Štih, Rok Popovič, Janez Fettich, Ljubljana; Tomaž Guzelj, Ljubljana; Luka Romih, Blaž Praper, Mežica; Jani Praper, Mežica; Karmen Krčmar, Ljutomer; Primož Rozman, Ljubljana; Damijan Gradišer, Maribor.
Podkum
in
Čemšenik
Pretekli teden je kar nekaj naših bralcev poklicalo uredništvo in opozorilo, da je na fotografiji, kjer naj bi bili objavljeni čemšeniški gozdovi, fotografija Podkuma. Res se je prikradla napaka, saj je bila fotografija napačno označena v arhivu. Čemšeničanom in Podkumčanom se seveda opravičujemo, pozornim bralcem pa zahvaljujemo za dobronamerno kritiko.
Uredništvo
Bo prišel? Ne bo prišel?
Torkov se bojim. Pa ne da bi bil to kak poseben dan, ki bi mi po kaj vem kakšnih astroloških izračunih prinašal nesrečo, ampak zato, ker nikoli ne vem, ali bo avtobus ob pol dveh popoldne peljal iz Hrastnika proti Dolu ali pa se bom peljala le do križišča z lokalcem in potem peš požirala izpušne pline v Dolinškov klanec. Ko sem se pri pristojnih pozanimala, če avtobus od tem času vozi, so mi pritrdili in dodali, da ga včasih ni, ker gredo otroci na kakšno ekskurzijo ali pa kateri od voznikov zboli. Tako vsak torek trepečem, kako bom prišla domov.
Nič hudega sluteč, sem šla pred dnevi proti avtobusni postaji na Dolu deset minut pred sedmo zjutraj. Pa so mi povedali, da vozi ta avtobus ob bolj zgodnji uri. Tako mi je ostal le še dvignjen palec in prijazen voznik osebnega avtomobila, ki me je potegnil do šole.
Krožni avtobusi vozijo ali pa ne. Marsikateri študent je že dostikrat pripešačil z železniške postaje s težko potovalko v roki.
Za nameček še to. Na avtobusnih postajah ni nobenih voznih redov. Če pa so, ne veljajo. Ljudje čakajo in drug drugega sprašujejo, kdaj bo pripeljal avtobus. Star pregovor pravi: "Kdor čaka, dočaka." Kaj pa je slaba ura v primeru z večnostjo? Včasih nič. Drugič pa v časovni stiski zgubljamo živce, zaboli nas želodec in preklinjamo, kar nam ni v čast. Kdo bo napravil red?
Manja Goleč
--------
Z
Preživeti z zajamčeno plačo v višini nekaj nad 20 tisočakov ni le akrobatska umetelnost, ampak še veliko več. Tisti, ki neradi o tem karkoli slišijo, največkrat skomignejo z rameni češ, vsi res ne morejo zaslužiti dva, trikrat več. Je že tako; nekateri pač morajo dobivati najmanj. Spet tretji so bolj ali manj prepričani, da so te vrste plač bolj ali manj prehodni pojav, ki se bo zdaj zdaj poslovil od tega sveta; so četrti, ki sploh ne verjamejo, da je pri nas mogoče kaj podobnega, namreč zaslužek borih 20.000 tolarjev.
Žal je vseh, ki s te vrste plačo bivajo, po nepopolnih podatkih deset, celo petnajst tisoč. S tistimi jičniki, kijih vsak mesec dobivajo, še za vsakdanja živila nimajo, kaj šele za režijo, kot stanarina, elektrika, vodarina in drugo. Osnovni kamen spotike v zajamčeni plači je resnično v njeni kupni moči in seveda v očitnem zaostajanju za povprečno plačo. Če pogledamo ta razmerja, ugotovimo, da niti približno ni sledila podražitvam oz. povečevanju življenjskih stroškov. Spričo tega je tudi njen indeks v krepkem razkoraku z vsemi drugimi plačami.
Še najmanj, kar bi kazalo ukreniti, je najprej upoštevati sedanje razmere, ugotoviti spremembe potrošnik navad in še kaj, ter na novo ovrednotiti košarico življenjskih potrebščin. Šele po tej poti bi prišli do zanimivih odkritij, koliko je pravzaprav danes vredna sedanja zajamčena plača in na tej podlagi bi resnično kazalo ukrepati. Sindikati imajo svoj predlog, po katerem bi morali določiti odnos med minimalno plačo, ki naj bi se izplačevala le izjemoma in plačami po kolektivnih pogodbah; sprememniti bi kazalo vezavo nekaterih prispevkov nazajamčeno plačo in če bo potrebno, celo uveljaviti sankcije za neizvajanje zakona o zajamčeni plači.
Ko že meljemo plače, ne bo napak opozoriti še na mučne zamude pri njihovem izplačevanju. Po tri, celo štiri mesece čakajo marsikje nanje in največkrat morajo seči po štrajku, da se začenjajo stvari premikati. Da ne bo pomote: ni govor o tem, da so v prizadetih podjetjih stvari rožnate, daleč od tega; vendar je včasih naš odnos do teh kolektivov neživljenjski. Zelo počasi reagiramo, dosti je nespametnega obotavljanja, ko pa stvari počijo, se začuda stavi začnejo obračati.
In še o vprašanju, ki ga je te dni vse pogosteje slišati. Celo najnižje pokojnine so zdaj višje kot zajamčene plače. Kako to, da gre upokojencem bolje, kot pa tistim, ki delajo? lo bo potrebno spremeniti. Takšna in drugačna mnenja so dokaj nevarna; zaradi tega, ker enačijo zaposlene z upokojenimi, ne glede, da drži, da upokojenci vedno živijo v senci zaposlenih. Kljub temu stvar ni tako enostavna. Zato ne bi kazalo nasedati provokacijam s tega področja, saj želi spreti med seboj zaposlene in upokojene.
Milan Vidic
Okrog presežnih delavcev v tovarni lahkih gradbenih elementov Siporex se zadnje čase dosti govori. Med neuradnimi in uradnimi informacijami, ste se nekateri morda razjezili na vodilne v podjetju, ali pa ste skomignili z rameni, češ v času, kakršnem živimo, odpuščanje delavcev ne predstavlja nič novega. Pa vendar, po besedah direktorja Siporexa Gerharda Percla, v kisovškem podjetju delavcev ne bodo klasično odpuščali. Če gre verjeti, bodo s tovrstno težavo na Siporexu opravili na mehak način.
Kriva je preteklost
"V prejšnjem sistemu so poslovni načrti veljali za slabe, če niso vsebovali tudi predvidene stopnje novozaposlovanja," je mnenja Gerhard Perci. "Takšno načrtovanje pa se nam danes maščuje. Že dalj časa nam ekonomski položaj narekuje racionalnejše vedenje in načrtovanje." Delež osebnih dohodkov v sami kalkulaciji raste, kar pomeni, da 158 zaposlenih na Siporexu za svojo proizvodnjo predstavlja preveč zaposlenih. "Proizvajamo z 90 odstotno kapaciteto, kar je več, kot je bila tovarna sprva pripravljena proizvajati. Predvidena je bila za kapaciteto
73.000	kubikov siporeksa letno, mi pa jih bomo letos proizvedli in prodali 92.000 kubikov. Toda na račun izboljšav in izboljšanjem tehnoloških postopkov, bomo lahko proizvedli tudi 120.000 kubikov siporeksa." Toda višek delavcev se pojavlja navkljub povečani proizvodnji. "Vsi smo polno zaposleni," poudarja Perci, "vendar strmeti moramo za tem, da bi bili vsi zaposleni produktivno zaposleni. Povedati je potrebno, da pri nas proizvajamo samo en proizvod in tako vsi stroški proizvodnje padejo na kubik siporexa. Kalkulacija tega več ne prenese." Da se proizvod ne bi dražil, je bilo potrebno nekaj ukreniti. Vodilni so v celoti analizirali problem, ugotovili, kje nastopajo težave in v devetih mesecih izdelali program. Gerhard Perci dodaja, da so vodje posameznih sektorjev tako ugotovili, kje se viški nahajajo in katere bi lahko brez težav reševali.
Viški niso v proizvodnji
"Teh je najmanj v proizvodnji, praktično jih ni, temveč so v vseh drugih spremljajočih službah in v administraciji," ugotavlja Perci in poudarja, da pri njih ne gre za klasično odpuščanje proizvodnih delavcev. "Odpuščamo sploh ne, tega ukrepa pri nas ni. Poslužili smo se vseh drugih možnosti, kijih zakon predvideva." Tako bodo viške reševali sporazumno. To pomeni, da se bodo z vsakim posameznikom pogovorili in ugotovili, ali je pripravljen za določeno izplačano vsoto samostojno zapustiti podjetje. Se morda zapisati zasebništvu, obrtništvu, karkoli že.
Le marnje
Šušlja se, da naj bi dobili tisti, ki bi se. odločili samostojno zapustiti podjetje, izplačanih 24 mesečnih plač. Na te govorice Gerhard Perci odgovarja: "Takšnega zneska ne more dobiti nihče, saj mu zakonsko ne pripada. Po novem zakonu je vsota odvisna od tega, koliko časa je bil zaposlen v podjetju," in dodaja, "vse viške, ki so, bomo poskušali upokojiti oziromajih organizirati v posamezne ekonomske enote, ki se bodo poskušale same preživeti. Siporex zaradi konkurence na trgu viškov enostavno ne prenese."
Letos le sedem
"Dogovorjeno je, da se jih bo letos sedem predčasno upokojilo, dokupovali bomo tudi polna leta, kar je najbolj primerna možnost, predvidena za drugo leto, z vsemi ostalimi pa se bomo pogovarjali. Višek predstavlja 41 delavcev. Imen, razen sedmih, ki se bodo letos upokojili, še ni," je povedal Perci in poudaril, da odgovorni zagotovo ne bodo prekršili pravil, ki sta jih potrdila sindikat in delavski svet.
Politika ali nesposobnost
Junija so na Siporexu odpustili tehničnega vodjo. Ker je prizadeti član Stranke krščanskih
demokratov, so zlobni jeziki pletli, daje moral zapustiti delovno mesto, ker je v podjetju vodil politično kampanjo. Vendar Gerhard Perci pojasnjuje: "Odpustitev tehničnega vodje je povzročila sredina, katero je vodil. Od njegovih stoosem podrejenih jih je bilo dvaindevedeset mnenja, da njegovo delo in vodenje nista primerna. On ni vodil nobene politične kampanje ali karkoli. K meni sta prišla dva predstavnika iz proizvodnje in zahtevala z menoj sestanek. Na zahtevo delavcev "tehnični" ni smel biti prisoten. Nekako sem izsilil, daje na sestanku sodeloval vsaj vodja splošnega sektorja, da sva bila dva, ki sva slišala pripombe, zakaj delavci zahtevajo odpustitev vodje tehničnega sektorja. Kompletni oddelek, ki ga je vodil, tehnološki, tehnični in vzdrževanje, so se pritoževali nad njegovim delom in vodenjem. Zahtevali so, naj v 24 urah zapusti podjetje, sicer naj bi pač jaz odgovarjal za posledice. Zapisnik, o nestrinjanju in stvareh, kijih je tehnični napravil, obstaja. Dogovorili smo se za štirinajstdnevni odlog. V tem času smo iskali vse zakonske rešitve, on zase, mi zase. Primernega delovnega mesta za njegovo izobrazbo nismo imeli, ponudil sem mu delovno mesto, ki bi ga lahko zanj oblikovali. Toda odšel je, ker pod nastalim pritiskom pač ni mogel več delati. Ob odhodu je seveda dobil vse, kar mu je pripadalo po individualni pogodbi." Toda novega delovnega mesta niso razpisali. "Zdaj nimamo tehničnega vodje, dela so si razdelili druge vodje organizacijskih enot. Pri nas dodatnih zaposlitev ne bo, dokler ne bo nove organizacije. Čim bomo postali delniška družba, se bomo namreč tudi preoblikovali."
Tatjana Polanc

Prejšnji teden so imeli učenci OŠ Trbovlje na enoti Tončke Čeč dva dni nepričakovanega dopusta, saj je inšpektorica Tea Cestnik po ogledu šolskih prostorov prepovedala nadaljevanje pouka, dokler se ne odpravijo pomanjkljivosti oz. nepravilnosti. Zadeva je dvignila veliko prahu predvsem med kakšnimi 500 učenci in njihovimi starši, saj so učenci v četrtek prišli iz šole mnogo prezgodaj. In zakaj je pravzaprav šlo?
0 lučeh—
Vjulijuleta 1992sodelavci pričeli z zamenjavo starih luči z novimi neonskimi v vseh učilnicah. Za zamenjavo so se odločili, ker so stare luči nudile premalo svetlobe. Investitor del je bil izvršni svet Skupščine občine Trbovlje, izvajalec pa privatnik Maks Berdnik, M je bil izbran med štirimi ponudniki. Luči so bile zamenjane, pouk v šolskem letu 92/93 pa je potekal, vsaj kar zadevaluči, brezhibno. V naslednjem šolskem letu je že takoj v septembru odpadla prva luč, potem pa do letošnjega septembra še šest. Skupaj torej sedem luči v petih različnih
ravnateljica šole vsakokrat obvestila za to pristojne ljudi, vendar pa Jože Koncilja z oddelka za družbene dejavnosti pravi, da bi to morala urejati OŠ Trbovlje sama. Ker je šlo tu za varnost otrok, je Jože Koncilja poskušal izvajalca Maksa Berdnika dobiti in prvič je ta kljub poteku garancijskega roka zamenjal luč, ki je takrat odpadla. Tudi ko je odpadla naslednja luč, je ravnateljica enote Tončka Čeč sporočila na občino in znova so sc odločili poklicati izvajalca. Vendar tokrat odziva ni bilo. Tudi na kasnejše klice se izvajalec ni odzval in ravnateljica je poklicala inšpekcijske službe.
V torek, 18. oktobra, je
Prazna cev nemo visi.
učilnicah.
Po besedah ravnateljice enote Tončke Čeč Mire Kmetič je bilo stanje na šoli v četrtek prav takšno kot teden dni pred tem, ali mesec dni nazaj. Luči namreč niso odpadale naenkrat v večjem številu. K sreči so vedno, razen v enem primeru, odpadle takrat, ko v razredu ni bilo učencev. Po navadi so čistilke zjutraj našle razbite luči v učilnicah. V sakič, ko je kakšna luč odpadla je ravnateljica obvestila na občini za to odgovorne ljudi, saj je šola javna ustanova, financirana iz občinskega proračuna.
Tudi na občini so potrdili, da je
inšpektorica obiskala šolo, si zadevo ogledala in v zapisnik med dmgim zapisala: "Kotjerazvidno iz poškodb svetilk, je vzrok odpadanja svetil v neustrezni pričrstvitvi oz. neustrezno dimenzionirani cevi, ki služi za pričvrstitev svetilke. Točen vzrok odpadanja naj podaizvedenec strojne stroke. Zaradi navedenega se do odprave pomanjkljivosti oz. nepravilnosti v OŠ Trbovlje, enota Tončke Čeč, prepoveduje opravljanje njihove dejavnosti. " Tako je bila ravnateljica v četrtek prisiljena zakleniti šolska vrata in poslati otroke domov. Potem so v šolo stopili strokovnjaki in ugotovili.
daje za odpadanje luči kriv material in ne izvedba. Preko vikenda so zamenjali cevi, s katerimi so bile luči pričvrščene na strop, za verižice, ki sedaj držijo luči, inšpektorica pa je izdala novo odločbo, s katero OŠ Trbovlje, pedagoški enoti Tončka Čeč dovoljuje opravljanje njihove dejavnosti.
je voda zalila učilnico za tehnični pouk, jedilnico, kjer je uničila talno oblogo, v spodnjih prostorih pa je voda napojila stene in strop. Poplavo so opazili otroci, ki so se igrali pred šolo, ko je voda tekla že po fasadi.
Takoj so poklicali gasilce, ki so vodo izčrpali in usposobili šolo za pouk. Po besedah ravnateljice šole
Kdo naj bo previden?
Tako se je zaključila zgodba o odpadanju luči na enoti Tončka Čeč v Trbovljah. K sreči tokrat brez hujših posledic, saj nihče od učencev, ki to šolo obiskujejo, ni bil poškodovan. Vendar pa se zastavlja mnogo drugih vprašanj. Kaj pa, če bi prav zadnja, sedma luč, koga poškodovala? Kdo in kako bi se lahko opravičil prizadetim, če pa so luči odpadale že prej? Zakaj niso poklicali inšpekcije že prej, če prošnje niso pomagale?
K sreči ni naša naloga iskati krivce, je pa naša naloga opozoriti na nepravilnosti. Kljub temu, da se je letos v posodobitev in olepšanje trboveljskih osnovnih šol vložilo res ogromno denarja, pa ena sama neprijetnost lahko skazi in potisne v ozadje vse, kar je bilo dobro narejenega.
0 vodi
Na nesrečo se neprijetnosti ne dogajajo samo na trboveljskih osnovnih šolah. V Zagorski šoli Toneta Okrogarja so imeli povsem drugačne težave. Med vikendom je namreč počila vodovodna cev v učilnici tehnične vzgoje. Cev pod umivalnikom je dobesedno ek-splodiralain voda je v curku brizgala po učilnici. Ker v šoli ni bilo nikogar, ki bi to opazil in preprečil katastrofo,
Majde Brvar bodo talno oblogo v jedilnici zamenjali med poletnimi počitnicami, vse ostalo pa ni tako hudo poškodovano, da ne bi bilo po izsušitvi več uporabno. Škodo ocenjujuejo na okrog 200.000 SIT. Strokovnjaki so si že ogledali počeno cev, vendar niso bili enotni o tem, kaj je eksplozijo povzročilo. Po besedah ravnateljice pa tam stanujoči ljudje vedo povedati, da po ceveh občasno poka in da se pritisk vode nenehno spreminja. Kot kaže, tudi v zagorski šoli najbrž že utrujen material ni zdržal velikega pritiska vode.
Ugotovitev
Trenutno sta to dve najbolj aktualni zgodbici na temo šol, zagotovo pa bi našli še kakšno. Gre namreč za vprašanje vzdrževanja šol. Kdo je zanj pravzaprav zadolžen? Hišnik, ki po navadi ne stanuje v šoli in ne razpolaga z denarjem, ravnatelj, občina, izvršnik, župan ali pa morda kdo drug. Tisti, ki so šoli najbližje, nimajo te moči, da bi segli v občinski proračun, tisti, ki pa to lahko naredijo, pa mislijo, da šola ni njihova skrb. To pa samo potrjuje dejstvo, da je sistem povsem zgrešen. Pa več sreče v prihodnjem sistemu.
Barbka Kus
111
"Pišem se Maks Kozjek, rojen sem leta 1939 v kraju Koreno nad Horjulom, župnija Horjul," pravi svetogorski župnik Maks Kozjek, ko ga vprašaš po poreklu. Osnovno šolo je pričel v Horjulu, po nižji gimnaziji pa je zaključil višjo v Ljubljani. Leta 1960jestopil v bogoslovje in 1966 postal duhovnik. Dve leti je bil kaplan v Metliki, nato pa je moral za župnijskega upravitelja v župnijo Hinje (kraj leži med Kočevjem in Žužemberkom v Suhi krajini), kjer ni bilo župnijske cerkve ne župnišča in tudi nekaj podružnic je bilo med voj no porušenih. Kozjek seje lotil gradnje nove cerkve in župnišča. Potem pa so ga cerkvene oblasti na njegovo željo prestavile na Zasavsko Sveto goro. Tam je župnik že dvanajsto leto.
meni ljudje.
Zakaj ste pred dvanajstimi leti hoteli prav na Zasavsko Sveto goro?
Dve leti sem čakal, da mi je cerkveno vodstvo to odobrilo. Sveto goro niso imeli namena več zasedati z duhovnikom, ampak bi bila v soupravi iz Save.
In zakaj ste sc odločili pravza to cerkev?
Dve leti poprej sem bil prvič na Sveti gori, že prej pa sem veliko slišal o tej gori. Želel sem biti v popolni samoti. Sveta gora mi je bila tako všeč, čeprav je bila takrat še zelo zapuščena, da sem se vanjo zaljubil.
Kaj vasje najbolj pritegnilo?
Sama lokacija, kraj, gora, vse to, kar je na gori narejenega. Vse sem že vnaprej videl, kakšno bo vse to obnovljeno, kako bo lepo.
V	dvanajstih letih ste spoznali tudi ljudi, ki živijo pod Sveto goro. Vam je kaj žal, da ste tu?
Zaenkrat še ne. Vedno je treba računati, da so eni bolj naklonjeni cerkveni dejavnosti, drugi manj. Ljudi oblikuje življenje in razmere, v katerih živijo. Tukaj je imelo vpliv na življenje tudi rudarstvo, farani so napol delavci napol kmetje.
Ste želeli v samoto zaradi čisto osebnih razlogov?
V	podobnem kraju sem doma -tam so sicer štiri hiše skupaj, tukaj pa je poleg župnišča samo še planinski dom. Meni so takšne postojanke, kot so gradovi, takšne gorske trdnjave kot je naša Sv. gora, cerkvene trdnjave, strašno pri srcu. Imam rad trenutke, ko sem popolnoma sam in zopet imam rad trenutke, ko so pri
Ko sem vas klical po telefonu, so mi povedali, da ste na sprehodu. Je to vsakodnevno opravilo?
Vsakodnevno dvakrat, zjutraj in zvečer.
In kam se odpravite?
Tu po Sveti gori, ker se še nisem naveličal njenih lepot.
Danes je deževalo, vzamete dežnik in greste?
Da. Tako sem navajen na sprehod, da ne morem brez njega.
Verjetno je bil začetek vašega dela v Hinju kar težak zalogaj za mladega duhovnika. Suha krajina je bila v vojni precej opustošena, pa tudi po vojni verjetno odnos nove oblasti do tamkajšnjih ljudi ni bil najboljši. Kako se je to odražalo, ko ste gradili cerkvene objekte?
Duhovnik mora kraj, kamor pride, vzljubiti. Duhovnik nima svoje družine, za katero bi živel. Mora živeti za ljudi. Če to z vsem srcem prime, je povsod lepo. Tako je bilo tudi v Hinjah. Kraj, kije geografsko drugače pasiven. Nekoč je pisalo v Dolenjskem listu, da so Hinje tam, kjer sta bog in oblast rekla lahko noč. Kraj je bil nerazvit, brez tovarn, brez asfalta. Zaradi vojne preteklosti smo bili še nekako nezaželjeni v javnosti.
Kako ste se potem lotili gradnje cerkve?
Imel sem srečo, da smo takrat razmeroma hitro, v dveh letih, dobili dokumentacijo in z gradnjo začeli. Delali smo z lastnimi farani, ki so delali zastonj, plačevali smo samo mojstre in material.
Sedaj še kaj hodite v Hinje?
Ne.
Ste vse vezi prekinili?
Popolnoma.
Verjetno ne bi radi o tem kaj dosti govorili?
Duhovnik gre enkrat iz enega kraja drugam in vzljubi drug kraj. Nazaj bolje da se ne vrača preveč.
V teh krajih ste znani kot precej poglobljen zgodovinar.
Posebno mi je pri srcu lokalna zgodovina, zgodovina kraja. Tako mi je bilo doli pri srcu in tako mi je tukaj. In velika trofeja je, če se mi posreči, da se odkrije kakšna starodavna letnica.
In to se vam je posrečilo v Tirni. Kako ste prišli do prvega pisnega zapisa vasi Tirna?
Najprej sem prečital v krajevnem leksikonu, potem je bilo pa treba iskati naprej, kaj se pod to letnico skriva in kaj se je takrat zgodilo.
Lahko malo bolj opišete, za kaj pravzaprav gre?
No, letnica, ki se nanaša na kraj Tima, ki je v moji župniji, se nanaša na kupoprodajno pogodbo. Leta 1154
jeseni pri Sv. Radegundi na Koroškem, ko je krški škof Roman I. kupil od koroškega vojvode neko posestvo v Tirni. Listino hranijo v graškem deželnem arhivu. Zaenkrat še nisem uspel, da bi dobili fotografijo. Upam. da se bo to kmalu zgodilo.
Letos ste proslavili to obletnico v Tirni?
Letos smo proslavili 840. letnico, ko je kraj prvič omenjen. Ne samo omenjen v neki tuji listini, ampak v celoti se listina nanaša na kraj Tirna. Nato sem pa posebej ponosen. Zdi se mi, da je to rojstna letnica zagorske občine.
Ste bili zadovoljni s proslavo?
Zelo.
S čim najbolj?
Z vsem, z organizacijo in naklonjenostjo občine, občinskih mož.bilojelepo. Vsem v neko veliko zadoščenje. Imeli smo občutek, da smo proslavili zares en velik jubilej.
Pravzaprav ste župniki kar nekakšni poklicni graditelji. V Hinju ste gradili cerkev, na Sv. gori precej obnavljate, tudi v sami Tirni ste obnavljali?
Župniki smo oskrbniki, varuhi mnogih starih cerkva, ki so tudi kulturni spomeniki. Nekatere cerkve imajo svoje prihodke, npr. cerkev v Tirni svoj gozd v velikosti 6 in pol hektarov. Druge cerkve tega nimajo in so odvisne od prostovoljnih darov vaščanov. Te cerkve so ljudem pri srcu. Če pa niso, jih moramo pač vzgojiti, da svoje cerkve vzljubijo in jih želijo imeti lepe.
Za timsko cerkev velja, da je precej stara?
Ljudsko izročilo govori, da je nekoč stala na hribu izven vasi cerkev. Pri odstranjevanju stare fasade smo naleteli na staro romansko okno, ki po slogu spada v drugo polovico dvanajstega stoletja. Zato ne dajem prav ljudskem izročilu, da je cerkev stala nekoč drugje, ker to spada v naj starejšo gradnjo zidanih cerkva na Kranjskem. Na tistem

Zdaj največ uporabljamo izraz Zasavska Sv. gora, ker so Svete gore v Sloveniji tri. NekočjebilaSv. gorapri Litiji. Ker smo z Litijo povezani samo še z dekanijo, občinsko središče imamo pa v Zagorju, tega ne slišim rad. Meni se zdi najbolj primeren izraz Zasavska Sv. gora. Civilno je bila preimenovana po vojni v Zasavsko goro, cerkveno pa nikoli, župnija se je vedno imenovala Sveta gora.
Prej sva govorila o vračanju ljudi na Sv. goro.
Sveti gori je bilo potrebno dati dušo, življenje. Najprej smo vsako prvo nedeljo pripravili romarske shode.
So ta romanja tradicionalna?
Sv. gora j e bil kot romarski kraj v zgodovini mnogo bolj obiskan kot danes. Pred drugo svetovno vojno šobili zlasti obiskani Marijini prazniki, posebej 15. avgust, ko so romarji prihajali že dan poprej in celo noč prebili na gori. Takrat so v cerkveni gostilni redno zaklali vola in celega prodali. Po petnajst deklet je samo streglo cel dan in celo noč. Sedaj, ko je 15. avgust praznik, se na ta dan spet zbere precej ljudi. Cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu. K nam prihajajo ljudje iz raznih župnij. Župnije Šentlambert, Sava, Hotič in Dob imajo tu vsakoletni romarski shod, saj so vezani nanj po zaobljubi. Drugače pa prihajajo predvsem iz štajerskih župnij, v poletnem času skoraj vsako soboto pride po nekaj avtobusov.
S*
to
o
E
č
hribu je bolj verjetno stalo kakšno pogansko svetišče.
Koliko pa jc stara cerkev na Sv. gori?
Svetogorska cerkev se prvič omenja leta 1250. Je mlajša od timske.
Je Sv. gora že takšna, kot ste si jo zamislili pred dvanajstimi leti?
Ne še.
Kaj še manjka?
Mnogo stvari. Predvsem bi rad polepšal obzidje okrog cerkve, mu dal nekakšen
simboličen	pomen
obrambnega zidu, videz obrambnegazidu. Mrtvašnica še ni obnovljena, notranjost cerkve še ni dokončana. Kar za nekaj let je še dela, da bi bila takšna, kot sem si jo zamislil, ko sem prišel na Sv. goro.
Vse to obzidje daje občutek utrjenega gradu. Se kdaj počutite kot graščak na tem posestvu?
Ne kot graščak, kot varuh slovenske gorske trdnjave. Takšne gorske trdnjave, kot je naša Sv. gora, so značilne za Slovenijo. Slovenci sojih gradili, drugod po svetu jih ne poznajo.
Ste kot človek, ki se ogromno zanima za zgodovino, raziskovali, zakaj so gradili ravno na Sv. gori?
Prva znana trdnjava na tej gori je iz šestega stoletja. Ko so v teh krajih živeli Langobardi, so imeli na gori obzidano gorsko naselje. Takšnih obzidanih gorskih naselij je trenutno znanih v Sloveniji šest. Od lega naselja je danes ohranjeno samo še grobišče. Hribček med kočo in cerkvijo so langobardski grobovi.
Potem so gradili naprej.
Kristjani, Slovenci so na tem mestu našli ogromno gradbenega materiala - kamenja, s katerim so potem gradili poslopje v svoje namene, kakor so jih pač takratni voditelji usmerjali.
V nedeljo imate kar velik Praznik. Kaj vse se bo dogajalo?
V nedeljo pride v našo župnijo ljubljanski pomoži škof Lojze Uran, hi bo blagoslovil večletno prizadevanje, delo in trud, ki smo ga vložili. Blagoslovil bo dve kapelici in obnovljeno župnišče, morda tudi posodobljeno krajevno cesto.
Kako zberete denar za obnovo cerkvenih objektov?
Z denarjem smo največkrat pri minusu ali pa na ničli. Denarja ni
Verjetno se oglasi tudi kaj planincev, ki pridejo v planinsko postojanko?
Ob nedeljah je cerkev redno odprta. Ob sobotah in nedeljah, če je lepo vreme, je pravi živ žav, vedno polno ljudi, ki se sprehajajo po gori.
Še pečete tako dober kruh ob romarskih shodih?
To pa napeče moja gospodinja. Romarjem, ki prihajajo na Sv. goro, redno ponudimo zastonj po maši pred župniščem čaj ali kavo in kos kruha.
Ob nedeljah verjetno nimate kaj dosti samote. Kaj počnete takrat, ko si utrgate čas zase?
Na Sv. gori je ogromno obiskov, zelo redki so dnevi v mesecu, da ni nikogar v našem župnišču. Rad imam obiske, rad sem z ljudmi. Ob prostem času pa veliko molim, precej se ukvarjam s fizičnim delom. Imam skromno restavratorsko delavnico, ukvarjam se z restavriranjem starih kipov, deloma pa s kmetijstvom.
Po spremembi sistema se je tudi odnos do cerkve verjetno spremenil. Ali to občutite ali ste na Sv. gori preveč odmaknjeni?
Se čuti. Posebej sem vesel, ko smo z občinskimi možmi bolj domači, kot smo bili poprej. Čutim vedno večjo naklonjenost in sodelovanje. Nismo več nekakšen tujek v občini.
Ko boste na Zasavski Sv. gori zaključili obnovo mislite že na nov izziv?
Počutim se izčrpanega, oči mi ne služijo več tako dobro, zelo težko pišem, strašno težko se koncentriram za pisanje, rajši govorim.
Se vam kraj zdi primeren za preostanek življenja.
Mislim da. Seveda, dokler bom imel gospodinjo. Če bi ostal sam, pa ne bi šlo, ker nisem sposoben samostojnega življenja.
Sedaj se bliža zima. Verjetno je zima tu na Sv. gori precej drugačna kot v dolini.
Ljudje, ki živimo v hribih, se moramo na zimo precej bolje pripravili kot v dolini. Moramo imeti priskrbljenih dovolj drv, moke, vode in druge osnovne hrane. Jeseni _ se moramo s tem preskrbeti, § da lahko preživimo nekaj 5j mesecev, ne da bi šli v dolino.
O
5
t2	Marko Planinc
veliko. Na Dolenjskem so me nekoč, ko smo začeli graditi cerkev, novinarji revije Tovariš vprašali, kako to, da so na okoliških njivah videli same stare ljudi, na gradbišču pa so videli okrog 40 mladih faranov, ki so vneto kopali gradbeno jamo. Tukaj jih ravno štirideset nebi našteli, tam od deset do dvajset pa, ker je župnija manjša. Vsa težaška dela naredijo farani prostovoljno. Nimamo nobene administracije, z denarjem, ki se prostovoljno zbira pri verskih obredih v cerkvi, nabavljamo material in plačujemo mojstre. Zato smo tudi lahko uspešni. Hrano nudimo v župnišču vsem delavcem zastonj, gospodinja jim kuhar
Dejstvo je, da ste župniji oz. cerkvi na Sv. gori spet vrnili dušo, če temu lahko tako rečem.
Vsa poslopja na Sv. gori so bila ob mojem prihodu v zelo slabem stanju. Komaj, da so še strehe stale na njih. Skrajni čas jc bil, da smo takrat začeli z generalno obnovo župnišča, cerkve. Poleg župnišča pa stoji še poslopje, ki je bilo pred drugo svetovno vojno prosvetna dvorana, med vojno sojo požgali, sedaj paje v njej zimska kapela.
Verjetno so se z vašim prihodom tudi ljudje pričeli vračati na Zasavsko Sv. goro. Govorim Zasavsko Sv. goro. Vas razna preimenovanja kraja kaj motijo. Da je bila Zasavska gora,ljudje jo pa poznajo kot Sv. goro?
RK za mladino
Zagorje - Rdeči križ Slovenije in regijski odbor za Zasavje sta 19. oktobra v gostišču Kum pripravila enodnevni seminar za mentorje mladih članov RK iz zasavskih osnovnih in srednjih šol ter OŠ dr. Slavka Gruma iz Zagorja s prilagojenim programom. Udeležili so se ga tudi regijski sekretarji in predstavniki RK Slovenije. Goste sta pozdravila predsednica zasavske regije RK Magda Malovrh, ki je pohvalila stoodstotno udeležbo in dr. Franc Grošelj.
RKS v svojem humanitarnem poslanstvu za dobrobit človeka razvija programe, ki so predvsem socialno - zdravstvene narave. Je prostovoljna organizacija, ki dela in ohranja človeško dostojanstvo, osvešča ljudi, da si sami pomagajo iz težav, da se že v mladosti pripravljajo nadelo, življenje v družbi, aktivnosti v starosti. Prav zato ta organizacija veliko pozornosti namenja prav mladim. Gre za načrtno organiziranje vzgojnih dejavnosti (tabori, krožki...) Mladi v RK se danes srečuj ejos pomembnimi i zzi vi, k i j ih pred nj ih posta vij aj o pogoji in okoliščine sodobnega življenja. Njim je potrebno skozi konceptualni okvir zagotoviti pogoje, v katerih bodo uspešno in kreativno razvijali svoje potenciale in tako prispevali tudi k razvoju organizacije RK. Aktivna udeležba mladih v tej organizaciji pozitivno vpliva na mladostnikovo samopodobo in bogati zasebni svet posameznika, kar pomeni tudi široko preventivo.
Naslednja štiri leta bo RK mlade še bolj integriral v organizacijo. Vključili naj bi jih v dejavnosti, ki utrjujejo humanitarne vrednote in prispevajo kpreseganju razlik med različnimi kulturami. Vzpodbujali jih bodo, da se s pridobivanjem znanj in spretnosti vključijo v delo RK in tako lokalno, nacionalno in mednarodno sodelujejo. Razvijali bodo tudi razne prostočasovne dejavnosti: ustanovili delovne skupine za mladinsko dejavnost, omogočili mladim sodelovanje v izobraževalnih programih mladinskih struktur doma in na tujem, zagotavljali materialne možnosti za izvajanje vzgojno - izobraževalnih programov, podprli že utečene vzgojno - izobraževalne oblike v osnovnih šolah, vzpodbujali dejavnosti mladih na srednjih šolah in fakultetah. Razvijali pa bodo tudi vzgojno izobraževalne oblike za izvenšolsko mladino.
Član Glavnega odbora RKS Damjan Slabe je predstavil socialne igre kot metodo dela z mladimi in krožek RK, kot obliko prostovoljnega dela mladih všoli. Strokovna sodelavka RKSTadeja Umek je govorila o nastanku, principih in organiziranosti Rdečega križa, članica Glavnega odbora RKSMagda Malovrh pa o organiziranosti mladih članov RK v osnovnih šolah in programu dela. Majda Debeljak je predstavila krožek RK v osnovni šoli Gorenja vas, ob koncu seminarja pa je Tomaž Križnar spregovoril še o aidsu.
"Naše delo želimo čim bolj predstaviti na terenu, zato že tri leta pripravljamo seminarje za mentorje mladih na osnovnih in srednjih šolah. Tako želimo mentorje vzpodbuditi, da svoje znanje in delo posvetijo vzgoji mladih," je povedala strokovna sodelavka RKS
Herta Štuflek.
Jana Borišek
Teden otroka
Trbovlje - Teden otoka je za nami. Več kot trideset prošenj, poslanih za pomoč pri nakupu televizorja, je pozabljenih. Nikakor pa niso pozabljeni dobrotniki, ki so se odzvali in nam pomagali: LB d.d. Trbovlje, Mehanika Trbovlje, zlatar Mešiček Jože, Rudis in Tika Trbovlje. Ob tednu otroka seje dogajalo več aktivnosti. Svetovalci, ki so dežurali ob telefonu v stiski, so v prejšnjem tednu prejeli kar 56 klicev. Naši otroci in mladostniki imajo predvsem učne in ljubezenske težave. 18. oktobra so se dogajale Karaoke v DD Trbovlje. Šolska prireditev na šoli A. Hohkrauta je dobro uspela in prepričana sem, da je bilo podobno tudi na drugih šolah. Zmagovalce imenovane šole je z lepimi nagradami razveselil Knjižni hram Brede Lapornik, ki ima sicer veliko posluha in razumevanja za naše prošnje. V naslednjih tednih bomo znova delovni in se veselili jesenskih počitnic, ki bodo od 29. oktobra do 6. novembra.
M.B.
Tečaj za vodnike
Zasavje - Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev, s sedežem vSevnici, jepred kratkimrazpisal osnovni tečaj za planinske vodnike. Do 5. novembra se lahko prijavijo planinci iz vseh zasavskih planinskih društev, ki so v zadnjih petih letih opravili vsaj dvajset zahtevnih planinskih tur. Tečaj bo potekal ob prostih sobotah in nedeljah v planinskih postojankah in sicer po programu KVIZ-a pri Planinski zvezi Slovenije. Letos bo vključeval preizkusno turo in teoretični program, drugo leto pa bo poleg teorije potekalo tudi praktično preverjanje znanja. Stroške tečaja bodo krila planinska društva ali posamezniki sami.
T.L.
Od Litije do Čateža
Trbovlje - PD Trbovlje sc bo 5. novembra udeležilo planinskega pohoda od Litije do Čateža. Izleta se bodo udeležili tudi nekateri upokojenci, ki sicer redno sodelujejo na izletih svoje planinske skupine.
T.L.
Po poteh Brežiške čete
Brežice - Športna zveza Brežice in Planinsko društvo Brežice, sta v soboto, 22. oktobra, pripravila tradicionalni Pohodpo poteh Brežiške čete, z geslom: "Razgibajmo življenje". K pohodu so bila povabljena tudi vsa zasavska in posavska PD. Pionirji, mladinci in člani so se pomerili v orientaciji ter opravili tudi množični pohod.
T.L.
Izpopolnili komisije
Zasavje - Pri Planinski zvezi Slovenije so pred kratkim v komisije vključili tudi nekatere zasavske planinske delavce. In sicer v komisijo za vzgojo in izobraževanje Lojzeta Štiha iz MDO zasavskih PD. V razširejno Gospodarsko komisijo za področje MDO zasavskih planinskih društev pa Janeza Brinarja, predsednika PD Kum Trbovlje.
T.L.

Družabnost pri ročnodelskem krožku
Trbovlje - Pred kratkim smo v okviru tedna upokojencev lahko občudovali na celotedenski razstavi v Delavskem domu Trbovlje ročnodelske izdelke članic ročnodelskega krožka pri DU. Kakornam je povedala po otvoritvi razstave Lojzka Vengust, ki ta krožek vodi že od vsega začetka, je bilo na razstavi predstavljenih 220 izdelkov - klekljanih čipk, vezenin, pletenin, prtov, ženskih oblek raznih velikosti in še marsikaj drugega. Človek skorajda ne more verjeti, da ženske roke ustvarijo tako čudovita dela, za marsikakšno delo bi lahko rekli, da je prava mala umetnina. Izkazali pa sta se tudi dve upokojenki - likovnici, s svojimi akvareli in pasteli.
Članice ročnodelskega krožka se sestajajo v prostorih doma upokojencev vsak teden. Na teh srečanjih kvačkajo, pletejo in si druga drugi pomagajo. Dosti je tudi družabnosti, saj "materiala" za razne razgovore, debate, vice nikoli ne zmanjka. Tudi gobeline izdelujejo, vendar že nekoliko manj, ker je material zanje predrag. Z makrameji se prav tako manj ukvarjajo, čeprav so tudi te pokazale na razstavi. Ročnodelski krožek pri DU Trbovlje obstaja deset let in v vseh teh letih se v tednu upokojencev predstavijo s svojimi izdelki. Svoje izdelke največkrat poklanjajo bodisi društvenim članom ob raznih godovih ali rojstnih dneh in porokah. Le redkokdaj kaj prodajo. Sicer pa ročno delo nikoli ne more biti plačano. Mnogo dela in materiala je vgrajenega, kar pa večina ne zna dovolj ceniti. Zelo dobro sodelujejo s podobnim krožkom pri DU Hrastnik. Svoje izdelke so pokazale doslej ne le v Delavskem domu, pač pa tudi v Dobrni, v Knjižnici Toneta Seliškarja in še kje. Pravijo tudi, da doslej še nikoli ni nič zmanjkalo. V svoje vrste vabijo še druge ženske - upokojenke, ki imajo rade ročno delo in družabnost.
T.L.
Martinovanje v Brdih
Trbovlje- DU Trbovlje se po svoji izletniški sekciji pripravlja na Martinovanje. Organizirali ga bodo v petek, 11. novembra, v Goriških Brdih. Skupaj s tamkajšnjimi kletarji bodo v vinskih kleteh preizkusili letošnjo kapljico. Ob prihodu bo naše udeležence pričakal gospodarvinske kleti in priredil poskušino. Obljubljajo, da bo mogoče za manjši denar kupiti letošnje vino. Po slovesu od gostoljubnih Bricev se bodo izletniki peljali po dolini Soče doTolmina, kjerbodo v domači gostilni kosili. Tu bo nato vse popoldne veselo, posebno še ob srečanju s "sv. Martinom". Zabavni program bo vodil Dean, sicer kapitan ladje Lucija na Mostu na Soči. Ob prijavi na društvu upokojencev Trbovlje, je treba poravnati tudi stroške za prevoz in prehrano, v višini 2.350 SIT.
Športni turnir
upokojencev
Hrastnik- DU Hrastnik je organiziralo 12. oktobra v okviru svojega Tedna upokojencev Hrastnik športni turnir. Na njem so sodelovali tudi upokojenci-športniki izostalih zasavskih krajev. V streljanju z zračno puško je zasedlo DU Zagorje prvo mesto s 682 krogi, drugo je bilo DU Hrastnik s 665 in tretje DU T rbovlje s 605 krogi. V kegljanju so bili pivi DU Hrastnik s 504 keglji, drugi DU Trbovlje s 423 in tretji DU Zagorje s 399 podrtimi keglji. V
šahu so bili prvi DU Trbovlje z 10 točkami, drugi DU Hrastnik z 8.5 točke, tretji DU Zagorje s 3.5točke in četrti DU Dol pri Hrastniku z 2 točkama.
T.L.
Pohod na
Zasavsko Sveto goro
Zasavska Sveta gora- Moravški upokojenci in ostali krajani so pred kratkim obiskali Zasavsko Sveto goro. Tu so se v lepem sončnem dnevu zadržali nekaj ur. Imeli kaj videti in slišati. Planinski dom je tu stalno odprt, razen ob sredah. V dveh gostinskih sobah je 60 sedežev. Oskrbnik doma je Ivan Ostrožnik. Drugače pa planinski dom pripada Planinskemu društvu Zagorje. Na tem mestu je med vojno stala šola, ki je bila požgana skupno z župniščem, hlevom, dvorano, mežnarijo z gostilno in trafiko. To se je zgodilo 3. junija 1943 leta.
Zasavska Sveta gora
Najboljši pristop na Zasavsko Sveto goro z avtomobilom ali avtobusom je iz moravške strani. Za gostilno Vidergar se odcepi cesta v makadamu - navzgor približno 1500 m. Vozijo tudi avtobusi iz Ljubljanske avtobusne postaje (posebni avtobus).
Jože Novak
Kostanjev piknik
Izlake - Vreme nas opominja, da je pasjih vročih dni konec. Lepa jesen je, taka kot mora biti, zjutraj je megleno, preko poldneva pa prijetno toplo. Listje spreminja barvo in odpada. Jesen nas spomni na mošt in kostanj.
V začetku oktobra so se oskrbovanci doma Franca Salamona zbrali na kostanjevem pikniku v avli doma. Gospod Dani je že vse dopoldne pripravljal drva za pečico. Nekaj oskrbovancev je pomagalo rezati kostanj, da ne bi ob pečenju popokal. Zakurili so v pečici na dvorišču in kmalu je zadišalo. Marsikdo se je ob prijetnem vonju, ki je nastajal ob pečenju kostanja spomnil na svoja otroška letd in se vprašal ali bodo tudi v domu spekli in skuhali tak kostanj, kot so ga jedli včasih.
Za prijetno razpoloženje je poskrbel glasbenik Florjan, ki je igral na električne orgle. Nekdo je prinesel še kitaro, drugi pa so prinesli plastične steklenice, kozarce, žlice in glej ga zlomka, nastal je pravi ansambel. Vsi so zapeli. Obrazi oskrbovancev so bili nasmejani in veseli. Veselo so jedli kostanj in ga zalivali s sladkim moštom.
Marija Sajovic

Mladi gledališčniki Svobode Trbovlje so 20. oktobra ob svojem tridesetletnem delovanju v dvorani Svobode premierno uprizorili igro Luiza Francesca Rebella Jutrišnji dan. Za kostume in scenografijo igre, katere namen je bil gledalca ozavestiti, da življenje ni le človekova pravica, temveč moralna obveznost, je zanimivo poskrbela slikarka Severina Šprogar. Igro je režirala Nanda Guček (izbrala je tudi glasbo), zaigrali pa so Ines Oštric, Bernard Kovačič, Barbi Krasnik, Gabi Repovž, Polona Režun in Iztok Lužar. Tokrat je zaradi bolezni manjkala Gordana Mohor. Za luč in tehniko je poskrbel Roman Poboljšaj.
Bernard Kovačič, kije upodobil Petra, se z amaterskim gledališčem ukvarja že 30 let, od samega začetka. Sicer je obrtnik - avtomehanik. "Zdaj so moji občutki 1000 odstotno drugačni," je povedal po predstavi. "Zdaj sicer vem, kaj bi še moral storiti, da bi bila igra boljša, vendar, če je publika zadovoljna, smo veseli tudi igralci. Igralstvo je čudovit hobi.
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Romana Žagar
Ne verjamem
Ne verjamem več v sanje, skupaj sva veijela vanje.
Ne verjamem več v ljudi, so le obrazi praznih oči.
Ne verjamem več v srečo, spremenila se v gmoto je grozečo. Ne verjamem več v smeh, sama hodim po neznanih poteh. Ne verjamem več vate ne vase, drugim podarjam spomine na čase, spomine na čase, ko sem še živela, na čase, ko sva oba veijeti si želela.
V naši skupini je sodelovalo ogromno srednješolcev, vendar so odšli na fakultete, se poročili,... Sem prihajamo predvsem zaradi dobre družbe in če se v takšni družbi tudi kaj pametnega stori, toliko bolje. Publika pozna gledališče, igre vidijo v drugih gledališčih ali na televiziji. Razlikaje ta, da gledalec opazi razliko med profesionalnim in amaterskim igralcem. Za amaterje upam, da smo igro uspešno izvedli."
Tudi Ines Oštrič, ki je odlično zaigrala vlogo Marije, je bila po predstavi zadovoljna. Sicer študira pravo, v gledališču pa dela že 15 let. Profesionalna igralka si ne želi postati, saj pravi, da je igralstvo po težavnosti poklica takoj za knapovskim. "Vloga Marije je zahtevna, na začetku, med in na koncu predstave so se mi tresla kolena. Zdaj pa se počutim fantastično. V prvi vrsti se moramo zahvaliti Nandi, ki nas je pilila in pilila. Mi, kot mladi igralci, smo se težko vživeli v težave, kakršne imata Marija in Peter. Morali smo spoznati karakteija in šele potem smo lahko razumeli, zakaj sta se odločila napraviti samomor. Meni, kot najbrž večini mladih, se zdi taka odločitev nelogična. Pa vendar je ravno Zasavje procentualno zelo visoko na lestvici samomorilcev. Namen predstave je bil seveda ta, da bi ljudem pokazali, da samomor ni rešitev. Rešitev je v življenju, vedno obstaja še jutrišnji dan. Upam, da si bo dosti ljudi, sploh mladih, prišlo predstavo ogledat in bodo od nje tudi nekaj odnesli."
Največja zahvala pa gre seveda režiserki Nandi Guček: "Vesela sem. daje predstava stekla in uspela. Se bolj me veseli, ker nas je razumelo toliko ljudi in si prišlo predstavo ogledat, da so razumeli tisto, kar smo jim želeli s predstavo povedati. Z vajami smo začeli septembra in vadili vsak večer po tri, štiri ure. Zdaj seje to bogato delo obrestovalo."
Mladi gledališčniki Svobode Trbovlje pripravljajo novembra Minattijev recital, zanovo leto Sneguljčico, marca drugo letoMolierovega Zdravnika v sili (v trboveljskem slangu), maja pa kabare, nekakšno parodijo na modno revijo, za katerega bo scenarij napisal profesor Jože Andrej Čibej. Ker je igralska zasedba močna, prav tako pa tudi repertoar, si vloge in delo lažje razporedijo. In slednjega jim zares ne manjka.
Tatjana Polanc
Donatorji
DelomladinskegagledališčaTrbovlježedolgaletaomogočajo: Kulturno društvo Svoboda, Zveza kulturnih organizacij, Ipoz, Gostišče Svoboda, Tori, Vene, Mizarstvo Cestnik, Tovarna pohištva, Avtokleparstvo Kovačič, Tapetništvo Solina (vsi iz Trbovelj), Tapi Kisovec in Radio Trbovlje. Glavni sponzor za 30 - letnico pa je občina Trbovlje.
Občasni donatorji so še: Turistična agencija Komet. Frizerski salon Zali, Žaga KZ, Gradex, Kanal 10, AMD, Steklarstvo Celje poslovalnica Trbovlje, Cvetličarne Guzej, Lenarčič in Malina. OŠ Ivan Cankar, Meso podjetje Trbovlje.
"Če smo koga pozabili naj ne zameri ampak še naprej pomaga," pravi duša gledališča Nanda Guček.
Z ABEL O
Hrastnik
Vokalni kvartet Plavica seje 15. oktobra udeležil srečanjamalih vokalnih skupin Slovenije v Šmartnem pri Litiji, na katerem j e nastopilo dvanajst skupin.
Radeški likovni ustvarjalec Jože Barachini, rojen na Dolu pri Hrastniku, je izdal Koledar za leto 1995 s svojimi deli v olju, ki so vezane na naravo in vsakdanje življenje. Generalni zastopnik za prodajo je celjska galerija Uroš d.o.o.
F.M.
Trbovlje
ZPM Trbovlje in Snoopy sta
18. oktobra pripravila avdicijo za nastop v oddaji Karaoke na RTV Slovenija.
V	farni cerkvi sv. Martina je
23. oktobra v okviru kulturno verskih večerov gostoval kapucinski pevski zbor Škofje Loke. Koncert je bil namenjen čaščenju Rožno venske kraljice.
Zvezda prijateljev mladine j e 26. oktobra pripravila predavanje mag. Maij e Stroj in o moči prijazne besede.
T.L.
Zagorje
V	hotelu Medijske Toplice je
bila 21. okotobra otvoritev likovne razstave petnajstih likovnih umetnikov iz vse Slovenije, ki so septembra ustvarjali na obeh Ex
temporih - Javor 94 in Art Kum 94. Na obeh slikarskih srečanjih je nastalo okrog 120 likovnih del, izbranih 30 pa jih bo na ogled do 14. novembra letos.
Poleg razstave na Izlakah bo moč ustvaijena dela videti tudi v Domu pod Javorjem in v Domu na Kumu, saj bo tam ostalo po eno delo vsakega udeleženca Ex tempera.
Slikarji so svobodno ustvaijali, vendar je na platnih zaznati tudi dosti motivov iz okolja. Nekatera dela so bolj realistična, druga pa so izraz svojstvenega občutenje sveta in življenja. Dela so nastala v olju, akrilu, akvarelu, pastelu. Izziv slabila tudi svinčnik in kreda.
Gonilna sila obeh ustvarjalnih srečanj je akademski slikar Janez Knez, katerega optimizem in življenjska energija ne mirujeta. Poln je načrtov in upa, da jim bo na Kumu s pomočjo trboveljskih planincev uspelo postaviti stalno zbirko del nastalih na Ex temporih na Kumu. Galerija naj bi bila v kletnih prostorih Doma na Kumu in obiskovalcem stalno na ogled.
K.R.
Litija
V avli litijske Občine so 20.
oktobra odprli prvo samostojno razstavo Janka Baumkircherja, člana Društva likovnih samorastnikov Slovenije. Ob tem je nastopila Komorna Vokalna
skupina glasbene šole Zagorje s solisti pod vodstvom Francija Stebana. Ogledštiriindvaj setih del bo mogoč do 4. novembra.
Na gradu Bogcnšperk so 21. oktobra v sklopu koncertov Slave Valvasorja Kranjskega gostovali člani ljubljanskega trobilnega tria Peter Jevšnikar (trobenta),B oštjan Lipovšek (rog), Marjan Petrej (trombon) in Klemen Golner (orgle).
V knjižnicah Litija in Šmartno
so 25. oktobra potekale ure pravljic za otroke. Otroci so po poslušanju pravljice Zaljubljeni žabec, svoja doživetja tudi naslikali.
Potujoča knjižnica na Vačah, oddelek matične knjižnice Litija, od 25. oktobra ponovno opravlja svojo nalogo. Knjižnica posluje v prostorih osnovne šole, ob sredah inpetkihod!6.do 17. ure. Vodijo DajanaŽabkar. Potujoča knjižnica na Vačah jebila pred leti po številu
izposojenih knjig v samem vrhu potuj očih izposojevalnic. Čez čas, ko je obisk usahnil, pa seje z Vač umaknila. Trenutno razpolaga s knjigami za šolarje in razvedrilo, namenjeno tudi odraslim. Potujoča knjižnica, rojena pred 15. leti, dela trenutno na Vačah, Dolah, Štangarskih Poljanah, Savi, v Jevnici, Gabrovki, Polšniku, V iliki Kostrevnici in Primskovern. Knjižnica skrbi, da čtiva ne zmanjka tudi oskrbovancem Doma Tišje v Črnem Potoku.
Litijska glasbena šola, ki deluje v okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo, je v hudih kadrovskih težavah. O tem je Zavod za izobraževanje in kulturo obvestil litijski IS, na seji pa je o težavah spregovoril direktor Zavoda prof. Jože Sevljak. Pri pridobivanju kadrov in prostorov bo pomoč občine najbrž nujna.
M.F. in M.B.
Filip Križnik na Otočcu
Trboveljski orglar, profesor Filip Križnik, bo 28. oktobra v cerkvi sv. Petra na Otočcu izvedel koncert domačih in tujih skladateljev: Louis Couperin-Chacone, Girolamo Frescobaldi-Preludij in fuga v g-molu, Kurt Hessenberg-Toccata, fuge und ciacone, Stanko Premrl-Pastorala v g-duru, Eugene Gigout-Toccata, Siegfried Karl-Elert - Koralna improvizacija, Primož Ramovš-Fanfara, Marcel Dupre - Placare Christe servulis in Louis Vierne-NVestminstrski zvonovi.
T.L
mm:
Spoznali smo ga kot pevca pri skupini Pink panter, ki je nekoč veliko obetala in kot samostojnega pevca. Njegove pesmi so bile nežne, nekoliko zasanjane. Tak je bil Davor Božič pri sedemnajstih in ni se veliko spremenil. Pridobil pa si je v življenju veliko izkušenj, ki so ga naredile zrelejšega.
Dolgo časa nismo o njem ničesar slišali, kar naenkrat pa seje na slovenskih lestvicah pojavila njegova skladba Ana. Glas je bil še vedno isti, tudi stil še vedno nežen. "Ko sem imel sedemnajst let, sem odšel v Ameriko študirat glasbo. V Boston. Nato sem prišel nazaj v Slovenijo narediti četrti letnik in maturo, ter se vrnil v Boston," je dejal Davor. V Ameriki seje sam preživljal. Ker je to izredno težko, še posebno, ker si v tujem svetu sam, je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev moral študij končati. Tudi v Ameriki je poskušal uveljaviti svojo glasbo in mnogim so bile njegove pesmice všeč.
Ko se je vrnil v Slovenijo je imel nekaj problemov z zdravjem, nato seje vrnil v studio. "Malo meje bilo strah, kako bodo poslušalci po tolikšnem času sprejeli moje pesmi. Toda spremljal meje občutek, če bom še naprej delal takšno glasbo, kotjo delam, mi bo uspelo. Nisem namreč hotel delati moderne glasbe, kakršno danes vsi delajo. Rad bi naredil poezijo iz pesmi..."
je dodal.
Njegova glasba izraža njegova čustva, ki so precej globoka. Zase pravi, da je bolj k sebi
faa	/žav t C.&.	vt-jjtjvo. 4vc>ui • v MvJk«v»ivc.M,i; MMfUU UV
'novičk../., v«,Me.	murne: konce,,. „u k.ne, cm bodo, ms,., pili
^ki imajo iz tega ali tako člani Hiše, kol tud, Cricki ■	_

" «*»«*»«»»* *****nt<wejl81“
y	12. nasprotje, velenjskeskupmoChateau. lW£kt,k, snm
fantje so že tzdali svojo novo kaseto, njen jih že uspeti slišati, ne pmntšajo me naslov jellhattoe.topravlj^šbbaubširbo pt^ljivo novega. Ote* nato, kako so
tudi dva venčka svojih najveejih uspešnic. besedilo pesmi Mlinar na Muri (slovenska
Letos milnice praznujejo deset let delovanja verzija Boat on thc river skupine Styx> kaj
kvaliteta, zato je povečini trgovin zaloga že pošla. Sicer fantje pridno nastopajo, V kratkem se nam v Zagorju
pn

obrnjen človek. Zato je nekaj časa laično študiral teologijo. Ta študij ponuja veliko splošnih predmetov, ki človeka razgledajo (zgodovina, filozofija, psihologija, verstva..). "Odločil sem se, da bom svoje življenje posvetil glasbi. Študij teologije mi je vzel preveč časa in sem bil zelo utrujen, zato sem se mu moral odreči. Še vedno pa v prostem času veliko berem." Ker pa tega časa ni veliko, bere povsod, celo na avtobusu.
Davor se bo preizkusil tudi v vlogi voditelja oddaje Pod klobukom, ki bo naslednica oddaje Klub klobuk. Zato sedaj skoraj vsak dan preživi na televiziji. Priprave na oddajo so tudi vzrok za odložitev datuma izida njegove nove plošče. "Upam, da mi bo uspelo ploščo izdati nekje pred novim letom, drugače pa bo izšla spomladi, saj se mi nikamor ne mudi. Potembom imel tudi samostojno turnejo po Sloveniji. Pripravili bomo plesni show, ker se mi zdi, daje pomembno, če si pri izvajanju kompleten," je dejal Davor.
Davorjeva drugačnost se kaže tudi v ljubezni. Zaljubljen je namreč v deklico, ki je od njega precej mlajša: "Pomembno je, da se ljubezen razvijainraste, pačeprav počasi. Ker sem trenutno precej zaposlen, mi takšno stanje nekako ustreza. Ne vem, če bi uspel dajati, čeprav si zelo želim."
Katja Božič
Politika in žuriramo
Pred kratkim mi je prišlo na uho, da se pripravljajo nekakšne volitve. Ta stari torej bodo spet imeli svoje fešte. Uredništvo žuriramo se vključuje v predvolilne bitke za volilce z apelom političnim strankam v Zasavju.
Spoštovani politiki, funkcionarji, stranke!
Mar ne bi bilo prav fino, da bi enkrat za spremembo namesto dolgočasnih predvolilnih shodov napravili kakšen dober štos. Vi, ki imate v srcu moč, v žepu pa denar. Vi bi si lahko umislili kakšen doberžur. Namesto golaža bi lahko zakuhah kakšen dober koncert, ki bi ga mladi v Zasavju sprejeli z odprtimi rokami. Motil nas ne bi niti kakšen govor pred koncertom. Na ta način bi stranka, ki bi poleg tega obljubila še več koncertov, zagotovo na volitvah dosegla viden uspeh. Star recept za pridobivanje voblcev je precej enostaven: dobra godba na dobrem koncertu in malo cenejše pivo. A se ne bi slišalo prav v redu takšnale stvar na primer: "Ti, a si bil na tistem žuru, ki ga je organizirala ta in ta stranka, tam in tam? Matr je blo dobro. Takenucamo,ja! Tako je blo dobro, da jih bom šel kar volit!"
Jaz bom šel volit samo, če bo kakšna stranka zrihtala dobro fešto, pa vi?
J.N.

KaIcršen oče...
(CF Video)
Dr. Jack Hammond (igra ga Dudley Moore) je rutiniran, a odličen kirurg, specialist za operacije srca ter strah in trepet stažistov in osebja bolnice. Kot mnogo zdravnikov pred njim pa je na žalost tudi on zapadel v kbšeje svojega poklica in preti mu, da se bo kmalu bolj ukvarjal s politiko, kot s samimi pacienti. Čeprav je skorajda bolano urejen, pikolo-
vski, diplomatski in dosleden, mu ne manjka problemov.
Za te ima Jack sina - Chrisa (Kirk Cameron), kije njegovo živo nasprotje. Naj si še tako prizadeva, da bi bil dostojen očetovih akademskih standardov, mu to nikakor ne more uspeti, saj si tega v bistvu niti ne želi. Še več, v lastno grozo Chris kaj kmalu ugotovi, da sploh ne želi postati zdravnik! Skratka relacij a na smeri
Moore - Cameron opisuje precej tipično razmerje med očetom in sinom in bi bila precej trivialna, če bi se nekje v prvi polovici zgodbe ne vmešal še Chrisov kolega z nenavadnim, pravzaprav kar čudežnim napitkom puščavskih Indijancev, ki omogoča prenos osebnosti iz telesa v telo.
Rod Daniel je zrežiral simpatično in lahkotno komedijo s primesmi fantastike po zgodbi Lorne Cameron. Lorni je pri pisanju scenarija pomagal še
Števen L. Bloomm, Rodu pa predvsem močna igralska zasedba in nekaj odličnih gegov. Če bi čisto nakratko povzel celoten film, bi res moral uporabiti reklamni slogan: "Oče in sin zamenjata telesi. Oče si tako nakoplje na glavo izpite, šolske huligane in nevšečnosti z dekleti, sin pa dobi v zameno Jaguarja, ZLATO kreditno kartico in žensko, ki se več kot očitno meče za njim."
Pa naj še kdo reče, daje življenje fer...
Tommy
•»•«"Mf»i-i»-iirii8~Tsng'g8”«'ar8r~a'i8f»rtri8r»"88'T8ri8n8'T8ri8r8r;

Skupina Bahnhof je, vsaj kar se imena tiče, verjetno bolj malo znana slovenskim poslušalcem. Kljub temu so fantje skupaj že štiri leta. V teh letih seje zasedba nenehno spreminjala. Od vsega začetka v skupini vztrajata samo Rafael Zupanc in Matjaž Zakošek. Verjctno je njihov največji uspeh doslej, da so lansko leto nastopali kot predskupina Pop designom. Nekje je pač treba začeti.
Skupina je dobila ime po ulici v Frankfurtu, kije očarala Rafaela. Pred nekaj leti je namreč delal v Nemčiji in se po delu večkrat zadrževal prav tam. Ko seje vrnil, je ustanovil skupino in ji seveda nadel ime - Bahnhof. Njihovo glasbo bi zelo težko opredelili. Naprvi kaseti namreč prevladujejo pesmi, ki so napisane v zelo umirjenem pop ritmu. Kot pravi Rafael, vodja skupine, so novi posnetki, ki že nastajajo, veliko bolj rockerski in trdi. Nemalo zaslug za to ima tudi novi pevec Adalbert Turner. Njegov vokal je namreč izredno močan in tudi zato bo zvok skupine na novi kaseti precej spremenjen. Kaseta z naslovom Elina je prišla v trgovine prejšnji mesec in fantje bi morali seveda na turnejo. Vendar se je zapletlo. Adalbert ima namreč Hrvaško državljanstvo in vpoklican je bil v vojsko. Vrnil naj bi se prihodnji mesec. Tudi Rafael se dobro zaveda, da material "stoji" in to skupini škoduje. Dodaja, da bodo še malce počakali in nato, če ne bo šlo drugače, kaseto promovirali sami.
Imajo pa tudi velike načrte. Zaenkrat so že posneli tri pesmi v angleškem jeziku, v kratkem jih bodo še več. Cilj je jasen - prodor na
tuje trge. Čeprav je to uspelo le nekaterim slovenskim izvajalcem, so člani skupine Bahnhof optimisti. In zakaj ne bi bili? Verjamejo v svojo glasbo, na koncertih so dobri, imajo vedno več poslušalcev in nenazadnje, fantje so še mladi.
Tomaž A. Štojs
Nova Miss Slovenije je postala Ljubljančanka Janja Zupan, ki se je takšnih in podobnih izborov udeležila že večkrat, vendar ji je do laskavega naslova vedno mankala ena stopnička. Letos pa so se svetlolasi in rjavooki Janji uresničile želje in postala je miss Slovenije 94. Čeprav Janja skrbi za svojo idealno težo, pa se slastnim in dišečim pizzam ne more upreti.
Tilen Kološa je voditelj oddaje Poglej me, ki je mladim zelo prirasla k srcu, kajti v tej
oddaji se ljudje zaljubljajo na prvi pogled. Tudi Tilen je bil že zaljubljen na prvi pogled, vendar se vse skupaj ni obneslo. Sedaj se Tilen posveča vodenju oddaje in kuhanju (po poklicu je namreč kuhar), resne zveze s kakšno simpatično punco pa še nima.
Te dni je postala (drugič) mamica tudi naša sodelavka Polona Malovrh, ki jo lahko slišite tudi po radiu Trbovlje v oddaji o kulturi. Polona je dobila oziroma rodila sinčka in tako njemu, kot tudi mamici želimo vse
naj naj.
Z novim ciklusom oddaj Poglej in Zadeni je začel Stojan Aucr. Vse njegove oboževalke ga lahko spremljate vsak petek na prvem programu slovenske TV.
Sanja Mlinar, mlada slovenska pevka, pravi, da bo moral znati njen fant kuhati, pomivati in pospravljati, če si bo želel, da se bosta s Sanjo razumela.
S.G.
N
_
prve letošnje počitnice, imenovane jesenske, krompirjeve... Sedaj boste lahko nekaj časa namenili tudi drugim stvarem npr. ljubezni, zabavi, sprostitvi.,, in boste
preberite v sosednjem sestavku. Seveda pa zraven prilagamo tudi sliko, da boste Markove oboževalke gledale svojega najdražjega tudi takrat, ko ne boste skupaj z njim v šoli (ali kje drugje).
ljubezen je prav gotovo ena Izmed najlepših stvari v ladosti. Kakšne so ljubezenske vezi na gostinski in ***** » » «P»	F**
logov.
Izvedeli boste lahko še marsikaj hoU ali manj zanimivih stvari, ie preberite Krvavice in življenje na srednjih šolah v
66'

c£>IaaAi, n€/ IjAdAi/, ijuAl'...
*e jemd pričetka šolskega leta do egte%(astal oziroma rodil se je se™di raršli.
Na srednji stiTPt^Zagorj danes zgodilo imrsikajs/an prenekaleri par, rrmogi Andreja M.(Gospa) in glcd^^za^&arjaaomTjGol deklicantfetot pa zzg&uj o:
Brečko (GostVphstitrudnc^iši [la^trffiffje žal še
C.Marjana S. in SuradsrTrfbheGdsp>V^P odrekata zv&zam s fanti vednoUdmfcvatajcrmovnp^mubezen ki ju še vedm boli in t^&KsMafjččffe^^^SkTse še$edno ni
;v;	‘3
ost.) m pa si enimi a ne)
o@ pftvega septembra (je stisjpaz drugimi ljubUgfmm dušami", mu d/kletufinjcno ime
bo zau
odločila,
Amčki
Nat^fijaMsfflžsp.) S' Zasta^ffiA/Zka C. tudi Nina K.(Qost.), Jpaten družbi zelo rajjetjjega (t; Stanci (Gost.) še vedno lo vedenjem do nekaterih osi
K Gost.) in
J tri lefl drzHanta/krserad vozi v ip.) pa/josraja zvesra^ebi, phev tako I smo na začetku Veliktd^rat vidbji v jco je/kazalo) Boštjana G?"'(€<QStY Iti dckjttška srca. s svojim neotesanim nejšega spaja.
Zoran I. (Gost.) zaenkrat^toj^ zbira dekleta v svojo zbirko prijateljic, kakor, da bi se pri kateri ustalil in z njo mogoče ustvaril en lep par srednje šole Zagorje. Upamo, da bo kmalu prišla tista ta prava, ki ne bo pristala le v zbirki prijateljic in bo Zorana osrečila še kako drugače.
Jerry

ir
Najboljši profesorji
Na strani krvavic pripravljamo nove predstavitve znanih obrazov iz srednjih šol, ti obrazi pa so last naših in vaših profesorjev. V vsaki številki vam bomo predstavili po enega profesorja, vi, dragi krvavičniki
Marko - najlepši ekonomski fazan
Marko Leskovšek, rjavooki in rjavolasi ekonomec, je rojen 12. novembra in je po horoskopu škorpijon. Po mnenju fantov in predvsem deklet iz četrtih letnikov ekonomske šole, je Lesi (kot ga kličejo prijatelji) postal najlepši ekonomski fazan. (Z njihovo odločitvijo so se strinjala tudi mnoga dekleta iz nižjih letnikov!)
"Vsi so mi govorili, da imam možnosti, da postanem mister. Tistega dne, ko smo imeli spoznavni večer, pa so dekleta iz četrtih letnikov že govorila o mojem naslovu in takrat sem že slutil, da bom izbran za mistra."
Marko svoj prosti čas zapolnjuje z učenjem, rad se odpravi na dvorišče, kjer ima veliko prijateljev in prijateljic, pozimi se rad s smučmi spusti po belih strminah, poleti pa se ohladi v bazenu ali na morju. Nekaj prostega časa mu ukrade tudi njegov perzijski mačkon Garfi, za katerega Marko pridno skrbi.
Veselje, kadar na krožniku zagleda slastno pizzo, ki jo ima od vseh jedi najraje, ob pizzi pa popije kozarec coca - cole. Ob jedi in tudi drugače rad prisluhne glasbi skupine Niet in tudi drugim skupinam, ki izvajajo takšno glasbo kot zgoraj omenjena.
Njegov življenski cilj je, da bi opravil srednjo šolo in si našel dober poklic, čeprav trenutno še ne ve, kaj bi najraje počel v življenju.
Marko je tudi zaljubljen. Čeprav je Špela zaenkrat le njegova simpatija, upa, da bo postala tudi njegovo dekle. Na vprašanje, kakšna je njegova sanjska deklica, pa je odgovoril:"Špela je zame moje sanjsko dekle!"
Saša Grobljar
pa boste odločili, kdo je najboljši profesor iz zasavskih srednjih šol. Na naslov: Časopis Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 61410 Zagorje ob Savi pošljite svoje glasove in tudi predloge, kijih bomo upoštevali in nam pomagajte izoblikovati našo lestvico. Mi pa bomo na koncu izžrebali tri srečneže in jih nagradili s praktičnimi nagradami.
Saša Grobljar
Srednješolski mr
V petek, 28. oktobra bo na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli prva zabavno glasbena prireditev, ki je namenjena vsem gimnazijcem in ekonomcem, ki si za konec šolskega četrtletja zares zaslužije en dober žur. Po končanem programu bo na vrsti še ples, ki bo trajal do 22.00 ali 22.30 ure.
Prav gotovo bo rdeča nit te prireditve modna revija, na kateri se bodo predstavili manekeni in manekenke iz Gimnazije in ekonomske šole, oblačila pa bo posodil butik West Point iz Trbovelj. Naši "glasbeni mojstri" bodo poskrbeli za dobro ozvočenje in predvsem glasbo, vi dragi srednješolci iz teh dveh šol pa ne zamudite enkratne priložnosti za zabavo in poskrbite za dober vstop v jesenske počitnice.
Saša Grobljar

Tudi to je pouk
Osnovna šola Ivana Cankaija je organizirala ekskurzijo sedmim razredom v Panonski svet. Na to dolgo potovanje smo se odpravili v četrtek, 29.9. ob 7. uri zjutraj. Učitelji slovenščine, biologije, zgodovine in zemljepisa so nam hoteli pokazati za nas nezanimiv del Slovenije. Miško Kranjec in znameniti Veržej sta se vezala na slovenščino, akvarij in terarij na biologijo, Ptuj in ptujski grad na zgodovino, vsa pot v Panonsko nižino pa na zemljepis.
Pokrajina je enkratno ravninska. Kamor se ozreš, se razprostirajo zelenice in polja. Čez Panonski svet tečeta dve večji reki, to sta Drava, ki teče skozi Ptuj in Mura, ki dela velike rokave po celi nižini. V tem delu Slovenije se stari in mladi ljudje veliko vozijo s kolesi. Lahko so zelo veseli, ker jim ni treba mučiti nog s hojo ali kolesarjenjem po hribih. Prekmurci in Prleki imajo zelo zanimiva narečja. Naštel vam bom nekaj zanimivih besed: nekši, bia, basede, itd.
Mlinar v Vržeju nam je povedal zgodovino mlina na Muri. V tem zanimivem govoru smo ga lahko slišali, kako je govoril prekmurske in prleške besede. Pevec Vlado Kreslin, doma iz Beltincev, je tudi Prekmurec, a običajno ne uporablja prekmurskih narečnih besed.
Najbolj všeč mi je bilo v terariju v Mariboru, kjer imajo najlepšo zbirko plazilcev iz vsega sveta, kar sem jih kdaj videl. To so: zelena mamba, tigrasti piton, krokodil, udav, kuščarji, želve,...
Ekskurzija je bila enkratna. Mislim, da smo videli veliko novega.
Gregor Zelenšek, 7. b, OŠ Ivan Cankar
Pri Vodniku
Ob prihodu v Ljubljano smo si najprej ogledali Plečnikove Žale, nato pa še Navje, kjer je pokopan znani slovenski pisatelj, jezikoslovec in časnikar Valentin Vodnik.
Po nekaj minutah vožnje iz slovenskega središča - Ljubljane, se je avtobus ustavil in na svoji desni strani sem zagledala hišo, na kateri je pisalo: Vodnikova domačija. Vedela sent, da smo prišli na pravo mesto. Takoj zatem smo krenili v zgornje nadstropje te hiše. Tam nam je vodič razložil nekaj podrobnosti.
Hišo so zgradili Vodnikovi starši. V spodnjih prostorih je poslovala zelo uspešna vaška gostilna, ki je bila last Vodnikovih. Bili so zelo premožni ljudje, kar je bilo razvidno tudi po gradnji hiše. Njeni zidovi so več deset centimetrov široki, zapiski pa nam poročajo, da je bila ta hiša ena najlepših grajenih v celi soseščini. Skozi to središče pa je vodila tudi glavna cesta
V	prvem nadstropju je velika razstava njegovih rokopisov pesmi in prvega ljubljanskega časopisa, ki ga je urejeval Valentin. Pesmi za pokušino predstavljajo prvega slovenskega posvetnega pesnika, všeč pa so nam bile tudi njegove pratike.
V	drugem nadstropju so razstavljene slike neke slovenske slikarke, v kamri pa dela drugih razsvetljencev. Na podstrešju je dvoranica s stotimi sedeži, kjer prirejajo kulturne prireditve. V tej stavbi pa je tudi bogata knjižnica in glasbena šola.
Andrea Ravnikar, 7.a
Vodnikova hiša
Knjižnica v Zagorju
V našem kraju imamo javno knjižnico, ki je bila pred kratkim obnovljena. Vzrok je bila predvsem njena starost, katera seže v leto 1945 (prej je imela nekatere predhodnice) in seveda njena minimalna površina, ki članom ni dovoljevala prostega gibanja ter prostorov za branje knjig in revij.
Za prenovitev so porabili sedem mesecev. Pri tem jim je denarno pomagala republika in naša občina Zagorje (prispevali so približno 10.000.000). Po prenovitvi je prišel težko pričakovani 5. avgust. Dan, ki bo za bralce knjig ostal zapisan v srcih. Odprli so prenovljeno knjižnico. Župan občine Zagorje je poskrbel za uvodni govor, za kulturni program pa glasbena skupina in pesnik Vlado Garantira. Ljudje, ki so prišli na otvoritev, so se razšli veseli, kajti prostor, ki so ga dobili, jim bo omogočil, da bodo še raje prihajali in še več brali.
Vlasta Hribar, 8. c, OŠ Tone Okrogar, Zagorje
Vrata knižnice za odrasle so se odprla L septembra, za mladino pa že avgusta Knjižničarke so zaznale nekatere spremembe na obrazih
članov. Njihovo vedenje je postalo predvsem bolj spoštljivo, kulturno, nenazadnje pa tudi nekaj osupljivih, kot je ta, da so mladinsko knjižnico iz 20 m2 preuredili na lepih 200 m2, knjižnico za odrasle pa iz 80 m2 na 120 m2.
Knjižnica za mladino dopušča prostor približno 10.000 knjigam, oddelek za odrasle pa vsebuje okrog
27.000	knjig. Novih članov ni ravno veliko, kot tudi ni veliko novih knjig. Stare so pregledali in po potrebi nekatere na novo obnovili. Lansko leto so izdali več kot 60.000 knjig in s knjigami zadovoljevali 20.000 obiskovalcev. Revije so pregledno razvrščene v novih omarah. Poleg tega imajo revije za učenje tujih jezikov. Počasi nakupujejo tudi CD plošče, ker bi radi povečali ponudbo. Mlajše člane pa lahko razveselijo z zvočnimi kasetami, ki obsegajo predvsem pravljice.
Naši knjižničarji pripravljajo novost v mladinski knjižnici, saj bodo še pred novim letom pričeli z urami pravljic. V knjižnici so zaposlene štiri uslužbenke, kar je pod zahtevanim minimumom, hkrati pa jih tudi ovira pri delu, saj morajo delo opravljati še v krajevni knjižnici v Kisovcu. Na Izlakah je trenutno knjižnica (enota matične knjige odvzema) brez ustreznega prostora Zagotovljen je nov prostor v športnem domu, vendar je potrebno zagotoviti denar za opremo prostorov. Upamo, da se bo želja krajanov Izlak kmalu uresničila in bodo tudi oni prišli po knjige v lepši prostor.
Za vse, ki obiskujete ali pa želite obiskovati knjižnico, pa še tole sporočilo:
-	odpiralni čas za odrasle: pon., sre., pet. od 9. do 18.30 ure (neprekinjeno), sob. od 8. do 11. ure (novost),
-	odpiralni čas za mladino: tor., sre., čet. od9.do 18.30 ure (neprekinjeno).
Izposoja za knjigo je tri tedne, za CD in revije pa 1 teden.
Brigita Juran, 8. c, OŠ Tone Okrogar

r.
Naj nogometaš Zasavja
Drugoligaši so odigrali še eno kolo. Radečam so v gosteh pobrali obe točki, druga dva ligaša pa sta se morala zadovoljiti s točko. Pri Trboveljčanih je bil tokrat najboljši Zalmovič, pri Zagoijanih znova Petrašlč, pri Radečanih pa se je tokrat najbolj izkazal Drobne.
Ocene: Zagorje - 9.kolo: 5 Petrušič. 3 Buovski, 1 Kern; Trbovlje - 9.kolo:5Zaimovič,3 Sotenšek,
I	Breznikar; Radeče: - 9. kolo: 5 Drobne, 3 Pirc, 1 Trebše;
Skupaj: 22 Petrušič, 21 Zalmovič, 20 Kelenc, 19 Žibret, 16 Kačičnik,15 Drobne, 14 Barič in Pirc,
II	Stankovič, Uranič in Holešek,9 Kem,8 Sotenšek, Poglajen in Žganec, 7 B.Guček in Ahlin, 6 Hadžič, Ranzinger in Dizdarevič,5 Mešanovič, Tutič, Cetin, Buovski in Haralovič,4 Floijanc in Trebše,3 Turšič, Kurež, Kic, Kapušin, Gršak in Grčar, 2 Žlak in Breznikar, 1 D.Guček, Alič, Plazar in Košak.
Strelci: 8 Drobne, 6 Holešek in Petrušič,3 Kačičnik, 2 Hadžič, Žibret, Zaimovič, Poglajen, Barič, Pirc in Ranzinger, 1 Uranič, Barbek, Žlak, Žganec, Cetin in Knavs.
NOGOMET
Zaimovič v zadnjih sekundah
Rudar - Era Šmartno 2:2 (1:2)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 1000, sodnik Fon (Tolmin), strelci: 1:0 Holešek (6), 1:1 Delameja (14),	1:2
Druškovič (15),	2:2
Zaimovič (90).
Rudar: Ahlin, Jesih, Florjane, Alič, Zaimovič, Žibret (Kurež), Mešanovič, Sotenšek, Holešek, Breznikar, A.Ranzinger (Turšič).
Era Šmartno: Kališek, Fajdiga, Maglica, Irman, Omeragič, Grobelšek, Mašič, Jelen (Osterc), Žurej, Druškovič (Puckmeister), Delameja.
Derbi kola, v katerem sta se pomerila drugi in tretji na drugoligaški lestvici je prinesel odlično nogometno predstavo. Za Trboveljčane seje srečanje začelo kot so si lahko le zeleh. V 6. minuti je Žibret izvedel prosti strel, gostujoči vratar Kališek je žogo na kratko odbil, na pravem mestu pa sej e znašel Rudarjev golgeter Holešek, ki je bil iz bližine seveda zanesljiv. Odličnih gostov pa to ni zmedlo. V 10. minuti jeDruškovič zadel vratnico, v 14. in 15. minuti pa je Ahlin kar dvakrat moral po žogo v svojo mrežo. Najprej je neumorni Grobelšek žogo podal pred gol, kjer je trboveljski čuvaj mreže poletel, v prazno, Delameja pa je izkoristil darilo. Že v naslednjem napadujepo lepi podajiŽureja z leve strani z glavo zadel še najboljši strelec druge lige Druškovič, ki je tako dosegel že svoj 13. letošnji zadetek. V nadaljevanju so "rudarji" poizkušali vse, da bi pred velikim številom gledalcev, ki so pripravili lepo vzdušje, rezultat
izenačili. Trener Ocvirk je tako kot teden dni prej v Mengšu v ogenj namesto Ranzlngerja poslal Turšiča, toda igra se ni bistveno spremenila. Rudar je še vedno napadal, disciplinirani gostje pa so se zelo uspešno branih. Za nameček je 15 minut pred koncem Alič napravil prekršek, zelo dobri sodnik pa mu je pokazal rumeni karton. Ker pa ga je ta nogometaš dobil že tudi v 48. minuti je seveda moral v slačilnico, gostitelji pa so tekmo zaključili z igralcem manj. V zadnjih trenutkih tekme, ko seje 90 minut že izteklo in je bilo samo vprašanje kohko časa bo sodnik nadoknadil zaradi številnih prekinitev, pa je Rudar vendarle izenačil. Po enem od številnih kotov z desne strani, ki gaje izvajal Sotenšek, je v kazenskem prostoru najvišje skočil Zaimovič, žoga pa se je od prečke odbila za golovo črto. Derbi se je tako končal z neodločenim izidom, ki je glede na dogodke na igrišču tudi najbolj pravičen.
S. F.
Komedija v Rogaški
Steklar - Zagorje 1:1
(1:1)
Rogaška Slatina, igrišče Steklarja, gledalcev 150, sodnik Lackovič (Ptuj), strelca: 0:1 Poglajen (11), 1:1 Zdovc (12).
Steklar: Lešnik, Bek, Neskič (Černoša), Marguč, Horvat, Turnšek, Zildževič, Jelenko (Krhlec), Zdovc, Krašovec, Stevinovič.
Zagorje:	Stankovič,
Kurež, Haralovič, Hadžič, Buovski, Uranič, Kern, Barič, Žlak (Kranjc), Petrušič,	Poglajen
(Povšman).
To, kar se je v nedeljo dogajalo v Rogaški Slatini, se ne sme nikoh več. Sodnik Lackovič je več kot očitno ukradel drugo točko Zagorjanom. V 11. minuti
je Kern lepo podal v kazenski prostor, kjer se je najbolje znašel visoki Poglajen, ki je matiral Lešnika. Že v naslednjem napadu pa jeZdovc s čudovitim strelom premagal nemočnegaS tankov! ča. Do konca 1. polčasa si je priložnostpripravil še enkrat Poglajen, a je streljal za las mimo gola. V drugem polčasu so imeh na začetku pobudo igralci Steklarja, a so kasneje Zagorjani vzpostavili ravnotežje. V 68. minuti so se začele dogajati čudne stvari. Uranič je namerno udaril Krašovca, kar pa sodnik Lackovič ni videl. V istem trenutku je Petrušič na drugem koncu igrišča z lobanim strelom premagal Lešnika. Sodnik Lackovič je s piskom potrdil, daje bil zadetek dosežen in z roko pokazal na sredino igrišča. Takrat je videl, da igralec Steklarja Krašovec leži na tleh. Po posvetu s stranskim sodnikom, je (upravičeno) izključil Uraniča. Namesto, da bi igralci Steklarja nadaljevah tekmo s sredine igrišča, je sodnik Lackovič pokazal, naj se igra nadaljuje tam, kjer je bil storjen prekršek. To je pomenilo, daje očitno (proti pravilom) razveljavil povsem regularni zadetek in ukradel točko Zagorjanom, ki so na odločitev burno reagirali. Do konca srečanja je imel Haralovič lepo priložnost, da bi povedel Zagorjane v vodstvo, vendar je iz 20-ih metrov zadel prečko.
P.M.
Zanesljivi
točki
Štajerska Pivovarna -Radeče Papir 1:3 (0:2)
Maribor,	igrišče
Železničarja, gledalcev250, strelci: 0:1 Drobne (17), 0:2 Pirc (18), 1:2 Fridauer (56), 1:3 Pirc (84).
Štajerska Pivovarna: Robnik, Onič, Semerl (Lekš), Harc, Šket, Fridauer, Rubnik, Lubajnšek, Stanič, Kukič, Zec.
Radečepapir: Kelenc, Kapušin, Stankovič, Guček B., Trebše, Derviševič (Glinšek), Guček D.,
Kačičnik, Drobne, Pirc, Žganec (Plazar).
Usodo Železničarja Štajerske Pivovarne sta zapečatila Drobne in Pirc v prvih 18. minutah, ko sta z lepim zadetkoma popeljala Radečane v vodstvo. V nadaljevanju si je ekipa iz Maribora poskušala prir grah vsaj točko, vendar jim zanesljiva radeška obramba in vratar Kelenc nista dovolila doseči več od častnega zadetka. Končni izid je postavil Pirc v 84. minuti.
Zmaga v Mariboru nad klubom, kije pred začetkom prvenstva štel med favorite, le še potrjujejo dobro pripravljenost Radečanov, kar j e zelo vzpodbudno pred zasavskim derbijem, ki bo v nedeljo ob 13.30 uri, ko bodo Radečani gostih Rudarja iz Trbovelj in tako zagotovo privabil na stadion rekordno število gledalcev.
F.Č.
ROKOMET
Solidno v Hrpeljah
Primorske novice -Inženiring Šarbek 33:28 (17:12)
Hrpelje, modra dvorana, gledalcev 600, sodnika Romih in Nikolič (Krško). Primorske novice:
Valenčič, Blanuša, Čermelj
4,	Ražem 3, Trošt, B. Uršič, Makuc 3, Jovičič 7, Šiškovič
6,	A. Uršič, Likavec 5, Ipša
5.
Inž. Šarbek:	Jere,
Dobravec, Špende 5, T. Kogovšek 3, Zupan, Kolar
7,	B. Kogovšek 5, Mandelj 4, Verbajs 4, Peterlin, Tmovšek, Doblekar.
Kaj več kot častnega poraza si nihče ni upal napovedovati. Lilijani so odi grah sohdno, predvsem dva mlada igralca, ki šele phja	Boštjan
Kogovšek in Verbajs. Šarbki so sohdno zaželi in z zadetki Špendela povedh s 4:1. Potem se je domači trener odločil za tesno pokrivanje le tega in domačini so kaj hitro ulovih goste in stvari so do polčasa postavili na svoje mesto. Drugi polčas je bil rezultatsko izenačen. Značilnost srečanja je bila predvsem v tem, da so bile obrambe slabši del. Velja pa poudariti, da so Lilijani dali 28 golov, kar je pri vratarju Valenčiču že prava redkost. Najmanjši mož na igrišču, Boštjan Kogovšek je imel
100 % izkoristek s krila in z različnimi streli je Valenčiča spravljal v obup. Lilijani so nastopili oslabljeni, saj je manjkal kapetan in vratar Toni Ulčar, ki si je pri žaganju drv poškodoval roko.
S.K.
Sodnika
sta
se
osmešila
Inženiring Šarbek -Pivovarna Laško 15:29 (6:13)
Litija, športna dvorana Litija, gledalcev 200, sodu ika Kalin in Korič (oba Lj).
Inženiring Šarbek: Jere, Špelič, Dobravec, Špende4, T. Kogovšek 4, Zupan, Kolar 6, B. Kogovšek, Verbajs 1, Mandelj 2, Trotovšek, Doblekar.
Pivovarna Laško:
Pušnik, Šafarič, Begovič 1, Ocvirk 5, Šerbec 4, Načinovič 4, Ivandija 4, Jeršič 2, Strašek, Tomšič 4, Leve 1, Puc 4.
V zaostali tekmi 4. kola so se Lilijani na začetku srečanja dobro upirali favoriziranim gostom s počasno igro v napadu do sredine polčasa, potem pa je popustila koncentracija in Celjani so na odmor odšli s sedmimi zadetki prednosti. Velja poudariti, da so gostje ves prvi polčas igrali z najboljšimi in zelo zavzeto. Začetek drugega polčasa je pripadal domačim, ki so napravili delni rezultat 3:0. Gostje so bili v napadu in nad Ivandijo je bil storjen prekršek, sodnika sta dosodila 7 metrovko in ob tem izključila zaradi ugovarjanja Ivandijo. Gostje so z izvajanjem zavlačevali. Med tem je Špende vzel žogo s sedmih metrov in sodnik je zapiskal za izvajanje, Špende pa je žogo podal na začudenje vseh svojemu vratarju. Šele takrat sta mednarodna sodnika reagirala in Špendeta izključila. S tem sta Povzročila pravi šok v dvorani, kije "eksplodirala" ■n tekma jebila za nekaj časa
prekinjena, sodnika sta celo zahtevala, da se dvorana izprazni. Domači se v nadaljevanju nikakor niso mogli zbrati in Celjani, ki sigurno niso rabili sodniške pomoči za zmago, so z delnim rezultatom 9:0 odločili srečanje. Trener gostov Šojatje dejal, da kaj takšnega v 35. letih rokometnega delovanj a še ni videl, medtem, ko je domačega trenerja Kokalja skrbela izključitev in morebitna kazen Špendeta.
S.K.
Izgubljeni
točki
Slovan - Rudis Rudar 28:24 (14:10)
Ljubljana, dvorana Kodeljevo, gledalcev 250, sodnika Korič Kalin (oba LJ).
Slovan: Franetič, Špur 3, Bilbija, Počervina 8, Jerkovič 2, Papež 4, Novak 3, Podpečan, Kastelic 1, Hrovat 7.
Rudis	Rudar:
D.Lipovšek, Medved 3, Fajdiga, Žibret, Vrbnjak 3, M.Lipovšek, Kosec, Senčar 5, Čater 8, Čop 1, Voglar, Lesjak.
Trboveljčani so v Ljubljano odpotovali v upanju na vsaj eno točko, saj Slovan v letošnjem prvenstvu še ni pokazal nič presenetljivega. Kot vse kaže so Trboveljčani preveč energije porabili v prvih dveh kolih, ko so z izvrstno igro parirali Celjanom in doma premagali Primorske novice, saj je njihova igra iz kola v kolo bolj podobna tisti iz lanske sezone. Od Rudarjevih igralcev se je znova izkazal le Celjan Čater, ki je kot kaže najboljša okrepitev v trboveljskih vrstah. V kolikor bodo Rudarjevi igralci ponovili igro zadnjih dveh kol tudi na gostovanju v Ribnici, se bo njihovo mesto na lestvici zagotovo spremenilo.
B.K.
Lepa
predstava
Dol-Ormož 28:21 (10:9)
Hrastnik, športna
dvorana, gledalcev 200, sodnika T.in G Pajič (oba Krško).
Dol: Šuštar, Krajnc, Bekavac 6, Kreže, Selak, Ule 2, Plevnik 2, Moljk 4, Špajzer, Raušl 9, Šantej, Tavš 5.
Ormož:	Vavpotič,
Burgar, Antolič 1, B člančič 11, Fridrih 1, Dermati, Praprotnik 4, Rajh 3, Žalodec, Jovanovič 1,
J a vernik, Šulek.
Po zelo izenačeni igri v prvem polčasu, ko si nobeden od nasprotnikov ni uspel priigrati kakšne obetavnejše prednosti, so gostitelji v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni. S preudarno, učinkovito, hitro in zlasti borbeno igro so kmalu strli odpor zelo dobrih gostov in si že v 42. minuti priigrali zanesljivo prednost štirih zadetkov, katero so v 54. minuti povišali na visokih 7. Takšna je bila tudi ob koncu izredno zanimivega in privlačnega srečanja. Pri domačih ni bilo slabega moža, prijetno pa je z igro v napadu presenetil Tavš, medtem ko Raušl očitno doživlja drugo igralsko pomlad.
V naslednjem kolu bodo Dolani, ki so po petem krogu s šestimi točkami na petem mestu, gostovali pri ekipi Poleta v Murski Soboti. Če bodo tudi v gosteh igrali tako kot doma v drugem polčasu, bo izid zagotovo ugoden.
J.P.
Tekma
sedem-
metrovk
Krog - Radeče 19:22 (8:14)
Murska Sobota, dvorana OŠ, gledalcev 150, sodnika Goršek in	D e jak
(Črnomelj).
Krog:	Roškar, D.
Kolmanko 7, A. Kolmanko 4, Srem, A. Sapač 2, Hegeduš 2, Meolic 2, Kovačič, T. Kolmanko, Titan 2, L. Sapač.
Radečepapir: Skušek, Potočnik 2, Doberšek 12, Rizmal 2, Rus, Zahrastnik 2, Belak, Oblak, Mlakar, Sotlar 4, Mitič, Naušek.
Radečani so pričeli tekmo
zelo ambiciozno in si v prvem polčasu priigrali ugoden rezultat s petimi goli razlike. Na koncu bi lahko bila zmaga še višja, če ne bi v prvem delu drugega polčasa popustili in z nekaj napakami	dovolili
domačinom, da celo izenačijo rezultat na 18:18. Toda v nadaljevnaju so Radečani zbrali dovolj koncentracije, si priigrali občutno prednostin nakoncu prepričljivo	zmagali.
Doberšek je kar osem golov dosegel iz sedemmetrovke, gostje pa so tudi sedemkrat zadeli iz naj strožje kazni.
F.Č.
Nesrečen
remi
Zagorje - Planina Kranj 19:19(13:10)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 30, sodnika Fabjan in Oblak (oba Trbovlje).
Zagorje: Žerko, Bolte 5, Sedej 5, Klopčič 2, Čibej 2, Zupančič, Smole 1, Poglajn 4, Nedeljko, Lebar, Remic, Peško.
Kranj:	Bečkanovič,
Huseinovič, Mišku lin N. 2, Plestenjak 1, Kejžar 2, Lazarova, Miškulin T. 10, Bevk 2, Šeruga, Smajič 2, Savanovič.
Zagorjanke niti v svojem petem nastopu niso zabeležile prve zmage. Tokrat jim to ni uspelo proti Planini iz Kranja. Zagorjanke so
sicer v prvem polčasu prikazale najboljšo igro v obrambi doslej, v napadu pa je mrežo gostij s streli od daleč rešetala Sedejeva in po prvem polčasu so domačinke odšle na odmor s tremi goli prednosti. V drugem polčasu so nekoliko slabše igrale v obrambi, kar jih je tudi stalo druge točke. Zagorjanke so sicer imele pri izidu 19:19zadnji napad, ajeKlopčičeva zadela vratnico in zmaga je šla po zlu.
V predtekmi so starejše deklice Zagorja izgubile z Novim mestom z 14:19 (8:9). Najboljši strelki pri domačinkah sta bili
Vozljcva in Žudonerjcva,
pri gostjah pa Gmavičeva s 7-imi doseženimi zadetki.
P.M.
KOŠARKA
Dva
različna
polčasa
Iskra Lltus (Litija) -Loka kava (Škofja Loka) 95:69 (31:39)
Litija, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika: Kavčič in Krauthaken (oba
Lj).
Iskra Lltus: Kandžič 31, Peterlin 28, Narat 23, Bošnjak 8 in Šiško 5.
Loka kava: Dumenčič 13, T. Dolenc 15, Vuksanič 9, Paločič 2, Pečan 3, Kelinšer 23 in Jeseničnik 4.
Šarbki tudi uradno
Litija - V preteklem tednu je bila sklicana tako dolgo pričakovana skupščina RK Inženiring Šarbek, ki so se je vsi povabljeni v polnem številu tudi udeležili. Najprej so enoglasno sprejeli odstop starega vodstva, kije klub pripeljal skoraj do razsula. Potem so prav tako z odobravanjem potrdili nov upravni odbor, ki ga vodi Milan Šarbek kot predsednik, pomagal pa mu bo Tone Vrhovec. Za finančno plat bo skrbel Vojko Upclj, kot predstavnik igralcev bo v upravnem odboru najstarejši igralec Zlato Kolar, ob tem pasta v odboru še Igor Potisek in tajnik Aleš Hauptman. Predsednik seje za potrditev v nagovont zahvalil tudi stari upravi in dejal, daje prišel v klub zato, ker j e to dolgoročna naložba, ki naj bi jo skupaj s pomočjo drugih uspešno izpeljali in vrnili litijski rokomet na pot stare slave.
S.K.
- ■- -----------------------^
Trbovlje - Pred nekaj dnevi sta se s plezanjem turneje po Ameriki vrnila člana A O Trbovlje Metka LukančičinVIII Guček. Odličnim vzponom, ki sta jih pred odhodom opravila v domačih plezališčih, sta dodala še nove v mnogih čudovitih stenah po zahodnem delu ZDA. Trboveljski plezalec Borut Kavzar se s plezanja v ZDA vrne ob koncu oktobra.
Plezalci so med dvomesečnim obiskom prepotovali kar osem držav na zahodnem delu ZDA: Utah, Wyoming, Colorado, pa preko Arizone v Nevado in Califomijo, potem pa na sever v Oregon in Indaho. Ogromne razdalje in mnogo prelepih kotičkov. Od
skrivnostno veličastnih parkov Arches, Monument Valey ali Vosemiti, do norega Las Vegasa...
Preplezali pašo tudi nekaj izjemnih vzponov. Metki Lukančič je v rdečih pečinah Red Rocks, le pol ure oddaljenih od središča Las Vegasa, pa vendar že sredi puščave, uspel njen doslej najtežji vzpon na pogled v smeri zameriško oceno5.12 c, kar ustreza naši 9- ali 7b+. In če prištejemo še "expres" vzpon v smeri 9+, ki gaje v Coloradu opravila v vsega dveh dneh in ogromno za odtenek lažjih, vendar še vedno odličnih vzponov, je bila ta turneja zanjo ena najuspešnejših.
Vili Guček je petim letošnjim vzponom na pogled v smereh 9+ (7c+) dodal tri nove v treh različnih plezališčih. Med njimi tudi zelo znana "Darkness at
noon" v Smith Rock (Oregon). V tem plezališču je preplezal tudi dve smeri z oceno 8a (9+/10-) v drugem poskusu, kot poprava spodletelega poskusa smer plezati na pogled, poleg teh pa še smeri z oceno 9 (7c) in štirinajst z oceno 9- (7b+).
Pokrajšein počitku bo nekaj dni do začetka tekmovanja že potrebno izkoristiti za oblikovanje in prilagajanje plezalske tehnike posebnostim plezanja "na plastiki" (umetnih stenah)... Oba člana slovenske državne reprezentance čaka namreč že v naslednjih dneh jesenski del slovenskega in svetovnega pokala z mnogimi tekmovanji.
V.G.
Tekma dveh popolnoma različnih polčasov. Prvi polčas je pripradal gostom iz Škoije Loke. Slab začetek igralcev Iskre Litusa v obrambi so znali gostje dobro izkoristiti, saj sov 15. minuti srečanje vodili z 19:28 ter odšli na odmor z osmimi koši prednosti. V drugem polčasu so domačini z dobro igro v obrambi in učinkovitim napadom v 27. minuti uspeli rezultat izenačiti, nato pa povedli ter vodstva niso do konca tekme izpustili iz rok. V 36. minuti srečanja je moral Željko Bošnjak zaradi petih osebnih napak ob bučnem pozdravu gledalcev zapustiti parket. Omeniti velja, da v ekipi Loka Kave ni bilo njihovega najboljšega igralca Mitiča.
M.Š.
Derbi
Litijanom
Pivovarna Laško - Iskra Litus 67:71 (30:47)
Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 350, sodnika Mlinar (Ravne) in Turk (Lj).
Pivovarna: Govc 7, Zdovšek 2, G.Čop, Lapornik, Vajdič, Staro-vasnik 20, Blatnik 14, Blagolinšek, Durnik 8, Golc 6, Vujovič 7, Šoštarič 3.
Iskra Litus: Kandžič 4, Bassin 4, Stojakovič, peterim, Polanec 6, Narad 18, Jocovič 1, Bošnjak 12, Deležan, Japič, Šiško 26.
V derbiju 8. kola A2 državne lige so drugouvrščeni Litijani zasluženo premagali vrstnike iz Laškega, tako da ob Interieru iz Krškega še naprej ostajajo nepremagana ekipa lige.
Kljub nekaterim dvomljivim sodniškim odločitvam morajo Pivovarji vzroke nenadejanega poraza iskati izključno v svojih vrstah. Njihova igra v prvem polčasu je bila namreč tako slaba in neučinkovita, da bi z njo le stežka strli odpor tudi veliko slabšega nasprotnika od borbenih in razpoloženih Litijanov. Gostje so začeli precizno in hitro, povedli, vendar sojih domači kmalu ujeli in
kasneje edinkrat na tekmi tudi povedli. To pa je bilo praktično tudi vse. Litijani so do odmora, zlasti po izključitvi Blatnika zaradi pete osebne napake, priigrali neulovljivih 17 točk prednosti.
V	drugem polčasu so gostitelji zaigrali consko obrambo, ki Litijanom očitno ne ustreza in se v 35. minuti po trojki Staro-vasnika približati gostom na vsega tri točke. Vendar pa Starovasnik ni zadel še prostega meta, tako da so Litijani razliko povečali in jo obdržali do konca srečanja. S to zmago so si igralci Iskre Litusa že zagotoviti mesto med prvimi štirimi, kar jim omogoča napredovanje v Al ligo.
J.P.
Še
ena
zmaga
Kemoplast Šentjur -Zagorje 69:88 (29:46)
Šentjur, športna hala Šentjur, gledalcev 100, sodnika Rihtaršič (Slov. Konjice) in Dečman (Teharje).
Kemoplast Šentjur:
Knez 19, Cerar 6, Šošter 10, Škorjanc 6, Pečak 7, Pučnik 21, Kovač.
Zagorje: Mum.Feijančič 4, Čop 16, Poznič 2, Kofol 13, Koren 21, Remic, Mlakar', Kas tiger 18, Kranjc, Omahne 14.
V	sedmem kolu so domačini doživeti največji poraz na domačem igrišču. Niso mogli priti v položaj, ki bi jim omogočal neoviran met na koš. V 10. minuti so gostje dvakrat zadeti za tri točke, nato pa še dva protinapada po uspešnem skoku v obrambi in razlika je narasla na 14 točk. Do konca polčasa so Zagorjani zelo slabo igrati v obrambi. Trener je vzel minuto odmora, kar pa ni pomagalo. K sreči je nasprotnik pokazal slabo košarkarsko znanje in gostje so lahko igrati bolj sproščeno, tudi za gledalce. In zabeležiti so peto zaporedno zmago.
D.G.
KARATE
Trboveljčani
bronasti
Trbovlj e - Pretekli vikend je v Žalcu potekalo ekipno državno prvenstvo v karatej u za dečke, deklice, mlajše mladince. Nastopilo je 35 ekip iz 20 klubov. Karate klub TIKA Trbovlje je na prvenstvu nastopila v kategoriji mladincev. V ekipi so nastopili Andrej Tomažin, Uroš Vozel, Rok Vodišek ir Nečko Hozanovlč, ki jih je vodil trener Bogdan Slinerl. Ekipa, je bila razen Hozanoviča ista kot lansko leto, ko je na DP v kategoriji ml. mladincev osvojila bronasto medaljo. Čeprav so biti Trboveljčani ena izmed najmlajših ekip niso v ringu delovati prav nič začetniško. Vodišek in Hozanovič sla s svojimi tekmovalnimi izkušnjami iz preteklih tekmovanj zanesljivo premagovala	svoje
nasprotnike, Tomažin in Vozel pa sta z veliko želje in
motiva prispevala svoj delež k ponovnemu lepemu dosežku trboveljskih mladincev. V borbi za tretje mesto z ekipo Ljutomera sta v prvih dveh borbah Vodišek in Hozanovič premagala svoja nasprotnika še pred iztekom regularnega dela borbe z najvišjim možnim rezultatom 6:0. V zadnji borbi, ki pa ni več odločala je razpoloženi Uroš Vozel pokazal, daje zelo obetajoči tekmovalec. Trboveljčan David Kranjc, ki zaradi šolanja v Mariboru po soglasnem dogovoru letošnje leto nastopa za ekipo WKSA Mariborje bil s svojo novo ekipo tudi na prvenstvu. David je vse dvoboje prepričljivo rešil v svojo korist, kar pa tudi ni bilo dovolj za ubranitev naslova državnih prvakov, ki ga je WKSA osvojil lansko leto. Na koncu je David stal na isti stopnički s svojimi dosedanjimi trboveljskimi klubskimi kolegi.
Naslednja preizkušnja za Trboveljčane bo naslednji viken v Pragi na Češkem,
kamor sta povabljena v okviru državne reprezentance Ida Dedič in Borut Markošek, ki se bosta povabilu odzvala le, če bo klubu uspelo dobiti donatorje. V tej priliki karate klub obvešča, da se je začel začetni tečaj. Interesenti (dekleta in fantje vseh starosti) se lahko vključijo še do konca tega meseca.
F. G.
TENIS
Slavje Čuka in Goloba
Litija - V teniškem centru As v Litiji je bil še zadnji turnir iz serije Dnevnik Kirn pred mastersom. ki bo v Rogaški Slatini. V 6 starostnih kategorijah je nastopilo 106 tekmovalcev, večirra uvrščenih pod vrhom računalniške lestvice rekreativcev Slovenije. V dveh najrnlajših moških kategorijah sta ponovno dokazala superiornost dva Zasavca irt sicer v kategoriji

pod 25 let je Peter Golob v finalu z lahkoto opravil z drugouvrščenim z lestvice Gavrilovom, med tem, ko se je moral v kategoriji nad 25 let Marjan Čuk malce bolj potruditi, saj j e premagal Kosa šele po podaljšku igre v tretjem setu. V skupini nad 35 let je Medvešek dokazal, da tenis znajo igrati tudi pevci, saj je zmagal. Naj povem, da je pevec skupine Gu-Gu. V naj starejši skupini nad 45 let pa je Žitnik, ki je tudi prvi na lestvici, še enkrat dokazal, da ga ne more nihče premagati. V zanimivi igri je premagal bivšega hokejista in zdajšnjega direktorja hokejske reprezentance Slovenije Štefana Semcta.
Pri ženskah smo dočakali tudi uspeh litijskega tenisa, saj je v mlajši skupini Brigita Zebič poklenila šele v finalu in s tem dosegla svoj največji uspeh, pri starejših pa je prišlo tudi do največjega presenečenja, saj je vodilna Maherjeva izgubila finalni dvoboj z Gorjančevo.
S.K.
Začetek
zasavske
lige
Trbovlje - Minuli teden so pričeli s tekmovanjem tudi v zasavski strelski ligi. V prvem kolu je le Kisovec zmagal doma. V streljanju s serijsko zračno puško je s 462:455 premagal Steklarja. Ekipa strelske družine Ernest Draksler z Dola je v Trbovljah premagala STT s 473:458, najvišjo zmago pa so dosegli strelci hrastniškega Rudnika, ki so prav tako v gosteh premagali drugo ekipo A loj za Hohkrau ta s 473:419. Pri mladinci je najboljši rezultat dosegel Boštjan Šoba (STT) s 169 krogi, Primož Palčnik (Rudnik) je nastreljal 167, Željko Železnik (Kisovec) pa 166 krogov. Pri mladinkah je Jasmina Halilovič (Steklar) dosegla 164 krogov, le za
eno točko je zaostala Metka Centrih, tretje mesto pa je pripadlo Renati Marčič (obe Alojz Hohkraut) z rezultatom 144 krogov.
Pa še rezultati najboljših s standardno zračno puško: 1. Uroš Javorič (AH) 549, 2. Aleš Kocman (Steklar) 533,
3.	Gordana Jurič (AH) 526,
4.	Uroš Požun (Kisovec) 518, 5. Tilen Poljšak (Steklar) 514, 6. Igor Zibelnik (Kisovec) 489 krogov.
S. F.
MALI
NOGOMET
Ponovno v Litiji
Litija - V organizaciji kluba malega nogometa Inženiring Šarbek, poteka v litijski šprtni dvorani že drugo leto zapored zaključni turnir v malem nogometu pod okriljem malonogometne zveze Ljubljana. Prvak se bo udeležil zaklj učka prvenstva
Slovenije. Na tem litijskem turnirju pa nastopa osem najboljših ekip, ki so si pravico udeležbe zagotovili na predhodnem ligaškem tekmovanju. Moštva so razdeljena v dve skupini po štiri, prvi dve ekipi pa si priborita polfinalne nastope, ki bodo na razporedu 6. novembra. Tekme so zelo zanimive, kar kažejo tudi nizki rezultati, domača ekipa Inženiring Šarbek pa se je teoretično po nedeljski visoki zmagi s 4:0 že uvrstila v polfinale. Zadetke na tekmi so dosegli Felc 2, Razboršek ii Indof. Preseneča tudi velik odziv gledalcev, ki so do sedaj obe nedelji napolnili litijsko dvorano.
S.K.
Ruše - Rudar 1.5:4.5
Andrejašič - Jazbec
0.5:0.5, Prišek - Bajda 0:1, Andrejašič - Skobe 0:1, Pečnik - Novak 0.5:0.5, Ekart - Ulaga 0.5:0.5, Kukovec - Zdole 0:1.
Odigrano je bilo drugo kolo šahovske lige Vzhod. Trboveljčani se je pomeril v Rušah s ŠŠD Ruše. Jazbec je taktično remiziral, Bajda pa je po dolgotrajni igri zmagal. V formo prihaja Skobe, kije z lahkoto iztržil celo točko. Novak in Špela Ulaga sta remizirala, lahko bi rekel, da skoraj brez boja. Prijetno presenečenje nam je pripravil Zdole z zmago proti lanskemu državnemu prvaku do 10 let.
U.Z.
Rokada Lendava -Zagorje 1.5:4.5
Schneider - Hribovšek 0.5:0.5, Gerenčer - Krajnc 0.5:0.5, Vidič - Regancin 0:1, Desider - Bajraktarevič 0:1, Štmberger - Sešlar 0.5:0.5, Pukl-Goršek 0:1.
Ekipa Zagorje je na gostovanju dosegla prepričljivo zmago, čeprav je imel nasprotnik na prvih deskah mednarodnega in Fide mojstra. Regancin, Bajraktarevič in Goršek so dosegli še drugo zaporedno zmago.
R.Ft.
Turnir
v
Čatežu
Trbovlje - V soboto in v nedeljo so v organizaciji šahovskega kluba Krško potekale kvalifikacije za Evropsko prvenstvo za dekleta in fante. Turnir je potekal v Čateških Toplicah. V konkurenci fantje do 12 let je Aljaž I)ušak (Trbovlje) zopet potrdil, da sodi v sam vrh slovenskega šaha. Kljub smoli je osvojil odlično peto mesto. Luka Trebežnik (Trbovlje) je zbral 3,5 točk osvojil 39. mesto. To je bil njegov prvi močnejši turnir. Pod svojimi sposobnostmi je igral Primož Vozelj (Trbovlje) zbral je 3 točke in osvojil 44 mesto.
V konkurenci fantje do 14 let je bil Aleš Zaletel (Zagorje) s 4,5 točk na 15. mestu, slab dan je Vitu Logarju (Trbovlje), ki je vsekakor sposoben več, prinesel 24. mesto s 3 točkami.
U.Z.
r	"	a
NOGOMET
Mladinci: Radomlje
-	Litija 2:1, Rudar T. -Slavija Lj. 4:2.
Kadeti: Dravinja -Radeče 4:0, Ježica -Rudar 4:0.
St. dečki: Dravinja -Radeče 2:1, Železničar -Litija 3:2, Svoboda Lj. -Rudar T. 1:1.
Ml. dečki: Svoboda -Slovan 0:1, Dravinja -Radeče 0:3, Slavija -Litija 1:0, Slovan - Rudar T. 3:0, SCT Olimpija -Zagorje 9:0.
MALI
NOGOMET
Končnica prvenstva MNZ Ljubljana -
skupina A: San Remo -Cik cak Panda 2:2 (0:1), Inženiring Šarbek -Gradvin 4:0 (2:0); skupina B: ŠD Strmec -A MM 2:2 (2:0), Vuko
-	Grafik 1:0 (1:0)
Liga Zagorje - I. liga: Merli - Izlake 2:2, Inženiring Šarbek - Čolnišče 4:1, Malo po Malo Dimnikarstvo Lepoša - Šentlambert 2:2, Pizz. Tingl Tangi - B u ldožer 2002 M&M 3:1, Antimon Biljard bar - ŠD Mlinše I 3:6, Intera-Bistro Cerar 1:3. Trenutni vrstni red: 1.Inženiring Šarbek 14, 2. ŠD Čolnišče 10,3. Malo PO Malo Dimnikarstvo Lepoša 10,4. ŠD Mlinše 19, 5. Izlake I 8,6. Bistro Cerar 6... Naj strelec: 16 V rhovec Andrej.
-II. liga:	Jastrebi - ŠD
Prapreče 4:4, Izlake II - Tapi 2:5, Trgovina Čop - Te ve Varnost 6:1, Jazbeci -Zlatorogi LD Klančiše 9:1, Avtomaterial AS - ŠD
Mlinše II 4:1, Amaco Amadeus & Condor - Polje Svarog 1:1.	Trenutni
vrstni red:	1. Amaco
Amadeus & Condor 13, 2. Polje-Svarog 13, 3. Jastrebi 12, 4. Jazbeci 9, 5. Avtomaterial AS 9, 6. Trgovina Čop 8... Naj strelec: 15 Drnovšek Bojan (Jazbeci).
- III. liga:	Tirna - ŠD
Mlinše III1:3, Garni Hotel -Gamsi 6:1, Eti Elektroeleinent - Magic bar 1:5, NLP-Eurotrade - Hors 3:5, Behar - Gost. Maček 7:0, Avto Mac - Geoss-trg. Mojca 1:7, Bistro Tina - ŠD Prapreče II 1:2, Gamsi -NLP-Eurotrade 4:4, Magic Bar-Behar4:l,Gost. Maček - Garni hotel 2:3, Geoss-trg. Mojca - Eti EE 2:0, Hors -
Tirna 7:0, Avto Mac -Bistro Tina 1:3, ŠD Mlinše III - Prapreče II 1:2.Trenutni vrstni red:
1.	Geoss-trg. Mojca 16,
2.	Bistro Tina 14, 3. Magic bar 13, 4. ŠD Mlinše III 12, 5. Behar
12,	6. Hors 10, 7. Avto Mac 8 točk. Naj strelec: 12 Petek Jure (Garni hotel).
Trim liga Hrastnik:
ŠD Čeče-Steklarna 2:4, TKI - S. Friši 0:5 b.b.. Liljani - PP Hrastnik 1:4, A je to - Čvek 3:5, G. Texas - Juvenlus 2:12. Lestvica: 1. Čvek 29, 2.
G.	Texas 22,3. Juventus 20, 4. A je to 20, 5. ŠD Čeče 17 (-1), 6. Steklarna 17 (-1), 7. PP Hrastnik
13,	8. Liljani 11, 9. S. Friši 5 (-2), 10. TKI 0 (-4).
KOŠARKA
Kadeti: Iskra Litus -Smelt Olimpija 66:74 (37:41).

Promet
Dol pri Hrastniku - 18. oktobra ob 12.25. uri se je v
križišču pripetila lažja prometna nezgoda v kateri sta bila udeležena voznika osebnega vozila M .M. in Ž.M. Policisti so ugotovili, daje prišlo do trčenja zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročitelj bo predlagan sodniku za prekrške.
Trbovlje - 18. oktobra ob
18.54.	uri je voznica Škode A. V. vozila proti Gabrskem. Pri tovarni pohištva je zavijala levo ter tako izsilila prednost vozniku Juga K.I., ki je trčil vanjo. Nastala je precejšnja materialna škoda.
Ponovičc - 20. oktobra ob
14.55.	uri je voznik osebnega vozila P .M. na nezavarovanem prehodu čez železniško progo zapeljal čez tire v trenutku, ko je iz Save pripeljal tovorni vlak. Ta je trčil v prednji del vozila. Posledica: na srečo le nekaj zvite pločevine. P.M. se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške.
Trbovlje-20. oktobra ob 19.50 uri je B.I. vozila po Gimnazijski cesti in zavila proti Hit marketu. Takrat pa jo je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo prek zelenice in je trčila v parkirano Alfo last L.I. Nastala je večja materialna škoda.
Kisovec - 21. oktobra ob 14.00.
uri je P .V. iz Kisovca vozil osebno vozilo po Rudarski cesti, na kar ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo levo in je trčil v vozilo J.F., ki mu je pripeljalo nasproti. Povzročil je manjšo materialno škodo.
Litija - 23. oktobra ob 13.45.
uri je H.B. vozil po magistralni cesti Trbovlje - Zagoije in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil ter zbil voznika kolesa z motorjem O.A. Takrat je nasproti pripeljala voznica Š.T. in med izogibanjem padlemu mopedistu trčila v steber razsvetljave na Petrolu. Mopedist se je lažje telesno poškodoval,
H.B. pa bo odgovaijal sodniku za prekrške.
Kradejo kot srake
Litija - Policisti so 16. oktobra našli ukraden avto Opel kadett, za katerega lastnik en mesec ni vedel da so ga ukradli. Avto so vrnili lastniku, bil je tudi poškodovan.
Hrastnik - Na PP Hrastnik se je zglasil G.N. iz Hrastnika ter prijavil tatvino moške torbice iz osebnega avtomobila v času, ko se je nahajal v kegljišču. Za kradljivcem še poizvedujejo.
Trbovlje - Neznanci so 17.
oktobra vlomili v pisarno vodje osnovne šole Tončka Čeč in ukradli 30.000 tolarjev.
Trbovlje - K.V. je obvestil PP, da mu je neznanec med vikendom vlomil v garažo na Hohkrautovi in mu odpeljal osebno vozilo R 9.
Ljubljana - Dežurni PP Ljubljana je 18. oktobra sporočil, da so legitimirali S.M. in K.M., vendar so trboveljski policisti odkrili, da gre za D.A., ki se je izdajal za S.M. in K.A., ki sta osumljena tatvine vozila R 9 in poskusa tatvine vozila Opel astra. D.A.jenabeguizceljskih zaporov, K.M. pa iz PMD Jarše.
Zagorje - Neznanec je 21. oktobra med 13. in 14.30. uro na srednji šoli ukradel ženske čevlje št. 37 in oškodoval P. V. iz Rimskih Toplic za 6.000 tolarjev.
Dobovec - Neznanec je 22. oktobra med 19. in 20. uro vlomil v stanovanjsko hišo last D.I., ter odnesel dve lovski puški in večjo količino gotovine. Za storilcem še poizvedujejo.
Zagorje - V noči na 22. oktober je neznanec na Polju skozi prtljažna vrata vlomil v osebni avto Jugo in ukradel avtoradio in moški dežnik.
Zagorje - V isti noči je zmanjkal tudi avtoradio Becker, ki ga je imel lastnik M.C. vgrajenega v tovornem vozilu Mercedes, parkiranem na cesti 20. julija.
Zagorje - Na istem parkirišču pa je neznanec vlomil tudi v Peugeot in lastnici Z.Š. sunil prometno, vozniško dovoljenje in sončna očala.
Šmartno - Otrok S.A. iz Šmartnega je 16. oktobra na policijsko postajo prinesel pištolo z dvema okvitjema, ker naj bi mu oče pred štirinajstimi dnevi z njo grozil. Pištolo je skril, očetu pa rekel, da jo je vrgel v potok.
Litija - Policisti so 22. oktobra zvečer pri sodišču legitimirali V.R. iz Litije in ugotovili, da ima pri sebi plinsko pištolo brez dovoljenja. Zasegli so jo in ga prijavili sodniku za prekrške.
Pretepi
Zagorje - H.I. iz Zagorje je 21. oktobra prijavil, da so ga pri Ribiškem domu pretepli neznanci, mu vzeli dokumente, ga vrgli v ribnik in se odpeljali z njegovim vozilom R 5. Policisti so kasneje v Grajski ulici našli njegovo karambolirano petko, okoliščine dogodka pa še preverjejo.
Litija - Na PP seje 17. oktobra zglasila A.S. in prijavila, dajo je bivši možB.S. napadel ter ji grozil, dajo bo ubil skupaj z otroci, ki so bili v času napada prisotni. Poškodoval je sina, nato pa odšel popivat k sosedom. Policisti so B.S. našli mirnega zato do intervencije ni prišlo.
Litija - Na PP je poklical Z.Ž. in povedal, daje sosed E.O. udaril njegovo ženo in njeno prijateljico. Ugotovljeno je bilo, daje E.O. res udaril E.Ž. in A.V. ker sta ga obdolževali, da jim je kradel les. Predlaganje sodniku za prekrške.
Aufbiks
jR V hrastniškem Shake's baru seje 20. oktobra res treslo. 9 Hrastničani K.R., B.S., Č.J., in H.A. so z razgrajanjem očitno želeli upravičiti ime bara, ki, prevedeno iz angleščine, pomeni "tresti se". Se bodo tresla tudi njihova kolena, ko bodo stopili pred sodnika za prekrške, jlt Pila in nič plačala in to 17. oktobra v centru Jošt v ffi Trbovljah. K.M. in V.B. bo kazenska ovadba morda le naučila, daje treba užitek, ki ga začutita ob ostrem žganju, tudi plačati.
Trboveljčana D.B. bi sicer morali uvrstiti med Promet, saj je povzročil prometno nesrečo in nato pobegnil s kraja, kar so hrastniški policisti izvedeli 21. oktobra. D.B. je nesrečo priznal, vendar, ker je v postopku razbijal in se upiral celo materi, je padel v aufbiks. Čisto prav mu je.
JR Lilijan V.F. je 20. oktobra vozil in pil. Ko je pred njim pomahal policijski loparček in ko je njegov upravljalen želel izmeriti stopnjo kapljice v njegovi krvi, je V.F. postal poreden, njegova usta pa polna groženj. Začasno seje poslovil od vozniškega dovoljenja, jezike pa bo imel možnost kazati tudi pristojnemu sodniku.
w. 1
pi®	«
m wi


Šibenik
To idilično mestece je pravzaprav mesto. Vhodna cesta te sicer prepričuje, da ni mesto, vendar je. Slika je podobna mnogim mestom. Neusmiljena bitka za parkirni prostor. In nenadoma se pojavi ogromno parkirišče za kakšnih petsto avtomobilov - čisto prazno!
Kljub temu, daj e to bila sila sumljiva zadeva, parkiram in z mojo drago se odpraviva raziskovati mesto. Kmalu ugotoviva, da sva v bistvu parkirala blizu nekakšne Bogu za hrbtom ležeče avtobusne postaje in zanikrne tržnice.
Hop, nazaj v avto iskat pravi center.
Ah pa vsaj staro mestno jedro. Ko ga najdeva, se oddahneva. Stare kamnite hiše z ozkimi prehodi. V pritličjih pa polno trgovinic. "Aha, tamle je fotografski atelje, tam bova kupila film za fotoaparat in malo poslikala", pravi moja draga. Iz njenih ust v božja ušesa bi nemara takrat dejal, sposobnost predvidevanja vsaj za bodočnost. Res najdeva fotografa, ki se mu je ravno nekam neznansko mudilo. Ko sva ga pobarala, če bi nama slučajno prodal kakšen filmček, naju je samo zabodeno gledal. "Pa danas
je subota, ljudi božji!" Noja, mogoče bova pa kje drugje lahko kupila film. "Ne može nigdje", je odgovoril fotograf, zdaj že nekoliko bolj oddaljen,
če bi imel minutko v
Le nekaj kilometrov od Šibenika...
"ovo vam je turistički Šibenik!" In z mojo drago sva ostala brez besed... in brez filma.
Odpravila sva se raziskovati stari Šibenik. Impresivne ozke uličice, stare zgradbe. Pravzaprav, to sva ugotovila kasneje, se vsa obmorska stara mesta med seboj niti ne razlikuj ej o preveč. Nekako
sva se prebila iz že kar nekako klavstrofobičo ozkih hodnikov na odprto. Znašla sva se pred katedralo. Prvi naju je pozdravil sam presveti Papež. Visel je na lesenem zidu, kije obdajal cerkev. Očitno so jo prenavIjali. Hj a, če že ničesar drugega ne najdeva, si greva pa vsaj tole katedralo ogledat. Ko sva vstopila, sva ugotovila, daje zasedena. Kopica otrok, mož in žena se je gnetlo okoli oltaija. Nevesta v belem in ženin v elegantni obleki sta nemo poslušala duhovnika. Tam nekje visoko pod stropom pa je bil postavljen lesen oder zadelavce.Pridno so obnavljah luknjo, ki jo je povzročila granata. Vsaj ■§ predvideval sem, da jo pridno g1 obnavljajo, saj se je bližal papežev ^ obisk na Hrvaškem. Delavca pa itak ni .3 bilo nobenega. Bila je pač sobota v turističnem Šibeniku. Aja, pa še to. Če vas bo slučajno pot zanesla v šibeniško staro mesto jedro, se nikar ne ustrašite raznih krdel na pol divjih mačk, ki sc najraje zbirajo ob prevrnj enih smetnjakih in deluj ej o precej grozno. Kljub njihovi številni premoči se ponavadi hitro razbežijo, če se jim približuje turist slabe volje.
Jure Nagode
Spet smo se podali na utrudljivo vožnjo v Kansas City. V ožili smo po avtocestah, ki so bolj ravne od najbolj ravnega ravnila. Jeff nama je razložil, da zaradi tega šofeiji pogosto zadremljejo za volanom. Da bi preprečili prehude nesreče, so ameriške avtomobile priredili tako, da se čez čas začno kolesa sama od sebe obračati v desno in tak neprevidnež zgrmi s ceste in ne zapelje na sosednji vozni pas. Vožnja je kar hitro minila. Vmes smo obiskali Broadmoor hotel, kjer postrežejo s tradicionalnim ameriškim kosilom,
Prespali pa smo v motelu Holiday inn ob avtocesti. Ko smo prispeli domov, svantidva nadaljevala najino počitnikovanje, Jeff pa je moral v službo.
Marsikaj sva že napisala o najinem življenju v Ameriki. Čeprav so naju sprejeli z odprtimi rokami, sva na vsakem koraku ugotavljala, kako drugačno je življenje čez lužo.
Kot zanimivost bi zapisala tudi nekaj o cerkvah in veri v Ameriki. V tem je bolj strokovnjak Janez, ki je Pridno obiskoval maše, medtem ko je Borut veselo dremuckal v topli Postelji. Večina Američanov je
protestantske vere, čeprav tudi katolikov ni malo. Pogosti so še baptisti, znano pa je, da lahko v Ameriki praktično vsak ustanovi svojo "cerkev". Gre za verske ločine, ki si pač po svoje razlagajo sveto pi smo. Cerkvena poslopja so pogosta, vendar manj veličastna kot pri nas ah pa dru god v Evropi. Okrog cerkve so zelenice, v samem poslopju pa
uradi in učilnice, v čemer se tudi ločijo od naših cerkva. Skoraj vsi Američani pripadajo neki veri, ker je to tudi eden od pogojev, da dobe boljšo službo. Srečanja v cerkvi so zelo sproščena in dosti manj po "protokolu" kot pri nas.
Sponzorji, ki so omogočili potovanje: PTT, ZRC, Jože Mešiček Zlatar, Drago Kozina slaščičarna, Gostilna Slovenec Jože Peško, Svedra Poldi Alauf, Gostilna Planina Miran Jurše, Foto Anton Podbevšek, Kmetijska zadruga, Kamnoseštvo Germadnik, Tapetništvo Solina, RadioTrbovije, Metronic Comet, Ribarnica Tomas, TET, Tika iz Trbovelj; Avtomehanik Hribar, Kristina Turk, Cvetličarna Lenarčič, Avtoservis Slavko Mikolič, Zasavc, Optikus Irena Trampuš, Piramida, LDS, Ekonomske storitve Bregar-Leskovšek, Vitago iz Zagorja; Medijske Toplice Izlake, EPSI Nazarje, Kovina Šmartno pri Litiji, Jelinčič d.o.o. Kojsko.
—se nadaljuje
Janez Rus in Borut Mrak
Obisk v Chichagu.

V španski Calellije letos že četrto leto zapored potekal španski Oktoberfest. To je festival pihalnih orkestrov, ki je trajal tri tedne. Ta festival ni tekmovalnega značaja, je le srečanje pihalnih orkestrov iz vse Evrope. V Španiji je poleg velenjske godbe slovenske barve zastopal Pihalni orkester Svea Zagorje.
Orkester se predstavi.
Precej priprav jebilo pred odhodom v Španijo. Ker taka pot zahteva tudi veliko odgovornost in disciplino, je vodstvo orkestra staršem mladoletnih otrok poslalo dopis, da bo za njihove otroke dobro poskrbljeno. Tako so mladoletniki dobili tudi vsaksvojega skrbnika, ki je s podpisom zagotovil, da bo za svojega varovanca odgovarjal. Prek zavarovalnice Triglav so bili zavarovani vsi, ki so gostovali v Španiji. Za godbenike je bila to delovna turneja, saj so vadili po dve uri dnevno po programu, ki so ga imeli na ogled pred odhodom. Gostovanje v Španiji je bilo torej že vnaprej dobro pripravljeno in organizirano.
Tudi zelo hladno jutro ni preprečilo dobrega razpoloženja pred odhodom. Odpravili smo se v nedeljo, 9. oktobra ob osmih zjutraj izpred godbenega doma v Zagorju. Pot smo nadaljevali do Verone,
kjer smo imeli prvi daljši postanek za ogled mesta. Nato smo se peljali naprej proti San Remu, ki pa smo si ga ogledali kar iz avtobusa. Po 28 urah vožnje smo končno prispeli v Calello, majhno in življenja polno mesto na obali Costa Brave in se nastanili v hotelu Miami, ki je že star znanec zagorskih godbenikov. Kljub temu, daje bila vožnja dolga in naporna, so bili godbeniki razpoloženi in dobre volje.
V Calelli so imeli godbeniki tri gala koncerte na glavnem prireditvenem prostoru in promenadni koncert pred hotelom Miami zahotelske goste. Igrali so predvsem zabavno glasbo. Pihalni orkester Svea Zagorje, ki ga od januarja letos vodi dirigent Emil Krečan, je publika zelo lepo sprejela in po vsakem nastopu je požel velik aplavz. Kljub temu, da se tega srečanja pihalnih orkestrov niso udeležili vsi člani, so publiki predstavili dobro in kvalitetno igranje. Vzdušje med godbeniki v Španiji je bilo enkratno, vsi so bili dobro razpoloženi, pa čeprav je bila ta turneja zanje tudi delovna. Pripravljali so se na nastope, ki so jih imeli pred seboj v Calelli kot tudi za novoleni koncert, ki jih še čaka. Godbeniki so torej na tej turneji združili prijetno s koristnim.
Proste ure so člani orkestra različno preživeli. Nekateri so se namakali v morju, ki je bilo kljub jeseni in mrazu pri nas, še vedno toplo. Popoldne so nekateri izkoristili za obisk in ogled Barcelone, tisti najbolj veseli pa so vzeli v roke vsak svoj inštrument in v avli hotela pripravili nekakšen koncert in tako zabavali hotelske goste. Seveda pa so na tej tumejinaši godbeniki sklepali tudi novapoznanstva in navezovali stike za prihodnja gostovanja.
Vzdušje v Španiji je bilo res prijetno. Domov smo se odpravili v soboto, 15. oktobra, polni prijetnih vtisov in lepih spominov. Napoti domov smo se ustavili še v Monaku, tej prelepi majhni kneževini in tako je bil za nami še zadnji ogled pred končno postajo - Zagorjem.
Pihalni orkester Svea Zagorje se zahvaljuje svojemu generalnemu sponzorju - Svei Zagorje in njenemu direktorju Miru Štrajharju, Občini Zagorje, Integralu Zagorje in vsem delovnim organizacijam, ki so godbenikom omogočili gostovanje v Španiji.
Karmen Cestnik
Na gala koncertu.

Promenadni koncert pred hotelom Miami.
Rudi Zupan
Ribolov je športna zvrst, ki jo na športnih straneh le malokdaj zasledimo. Mnogi namreč mislijo, daje to le domena ljudi, ki so radi v naravi ob čistih vodah, jezerih in potokih. A ni tako. Vsaj nekaj let nazaj se je tudi v Sloveniji ribolov uveljavil kot tekmovalni šport in naši tekmovalci se pojavljajo tudi na takšnih tekmovanjih, kot je bilo nedavno svetovno prvenstvo v Notinghcmu, v Veliki Britaniji. V slovenski reprezentanci je bil tudi Litijan Jože Šmejc, človek, ki je zapisan ribolovu od svojega sedmega leta starosti, ko jez očetom šel prvič za vodo.
Na svoji tekmovalni poti si dosegel nekaj odmevnih zmag, ki so te nazadnje pripeljale do reprezentance ranjke Jugoslavije in sedaj Slovenije?
Res je. Od velikih nagrad po Sloveniji sem v 80.letih tekmoval tudi po takratni Jugoslaviji in bil vice prvak države. S tem sem si priboril tudi nastop na takratnem svetovnem prvenstvu, vendar pa na to prvenstvo nismo šli, za kar mi je še danes zelo žal. Namreč, takrat so se vse socialistične države odločile da bojkotirajo nastop na svetovnem prvenstvu zaradi nastopa Južnoafriške reprezentance. Tako seje politika (kot ničkolikokrat) vmešala v šport. To je bilo zame kar precejšnje razočaranje in za nekaj časa sem tudi prenehal tekmovati ter se posvetil treniranju mladinske nogometne vrste Zagorja, ki sem jo vodil dobra štiri leta.
Želja po ribiških tekmovanjih je bila prevelika in ponovno si se posvetil svoji prvi ljubezni. Zlasti, ko si videl, da te premagujejo tisti, ki sijih učil, si jim z malo boljšim treningom dokazal, da si še vedno boljši? Kako ti je to pravzaprav uspelo?
Kljub temu, da nisem tekmoval, sem zelo rad spremljal strokovno literaturo na tem področju ter razvoj tehnike, ki je pri ribolovu - predvsem tekmovalnem - tudi pomembna. Saj se razlikuje tako reka od reke, kot sam način ribolova, krmljenje, izbor hrane, vabe...

frače so bi le'vmes s katerimi krmijo ribe med tekmovanjem. Le-te so velikega
ribo v bližini oziroma jo tudi privabiš čim
bližje k sebi. In tako je Jože s postopnim
do drugega viška svoje teKUlovaliie poti uvrstitev v slovensko reprezentanco na svetovnem prvenstvu In to preko kvalifikacijski tekmovanj po Sloveniji. Sam si
Podjetje, kjerje zaposlen, mu je omogočilo
na različnih vodah po Sloveniji,
In svetovno prvenstvo je zate nemajhno razočaranje?
Na to prvenstvo sem se pripravljal kot še za
Jože Šmejc, udeleženec ribiškega svetovnega prvenstva.
nobeno tekmovanje, kar je seveda razumljivo. Nemalokrat sem si zjutraj naložil v hladilno torbo pijačo in hrano ter odšel za vodo, vrnil pa sem se pozno zvečer. Na teh treningih sem poizkušal izboljšati obvladovanje najlonske vrvice (laks), ki jeizredno tenkainjo je v nemirni vodi težko obvladovati. Sevedaje bilo pred potjo potrebno pripraviti tudi ves preostali pribor. Na prvenstvo smo odšli nekaj dni prej, ker so bili predvideni treningi na samem tekmovališču. Lov ozuoma tekmovanje je potekalo v šervodskih gozdovih, kjer sejezerapretakajo eden v drugega. Sama tekmovalna trasa (proga) je bila dolga dobra dva kilometra in razdeljena na t.i. sektorje, v katerem je iz vsake ekipe po en član. Pomembno dejstvo na tem svetovnem prvenstvu je bilo v tem, da so organizatorji v lanskem letu jezera naselili z ribami letos pa le teh ni bilo v takšnih količinah kot so pričakovali. Zato pa je - po ocenah organizatorjev - krivo to, da so šervodski gozdovi polni kormoranov, ki se hranijo z ribo.
Vendarle si imel pred glavnim tekmovanjem dober občutek?
Res je. Na treningu smo vsi slovenski tekmovalci dobro lovili. Na prvem treningu je bil najboljši Božič, na naslednjih treh pa sem bil
sam. To je bil kar dober pokazatelj in niso nas imeli za "outsideije", kot nas je namenoma predstavil naš vodja, ampak za kar močno ekipo. Glavni favoriti prvenstva so bili zadnji svetovni prvaki Italijani, pa domačini Angleži, Belgijci, ki so v samem svetovnem vrhu ribištva. Samo tekmovanje je imelo dva tekmovalna dneva, ki sta prinesla velika razočarjanja - ne samo meni, ampak prek 70 odstotkov tekmovalcem. Pri žrebanju startnih številk sem dobil najmanj ugodno - to je bil sektor ena- ob čolnih, jadrnicah in potapljačih, kjer v vodi ni miru, riba pa potrebuje mir. Ob meni sta lovila Italijan in Anglež in ostala v obeh dneh, tako kot jaz, brez ribe. Brez ribe so ostali tudi preostali člani naše ekipe in še mnogi drugi.
Kdo je na koncu slavil?
Največ sreče j e imel Bob Nout, domačin, kije na zadnjem sveto vnem prvenstvu nalrskem ostal brez ribe. Letos paje imel srečo v drugem dnevu tekmovanja, saj mu je žreb namenil isto lovno mesto kot prvi dan. To je velika prednost, saj je že vedel na kateri dolžini oziroma oddaljenosti je potrebno loviti. Na koncu je vsega skupaj imel skromnih 1500 gramov teže, a je vseeno zadostovalo za naslov svetovnega prvaka. Samo tekmovanje je bilo v Angliji močno medijsko podprto, pa tudi ljudi na prizorišču ni manjkalo, predvsem tam, kjerje kdo kaj ujel.
Spomini na prvenstvo so lepi?
Spomini kljub vsemu ostanejo. Razočaranje, da nisem mogel kljub vsemu ujeti niti najmanjše ribe, paje precej šnje. Zgodilo se mi je celo to, da enostavno nimam želje po lovu niti tekmovanjih.
Kakšen nčin lova ti najbolj ustreza oziroma kaj najraje loviš?
Vsi načini so mi pravzaprav všeč. Rad grem tako na sulca pozimi kot na ščuko pozno jeseni, no še največ pa lovim s plovcem, ker pač tudi na ta način potekajo tekmovanja in si primoran, da loviš na način, ki ti je hkrati tudi trening. Čeprav so vsi načini ribolova po svoje zanimivi.
Pred časom seje uveljavila nova disciplina v ribiških tekmovanjih - suhe discipline. Teto mogoče zanima?
Ta zvrst je specifična saj poteka na suhem in vsebuje discipline kot so met svinca v daljavo, potem v tarčo in druge. Pomembna je mogoče bolj za mlade, da dobijo občutek za met, preciznost, kar lahko uporabijo pri pravem tekmovanju na vodi. Sam sem se poizkusil v tem vendar pa, zaradi že omenjenega načina tekmovanja s plovcem, v tem načinu ne tekmujem. Bi pa rad povedal, da smo tudi z mojo pomočjo imeli v Litiji izredno generacijo mladih tekmovalcev, ki so dosegali lepe rezultate. Bili smo tudi organizatorji naj višjih tekmovanj v državi v suhih disciplinah.
Stane Kokalj

Tudi Kristana. Jugeca je parkiral nekaj metrov pred hotelom, pred katerim je mrgolelo ljudi. Postrežščki, natakarice, električarji (še zmeraj). Čepel je v avtomobilu, vsake pet sekund poškilil na zapestno uro in si otiral pot, ki mu je v strugi lil zadaj za vrat. Fantje, ki jih je najel za svojo veliko akcijo, se še niso prikazali. Zdaj je enega od njih zagledal. Preoblečen je bil v natakarja. Kaj zdaj? Kristan je zadržal dih in čakal, kaj se bo zgodilo. Fanta je ustavil brkati direktor gostinskega podjetja, ki je ta dan nudilo svoje usluge Pogoreliču. Tip bo opazil, da pobec ni eden njegovih. Ni opazil.
Samo zato ga je ustavil, da ga je opomnil, naj si poravna metuljčka in naj se vendar ne trese kot šiba na vodi. Nikdar ne bo dober natakar, če mu bodo živci poskakovali kot bi jih dobila elektrika.
Kristan si je oddahnil, ko je preoblečen natakar pogledal proti jugecu in s kretnjo nakazal, da je vse še OK.
Mare in Polona sta bila še vedno doma. "Kanižar me bo čakal," je godel, a Poloni še ni uspelo uloviti plavih kodrov pod klobuček slonokoščene barve. Prsti so ji podrhtavali, ko se je trudila tisti "pisker" natakniti na glavo. Ni šlo. In ženska, ki ji je skreirala to elegantno obleko, je kreirala oblačila deklicam, ki so se potegovale za zasavsko miss. Nič čudnega, da so se okorno premikale po odru. Najbrž v strahu, da ne bi izgubile pentlje, ki jim je bingljala na zadnjici. "Lepo te prosim, Polona, pohiti 1" Mare se je že sedmič pogledal v ogledalu in si ponavljal: "Mirno, le mirno, vse bo teklo kot je treba.", a še zmeraj ni verjel glasu, ki je zvenel malce prehripavo, da bi ga sprejel za svojega.
Vsaj Erni se je že odpravil. Slišal je, da so prispele Čokoline in kar odneslo ga je v Hrastnik. "Veš," se je Polona oglasila iz
kopalnice, "vedel si, da nima denarja, pa mu nisi nabavil ene spodobne obleke." Mare je skomignil z rameni: "Erni se brez kavbojk počuti golega."
"Potem si jih bom tudi jaz nadela," se je Polona nervozno zasmejala in nekako le poveznila tisti klobuček nase, "končno."
Kar še vedno ni mogla reči Pika. Tista presneta podpludba je silila izpod make upa. "Ne grem," se je namrdnila. Lojo je počasi vstal s postelje, spravil notes v notranji žep površnika in jo prestrelil s
pogledom. "Ne reci česa takega, kar bi lahko pozneje obžalovala," je bil trd njegov glas. Stegnil je desnico proti njej. Hladna zona je oblila njen razgaljen vrat, s palcem se je trdo uprl v njno ključnico. Zaječala je od bolečine in komaj zadrževala solze, ki so grozile, da bodo stekle po licu in razmazale njen triurni trud pred ogledalom.
"Adjamo," je Lojo odmaknil roko in se napotil ven. Molče mu je sledila vse do parkirišča. Živo rdeč ferarri se je šopiril v svoji bebavosti in spomnila se je, kako bi se še pred tednom dni počutila, če bi se vozila okrog s takšnim avtom in takšnim moškim. Kam je padla? Zakaj za hudiča se ji je moralo to zgoditi, pa ravno njej???
"Smej se," je Lojo vstavil ključe in prižgal motor. Postrani ga je pogledala, saj je upala, da je to rekel v šali, da bi jo sprostil. Toda njegove oči so bile še vedno polne smrtonosnega napoja. Ko se ni
takoj nasmehnila, je spustil volan, stegnil desnico in jo z dlanjo grobo stisnil za čeljust. "Porco dio, smej sel" Prebledela je. Obraz se ji je zgrozil od bolečine, pa vendar se je potrudila in ustne kotičke zakrivila navzgor. Njen spačen obraz je Loja pomiril. Se jo ima v oblasti. Sicer pa, ko bo zadeva s hotelom končana, se bo vrnil v Piran. Jo pozabil. Potreboval jo je samo še nekaj ur. Pritisnil je na plin in odrvela sta v Hrastnik. Pika je med potjo večkrat stisnila pesti. Lojo je vozil kot strgan, prehiteval je na ovinkih, drvel...
Prispela sta. Rumeni Kanižar je sedel v bifejčku, srkal viski z ledom in klepetal s svojimi strankarskimi kolegi. Ni se obremenjeval s potekom konference, le to je imel na plečih njegov organizacijski tajnik. "Pozdravljen," je pristopil Mare. Kanižarju je predstavil Polono, nato pa so si skupaj privoščili požirek.
"Ne morem,'se je zahihitala Kaja. S plesalkami so se v garderobi pripravljale na nastop. Erni pa kar ni mogel počakati. Grulil ji je v uho. Zdaj, ko jo je ponovno videl, je korenjak v njegovih kavbojkah poskočil in skakal, moledoval, prosil. "Po nastopu, Erni," je Kaja zaprosila med hihitanjem. Tudi njej je postalo toplo pri srcu, ko ga je zopet videla. "Zdaj moram k dekletom. Baldo je živčen in veš, da se lahko preveč razburi."
"Obljubi mi," je Erni silil za njo. Kaja mu je pihnila poljubček, nato pa izginila za vrati. Erni se je počasi in zasanjano vrnil v avlo hotela. V bife bo šel, si privoščil kozarček.
"Oprostite," ga je nekdo zmotil, ko se je spuščal po stopnicah, "kdaj se tukaj začne?"
"Nimam pojma, čez kakšno uro, ne bi vedel."
Imam pa smolo, je Rok pomislil. Med vsemi naletim na največjega tepca. Najbrž je slučajno vpadel sem, morda je hišnik. Oziral se je po prisotnih, ki so še vedno prihajali in iskal Zvezdano. Težko jo bo našel v tej gužvi, je spoznaval.
... se nadaljuje
čSaion M
Cesta zmage 12 A, Zagorje, tel.: 0601/61 893
Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino v Zagorju, na Cesti 9. avgusta 31 (pri Cerkvi), tel.: 0601/61 721 in Vam nudimo veliko izbiro JEANSA, puloverjev, majic, jaken itd. priznanih svetovnih proizvajalcev:

r
*	VVIT BOY
*	LEVIŠ 501
*	PEPE
*	CASSUCI
bulerji (škornji) znamke:
*	Dr. Martens
*	Getta Grip
Obiščite nas vsak dan razen nedelje:
*na cesti zmage 12A, od 9-12 in od 15.30-19.30., ob sobotah od od 9-13 »na Cesti 9. avgusta 31, od 15.30-19.30, ob sobotah od 9-13. ure.
KZl poslovalnica M€D€R
tel.: 0601/73 696

Nudimo:
■ŽENSKI SEMIŠ ŠKORNJI
■	DEKLIŠKI IN FANTOVSKI BULERJI
■	OTROŠKI GORE TEK
-	MOŠKI GLEŽNARJI
-	OBUTEV, PRIMERNA ZA HLADNE IN MOKRE DNI
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!
: S
J

oc
<
o
3
Rl
GOSTINSKO_____________ _
PODJETJE RUDAR P-O.
31 trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabi v svoje prenovljene lokale:
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
*	Bar FONTANA
od 6.00. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje
*	Hotel RUDAR
*	Slaščičarna ZANZ1 BAR
Vabimo vas tudi v naše lokale:
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIVNICA,
v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze.
Za DESET KUPONOV ena pizza ZASTONJ!
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
ponujamo vam sobotna in nedeljska družinska kosila
*	Restavracija ZASAVC
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.
roTB;„^ls,A°oSCVS^E0Go1S,VrA¥^6z^1ovor,N,
IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHA/ALI V NASE LOKALE'
se*Ud«njtewd
Trgovina /n nove čase
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
fj KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
PRODAJNI CENTER,
fr Trg revolucije 26 (Kupola)
POSLOVALNICA HRASTNIK,
a Aleša Kaplje 6

I” Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I
^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
paRm t lit sTAMntifluifl 21472
PAR£El£lK$TAH8VA#Jft Enosobno stanovanje,
Garažo, zidano, vrstno, z vso konfortno (35 m2), v centru dokumentacijo, ugodno prodam. Trbovelj, prodam. Tel. (061) 342-Tel.: 26-826.	930 od 18. do 19. ure.
Garažo, vrstno, z vso ustre- Zazidljivo parcelo, (852 m2) zno dokumentacijo, prodam. Tel.: na Velikem vrhu pri Litiji, prodam.

Družina KOKOLE
iz Loga pri Mlinšah
se iskreno zahvaljuje za vsestransko izkazano pomoč Vsem tistim, ki ste nam kakor koli pomagali v nesreči po udaru strele v gospodarsko poslopje.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in gasilcem, ki ste v trenutku nesreče priskočili na pomoč in požrtvovalno reševali živino, stroje ter poslopje pred še hujšimi posledicami.
Najlepša in iskrena hvala vsem, ki ste z delom, denarnimi in drugimi prispevki pomagali pri obnovi hleva. Enako tudi vsem tistim, ki ste pomagali z oskrbo krme.
Zavedamo se, da v nesreči, ki nas je doletela, sami brez vaše dragocene pomoči, ne bi zmogli bremen in naporov, skaterimi smo se soočili. Vedite, da danes, ko je obnovljen hlev in zaloga krme, še toliko bolj cenimo in spoštujemo vsak kakršen koli prispevek.
Še enkrat vsem lepa in iskrena hvala!
Družina KOKOLE
V bližini elektrika, voda, asfaltna cesta. Cena po dogovoru. Plačilo možno na obroke. Tel.: (061) 329-088.
R 4 GTL, letnik 88, reg. do 7/ 95, prodam. Cena po dogovoru.
Tel.: 41-346.
Hyundai pony, GS 1,3, letnik 5/92, prevoženih 29.700 km, metalic barve, prodam. Tel.: 27-121.



Avtoradio, z zvočniki, prodam za 100 DEM. Tel.: 22-191.
Avtoradio, s kasetofonom in z zvočniki, prodam za 100 DEM. Tel.: 22-191.
Gramofon "Štabi" 2 z ročico "Stogi", prodam. Tel.: 24^157.
Peč, trjnožarečo, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 42-000. Peč, kiperbusch, prodam. Tel.:
43-476.
Peč,novo, za cent. orevanjelTPP Ribnica, 32 kW, prodam 20 % ceneje. Tel.: 73-766 (popoldan).
Drva, 12 m3, prodam. Tel.: 75-252.
Stensko oblogo, srekovo, prodam. Cena 560 SIT/m2. Tel.: (061) 725-066.
Sedežno 2x2 m, malo rabljeno, prodam. Tel.: 41-383.
Žganje, kvalitetno, brinjevo, staro 5 let, prodam. Cena samo 600 SIT. Tel.: 21-613.
Smuči in palice RCX, 153 cm, model '95 z garancijo in RC comprex,150 cm, prodam. Tel.: 71-857.
Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73-719.
—---------------------------
Iščemo sodelavce, komunikativne in ambiciozne, ki želijo z dobrim delom dobro zaslužiti in napredovati na zavarovalniškem področju, na področju Zasavja. Tel.: 71-815 od 19. do 21. ure.
«,___________________________>
s C : 	 : 		 ^ < S 3 s s o s go.	rmfr>Tfipfr<sf: INIMMI VDV brigade 32 SMStDCLPS! HRASTNIKU; »!.:■ 0601 «21524 - že. sp. hlače ... 192 SIT	
	-	moške sp. hlače ... 192 SIT -	moške sp. hlače (dolge)... 766 SIT -	moške sp. majice ... 460 SIT	ra	 s -Z. < :
	- ženske sp. majice s čipko	Q
3 §	(ozke naramnice) ... 447 SIT	<
«3 2 Q O o * &	-	ženske sp. majice s čipko (široke naramnice)... 510 SIT -	nedrčki ... 485 SIT -	spalne srajice (s čipko) 1.276 SIT	> a d
■ < V> is		Q
	Pridite in se prepričate, ALENKA VAS PRIČAKUJE!	
:: :		

ERVBS
RIBA
- *e 17.96° °EW
4 4 C *e	v ;n GH\^
Fiest* 1-\;cuHi1.3cUUn
Kupo®	r;n,l»
de\ov
,odanen aVt°ra'
escoRt
-000 DEM '"P0"0"
bva°pUNKT
daf'\en'm
NOVO Sprejemamo naročila za novi FORD SCORPIO in FORD
TRANSU
model 95
Vse podarjene avtoradie montiramo BREZPLAČNO,
POOBLAŠČENI SERVIS;
VSA KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA; PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME
61410 ZAGORJE o/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033
.daja
aVf0

Prečna pot 19, Zagorje Tel./fax. 0601/64 134
TOVORNI PREVOZI
-	Prevozi tovora kiper do 7 ton
-	Prevoz volumenskega tovora do 7 ton
-	Kombi prevozi do 1 tone tovora
POTNIŠKI PREVOZI
-	Avtobusni prevozi do 17 oseb
-	Kombibus prevozi do 9 oseb
Možnost skupinskih prevozov za nakupe v Madžarski, Avstriji, Italiji.
Za vernike možni prevozi z avtobusom na Brezje vsako nedeljo!
VSE DODATNE INFORMACIJE NA TEL: 0601/64 134 ALI OSEBNO NA SEDEŽU FIRME RAPRIM.
Ste morda izgubili službo, ali pa bi radi dodatno zaslužili?
Če ste komunikativni in delavni, imate svoj prevoz in telefon, potem je ta oglas za vas!
Ponujano vam dobro plačano terensko delo za prodajo na domu.
Vse informacije dobite na upravi podjetja teli: 0602/43 901,43 902 od 8. do 14. ure, ali v informativno-prodajnem centru Trbovlje, Novi dom 30, vsak dan od 9. do 15. ure ali v soboto od 9. do 12. ure.
POLIET...
MOTOB1KE
Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; tel./fax: 0601/62 257
# DAEWOO ^HONDA
#DAEWOO
- RACER 1.5 BASE
-RACER 1.5 GSI
Motor 1500 ccm 51,5 kW-70 KM
Katalizator
Petstopenjski menjalnik Sen/o volan Centralno zaklepanje Avtoradio z zvočniki El. pomik vseh stekel Poraba 4,8/6,9/8,5 IN ŠE IN ŠE
Odprli smo nov SALON AVTOMOBILOV in MOTORJEV HONDA ter vso dodatno opremo za vsa vozila na svetu
Do 15.10.1994 imamo 5% popust pri nakupu novega vozila DAEVVOO. POHITITE!
ODPRTO: Pon. - Pet.: 9h- 12h, 14h-18h, Sob.: 8h - 13h.
Nudimo vam tudi celoten program motornih koles HONDA ter sprejemamo rezervacije za leto 1995 Trenutno na zalogi HONDAXRV 750 R AFRICATVVIN in HONDA DOMINATOR 650 NX, poleg naštetega še agregati HONDA. BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM.
KREDIT NA 4 LETA BREZ POLOGA; LEAZING NA 5 LET - POLOG 25%.
r
ELEKTROVIN d.o.o., C. Oktobcrske revolucije 29, TRBOVLJE tel.: 0601/26 145, 27 706
razpisuje dve delovni mesti
ELEKTROTEHNIK (energetik)
Pogoj za sklenitev del. razmerja je V. stopnja strokovne izobrazbe - pripravnik. Kandidata bosta sklepala delovno razmerje za nedoločen Čas s 6 mesečnim pripravniškim stažem.
Rok za prijavo kandidatov je 8 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po zaključnem razpisnem roku.
Vse informacije dobite po tel.: 26 145 ali 27 706.
■\
y
VAS TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL ZAGORJE d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284
Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve:
-	organizacijo izletov in potovanj
-	prodajo letalskih in železniških vozovnic
-	prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo
-	prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah
-	prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah
-	prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
ZMAGO JERAJ
KAR NASTANE PRI MEČKANJU TKANINE
NAJVEČJI
OTOK
V
MARIANIH
POSOJILO-
DAJALEC
MESTO V BOLGARIJI
EDKO
:nsko
IME
(M UČENKA)
BOBNAR
NEKDA-
NJEGA
ANGLE-
ŠKEGA
ANSAMBLA
THE
BEATLES"
(RINGO)
VRSTA
RAZCVETJA
ROMAN FR. PISATELJA CLAUDA AN ETA
UGODEN POLOŽAJ V JOGI
OMLATENA
ŽITNA
STEBLA
slovenski
ESEJIST
KERMAU-
NER
ANGLEŠKI
GROF
HUNSKI
KRALJ
MEŠALNIK
NEMŠKO ŽEN. IME
DEPARTMA V FRANCIJI
OPERNI
SPEV
LJUDSTVO BANTU V AFRIKI
MESTO NA BAVARSKEM V NEMČIJI
VRSTA
HRUŠKE
GORO-
LAZEC,
PLANINEC
AVTOR:
KARU
DREMEL
IGRALEC
GIBSON
FILMSKI
IGRALEC
VVALLACH
STANKO
LORGER
RIMSKI HIŠNI BOG
OTON
ŽUPANČIČ
GRŠKA
ČRKA
PODEUTEV
IMENA
NEOBLJUDENI DELI SVETA
DEL
BESEDE
IZGU-
BLJENA
BITKA
KRŠKO
PREDEL
MARIBORA
JAPONSKI
PISATELJ
HAKUSEKI
EMIL
NOLDE
BIBLIJSKA
OSEBA
KURIVO IZ STISNJENEGA PREMOGA
AMERIŠKI
ASTRO-
NAVT
(ALLAN)
MESTO V BOSNI
SLOVENSKI
KONSTRUK-
TOR
OBDELO-
VALNIH
STROJEV
(FEUKS)
NEKDANJI
POLJSKI
KONJENIK
EDO
ČUDEN
VEČSTRAN-
KARSKI
SISTEM
EGIPČANSKI STVARNIK SVETA
OLGA
KACJAN
ZEMELJSKA OŽINA NA MALA KI
STRMINA.
BREG
OŽJI
SORODNIK
RIMSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
IN DUŠKI FIZIK, NOBELOVEC
ARGON
POSADKA.
MOŠTVO
NOVINAR
ŠUBIC
ZEMLJIN
SATELIT,
MESEC
AMERIŠKI
MACESEN
ŠVEDSKA
IGRALKA
(LENA)
AVGUST
STANKO
POLITIK
VLLASI
MIT,
ZGODBA
TROJANSKI
KRALJEVIČ
ENEJ
1
DEL KOLESARSKE DIRKE
MERA ZA MLEKO V ZDA
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 3.11.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastniku
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastniku
Izžrebanci nanradne križanke 40/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Joža Forjan, Vreskovo 43, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Mili Pelcar, Trg svobode 4, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Čvek Dol pri Hrastniku,Davorin Lipovšek, Narof 23, Izlake
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 4. 11.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 41/94:
ZLATAMRZLICA, BARVANSLEPOTA, OKTAVA, OP, CEH, RS, RAS, BRIONI, NAM, RT, NAV, EL, ITAL.RAE, AM, MAKIJA, INŽENIR, GIG, VINICA, MORIS, OKRA, SRHLJIVOST, SRAKA, IHTIOL,. -NAO,TOR, LAR, LIK, IS, ELAN, SKALAR,	ŠKAMP,
NASTANITEV, ČOKA, JUKA, OMAKA, EPIK, EKAR, ALAN.
amc
aJ	Pod hribom!
<0)	DOL PRI HRASTNKU.
tel.: 42533
V PRIJAZNI TRGOVINI DOBITE:
... pisarniški material ... šolske potrebščine ... tekstilne izdelke ... športno opremo ... različna darila ... zlatarske izdelke

Obiščite nas,
prave stopinje vodjo do Čveka.
m
KRIŽANKA za MLADE
Uganka1
Kovina iz Idrije
nam mrazin togoto natanko pokaže.
S:::
Uganka 2
Zvrhana skrinjica škatliic in žic



,<^2 p
	
	
	
|	
mmmmmmmm
mm:
OVEN Čaka vas prijetno a naporno potovanje za daljši čas. Poskusite se čim bolj sprostiti, kajti po povratku vas čakajo naporni dnevi na delovnem mestu in v privatnem življenju. Št.: 67.
BIK Očitate si izbruh pred nič krivim znancem, ki ste ga srečali ob nepravem času. Zasluži si opravičilo, zato ne zavlačujte in storjeno napako čim prej popravite. Št.: 71.
DVOJČKA Nepričakovano ste dobili delo, ki vas izpopolnjuje in veseli. Ljudje, s katerimi sodelujete, vam zaupajo, vi pa se potrudite po svojih najboljših močeh, da boste izpolnili pričakovanja. Št.: 65.
RAK Ker si neprenehoma dovoljujete, da vas v življenju ne doleti kakšna velika sreča, izpustite iz rok vse majhne lepe stvari, ki bi vas lahko osrečile. Le videti jih morate. Št.: 77.
LEV Že dolgo vas opazuje znanec, ki pravzaprav ne spada v krog ljudi, ki bi ga vi posebej opazili. Pa bi bilo za vas zelo dobro, da razširite krog prijateljev tudi v kakšno drugo smer. Presenečeni boste. Št.: 65.
DEVICA Popolnoma ste se predah študiju, ki vas zanima in izpopolnjuje. Zaradi tega greste marsikomu v nos, vendar si zaradi tega ne belite glave. Nevoščljivost je toliko stara kot človeštvo. Št.: 70.
TEHTNICA Čaka vas miren teden brez večjih težav. Posvetite se svojim naj ljubšim hobijem in si privoščite tudi kakšen izlet v dvoje. Odgovorite na pisma in obiščite prijatelje. Št.: 62.
ŠKORPION Pozor škorpioni brez partnerja. Zvezde so se v tem tednu razporedile vam v prid. Primerni partnerji se vam bodo ponujali na vsakem koraku, na vas pa je, da boste izbrali pravega. Št.: 79.
STRELEC Ne manipulirajte s prijatelji, kajti dolgoročno se vam bo to pošteno maščevalo. Pravo prijateljstvo je tisto, ki si ga je težko pridobiti in ki ga lahko z eno samo napako izgubimo. Št.:-68.
KOZOROG Mnogi vam zavidajo vaš način življenja, kar vam tudi odkrito pokažejo. Še vedno ste preveč občutljivi in se na takšne ljudi preveč ozirate. Pričakujte pismo s povabilom v četrtek. Št.: 74.
VODNAR Pregovor o stari ljubezni, ki nikoli ne zaijevi, kot pribito drži tudi za vas. Morda pale še ni vse zamujenoin se še kaj da rešiti. Torej - treba bo stopiti v akcijo. Št. 60.
RIBI Neka simpatija iz preteklosti bo v tem tednu prerasla v mnogo več. Srečni boste kot še nikoli v življenju, uživajte to srečo popolnoma. Vendar prisluhnite tudi nasvetu najboljšega prijatelja. Št.: 78.
Saška
Športne prireditve
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje: V knjižnici Toneta Seliškarja je do konca oktobra na ogled samostojna razstava Vinka Hrovatiča. Na ogled je osem del v pastelni tehniki z moti vi iz naše krajine.
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji.
Izlake: V Medijskih Toplicah so razstavljena izbrana dela udeležencev Ex Tempora A rt Javor 94 in Ex Tempora A rt Kum 94. Na ogled bodo do 14. novembra.
Litija: V avli občine Litija je odprta razstava Janka Baumkircheija.
STALNE RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: stalna galerij ska razstava slikaija Vinka Hrovatiča.
Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbaucrjeva zbirka
različnih	etnoloških
predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spominskega značaja, na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti infofodokumentamo gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po 1. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -
urejena je kmečka soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirkapredstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
GLEDALIŠČA
Hrastnik: V petek, 28.
oktobra ob 19.30 uri, bo v DD prva gledališka predstava celjskega SLG: Sluga dveh gospodov.
Litija: V četrtek, 27. oktobra ob 19. uri, bodo v okviru izrednega filmskega gledališča vrteli film Schindlerjev seznam.
Izleti
Trbovlje: PD Trbovlje organizira v soboto 5. novembraudeležbo napOhodu od Litije do Čateža.
Zabavne prireditve
Trbovlje: V petek 28. oktobra bo v Klubu mesečina predstavitev Krke kozmetike.
NOGOMET
Zagorje: Igrišče Zagorje, nedelja 30.10. ob 13.30 uti: Zagorje - Slovan (2. SNL).
Radeče: Stadion Radeče, nedelja 30.10. ob 13.30 uri: Radeče papir - Rudar (2. SNL).
KOŠARKA
Zagorje: Dvorana OŠ Ivana Skvarče, sobota 29.10. ob 18. uri: KK Zagorje-KK Vanda Starše (2. SKL B).
ROKOMET
Litija: Športna dvorana, sobota 29.10. ob 19. uri: Inženiring Šarbek - RK Prevent Slovenj Gradec (L SRL).
Trbovlje: Dvorana OŠ, sobota 28.10 ob 9. uri, pionirska liga za letnike 83.
MALI NOGOMET
Hrastnik: Igrišče na Logu, petek28.10.: Steklarski Friši -ŠD Čeče ob 17. uri, PP Hrastnik - TKI ob 17.50 uri, Čvek-Juventus ob 18.40 uri, Liljani - Gostilna Texas ob 19.30 uri, Steklarna - A je to ob 20.10 uri (občinska liga).
Koncert Hiša & Orlek
Mega koncert ansamblov Hišain Orlekbo v soboto 29. oktobra ob 19.30 uri v DD Zagorje. Vstopnice so že v prodaji.
Skupina Hiša prihaja iz Trbovelj. Po desetih letih je izšla njihovakasetain CD. Igrajo predvsem svojo glasbo. Izhajajo iz jazz pop rocka sedemdesetih let.
Skupina Orlek: najbolj simpatično pri njih je, da prav vse tuje skladbe opremijo z lastnimi priredbami tekstov, ki največkrat govorijo o temnih plateh življenja v Zasavju. Njihova glasba je zabavna in obenem izpovedna.
7	—	■ -------- ------------
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo:
24 - umo dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija(tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. -19. ure. Ob sobotah v
Hrastniku in Trbovljah od 7. -13. ure, v Litiji od 7.-19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba
Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 28. oktobra do 3. novembra dežurni veterinar Marko
Kastelic, dr. vet. med.
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centmvT tbovlj ah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
\p \r ® ca & ®a
......^flllllllllilllll
Tra”
27.-».	N,mi
DETEKTIV (kom i.čct oblami, pel ob 17. ttrL
.xxcx::x:x:x:x:x:x:x:x:::x:x;	.
28.-31. NEBO IN
DNEVA idr.im.1,.im ob
lillllllililillll
'x-xx''x-:.:x:-x-x-:'-xX':'. :.'xx:x:'xxxx:xxxx'x



1.	-3. VZEMI Sl-Zasavci (3)
2.	-5. MARIJANA- Miki Šarac (2)
3.	- 4. DVAJSET LJUBIC-Adi Smolar (4)
4.	-1. V NAROČJU SANJ-Vlld (5)
5.	-/. NA SVIDENJE-Ptujskih 5(1)
1,	-/. BABYCOME BACK -Pato Banton (1)
2,	- 3. KIŠE JESENJE - Prijavo kazalište (4)
3,	- 2. LOVE AND TEARS -Naoml Campbell (5)
4,	- 4.HEYN0W-Cindy Lauper(3)
5,	- 5. BLACK HOLE SUN - Soundgarden (2)

09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
14.00 KORISTNE INFORMACIJ E, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM
mmnsunai.iittM
09.00	KORISTNE INFOR-
MACIJE,12.00SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15
MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREKt,11.1994
09.00KORISTNE INFORMACIJ E, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15
KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
1

09.00KORISTNE INFORMACIJ E, 12.00 S ATELITS KI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA,23.00 SATELITSKI
PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE,12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
10.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDEO-BOOM 40 - GLASBENA
LOKALNIH TV POSTAJ
9omnjKK*M*
10.00	PONOVITEV INFORMATIVNE ODDAJE,
20.00	VIDEOBOOM 40 -GLAS B ENA ODDAJ A,20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ,
VIDEOSTRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00, V PONEDELJEK OD 6.00 DO
20.00.
RADIO
TRBOVLJE
'
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 1600 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430 ČESTITKE,
S ERVIS, 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.450B VESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO

8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA.10.00ZVAMISO...,
11.00	TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,
19.00	SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 -8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
FoTkA ter tako
VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
Ob ribniku
Janez in Miha stojita ob Zagorskem ribniku, ko vidita žensko, ki kliče na pomoč, ker se utaplja. Janez reče Mihi: "Poglej, Miha, žensko, ki se utaplja. Ali imava kaj bolj pametnega početi, kot da stojiva tukaj?" Polde pa mu odvrne: "Seveda, lahko bi se v sedla."
Pod drevesom
Zagorjan, Trboveljčan in Hrastničan sedijo pod drevesom zraven ceste. Kar naenkrat mimo pridrvi avto s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Čez pol ure pravi Zagorjan: "Mislim, daje bil BMW." Spet mine pol ure in oglasi se Trboveljčan: "Mislim, daje bil Mercedes." Mine še pol ure, ko Hrastničan reče: "Dovolj mi je vajinega prepira, grem kar domov."
Nesreče
Janez je živel v hiši zraven ceste. Rodil se mu je prvi sin in dal mu je ime Cene. Ko je imel Cene tri leta, seje z žogo igral pred hišo. Pa mu je žoga ušla na cesto in je šel po njo. V tem trenutku pa je nek Nemec pridrvel mimo z avtom in ga povozil.
Nesrečni Janez seje odločil imeti drugega otroka. Spet se mu je rodil sin in dal mu je ime Gašper. Ko je bil Gašper star hi leta, seje igral pred hišo z žogo. Zgodila seje spet nesreča in isti Nemec je povozil otroka. Janez je spet napravil otroka in ga poimenoval Hans. Pa ga žena vpraša: "Zakaj pa Hans?" Janez pa odvrne: "Sedaj pa naj ta Nemec kar povozi svojega otroka."
29. oktober: Linda, Ida: Narcis:
Godovi
27. oktober: Rastko; Sabina:	j

.dsasssssa.
Kclonnacije. dan varčevanja;
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici
od 15.10. do 21.10.
15.10. Mravlak Tanja, Celje, sin Amadej
16.10	Muratovič Malida, Hrastnik, hči Adelaidajurušič
Mara, Trbovlje, hči Maja
18.10	Filipovič Terezija, Hrastnik, sin Marko
19.10	Malovrh Polona, Trbovlje, sin Aljaž
20.10	Trn ga r Tina, Trbovlje, sin Nik, Urigelj Metka, Trbovlje, hči Alja
21.10	Lenarčič Katarina, Rečica ob Savinji, sin Luka, Misimi Sanije, Trbovlje, hči
^	'isoufojo :snqay
oipey mpinSfi •ojqais oai^ : j BvpmSfj 'N3SV ‘cRIVUS ‘OHM ‘SONU ‘1VTVS ‘CI1AO ‘NOTHO ‘RIJ, ‘VIN3J.NVZRDI ‘ONI MS ‘VN3SO ‘VNil ‘THSI ‘1V3VH VHOLV 15110 ‘U3ASISA ‘NVIA1 ‘OdV mpu|ui ez BtpicziJ}!

Kratke Komace;
Na pošti še vedno letajo kot v golobjih časih. Let dovčerajšnjegadirektorja Iskre-SemiconMiranaKrambergerja se je končal na položaju telekomunikacijskega direktorja slovenske pošte. Nekateri dobro obveščeni pa vedo, da naj bi od tam kmalu odletel še vedno najvišje sedeči zasavski poštar Pavle Hacin.
Med kadrovske uspehe si lahko Zasavje pribeleži tudi naslednje: Metka Tekavčič se je vsedla na enega štirih stolov, ki gredo svetu Agencije za plačilni promet, bivše SDK torej. Če so Zasavce izgnali z vrha klasične policije, bomo šli pa v finančno.
Še en prezrt uspeh vam predstavljamo. V Porečujepetčlanska ekipa slovenskega parlamenta, med njimi tudi naš poslanec Miran Jerič, namakala hrvaške kolege. Mahali so s teniškimi reketi.
Deja Mušič pa je svoje Karaoke pripeljala tudi v Litijo, torej domov. Čisto natančno: Deja je iz Kresnic, kar je eden bistvenih pogojev za uspeh v estradi. Kresničke pač zažigajo, ko pade mrak. Iz litijskega Šmartnega pa prihajajo vznemirljive vesti. Skupina aktivistov, razočaranih nad tem, da Šmartno pri Litiji ni postalo občina, pripravljamnožičnoselitevnaozemlje občine Šmartno ob Paki.
#
Z
ŠvfnetAiw$ <h T4e 4o
Ja, nekaj je v zraku. Tako so prepričani drugi mož trboveljske vlade Jože A. Čibej, prvi zasavski bankir Zdenko Fritz in, na skrajni desni, šef trboveljske vlade Franc Beravs.
Le slikar Janez Knez dvomi o tem.
V Sloveniji sicernimamo Cap Caneverala, vseenopabomo vsak čas začeli odštevati. Lokalne volitve so pač že na dosegu roke. Državni zbor, kjer posedajo najbolje plačani slovenski politiki, je sicer naš poslanec Miran Potrč označil z 'če bi ljudje vedeli, kaj se tu dogaja, bi se zgrozili'; a kljub temu je parlamentu uspelo sprejeti nekaj modrega. Volilni trušč bo časovno omejen na čas po Dnevu mrtvih in pred Miklavžem.
Čas je dobro izbran, saj bodo po Dnevu mrtvih spet zakrožili ljudje, ki smo jih že davno pokopali. Spet bodo spregovorili kozarski Ljubiše Samardžiči: ko so ga izrešetali švabski plačanci in ko naj bi postali malček solzni, se je dvignil v cedilo spremenjen in s strojnico in nekajmetrskim nabojnikom pokosil vse, kar je dihalo pred njim.
In nato bo prišel Miklavž. Kot navadno v nastavljene peharje ne bo prinesel ničesar; v njih bo le tisto, kar sebi ali drugim kupimo sami. Sladkosti in igrivosti, ki nam jih bodo mesec dni oznanjali in obljubljali bolj ali manj sojeni župani in občinski svetniki, bodo počile v nič. Pok bo tako strahoten, da se bo v tej sferi znova rodilo življenje šele čez štiri leta, če seveda ne bo prej novih lokalnih volitev.
Morda se bo kdo od pretendentov za oblast izkazal kot realen mož, ženska: nič cejenja medu in mleka, nič pohanih pišk z jasnega neba... Ta zvrst politikov obljublja čudeže kot rezultat dela. No, delo potem je, s čudeži je pa tesna. Žabe so se pač spreminjale v prince le na začetku XIX. stoletja, ko sta v Nemčiji vladala Jacob in Wilhelm Grimm.
Kakorkoli že, volilni čas prihaja. Iz jesenske megle se luščijo obrazi in postave tistih, ki so se pripravljeni vpreči v voz in nas potegniti naprej. Pri celi stvari je krasno to, da bomo lahko mesec dni posedali na tem vozu in se veselili nad pripravljenostjo tolikih, da nas popeljejo v svetal dan. Žalostno pa to, dabodo takoj po izboru izbrani ugotovili, daje zamenjava vlog edini način, da se premaknemo. Da gredo njim, ki jih je malo, vajeti, nam pa vprega.
Zato, sladkostživljenjanašegajekratka, veljadobro izkoristi ti ta čas.
Rdeči Revir
Z
N
Hvala, država
Parlament je sprejel poseben zakon o odpravljanjuposledic poletnega neurja in nam priznal še dobro milijardo tolarjev. Predsedniki občinskih vlad so najbolj veseli določila, dabodo v primeru nenamenskega trošenja povodnega denarja kaznovani s po 300 tisoč tolarji kazni.
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
zavarovalnica triglav d.d.
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
■	Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa;
■	kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše:
■	10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu;
■	popust za takojšnje plačilo;
■	možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja:
■	pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega;
■	v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila:
■	zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka;
■	turistično zavarovanje za [lotevan ja v prostem času.
m Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; m dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav;
■	enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.
Končno popolno in sodobno zavarovanje !
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
5000001643,42
s'
iš
COBISS e
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
31. oktober
- dan varčevanja -
Ob svetovnem dnevu varčevanja čestita
Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d. Trbovlje
vsem varčevalcem in občanom Zasavja.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
NAROČILNICA ^
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
ASAVC
časopis Z
Naročam
Datum rojstva
poštna
telefon
kraj
podpis
datum
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)