Gospodarske stvari. Skušnje o trojnem krompirji in nekaj v obče o krompirji. Glas iz bar j a. *) V „Novicah" sem nedavno čital opazko, da smo kmetovalci prenemarni o naznanovanji svojih skušinj. Pripoznavati se mora, da je ta graja zaslužena, kajti dopisi, ki izvirajo iz rok tacib domačinov, ki se teoretično in praktično s kmetijstvom pečajo, so res, skoro bi rekel, bele vrane, čeravno se tudi to prezreti ne sme, da po plugu otrpla roka ne prime, če tudi zna, rada za pero. Na drugi strani nam bodo pa tudi resnicoljubne „Novice" pritrdile, da pisatelji v različnih kmetijskih časnikih večkrat le za eni ali drugi sad reklamo delajo ali zato , da bi temu ali unemu trgovcu naklonili kupcev, ali pa zato, da bi svet jih častil za dobrotnike ljudstva, katero so seznanili s tem ali unim sadom. Naj iz poslednjega ozira omenim tisto sojo-fažolico (So-jabobne), ki je nedavno po vseh časnikih romala s tako slavo, da bi človek, ki te fažolice ne pozna, mislil, da vprihodnje bodo ljudje in živina izveličani, ki bodo pridelovali ta drobiž. In vendar stavim eno na sto, da v 3 letih ne bode nihče besedice več zinil o soji. Zato se morajo posnetki iz tujih časnikov na zlato vago devati, predno moremo to aH uno domačiji priporočati. Jaz sem se že večkrat namenil, poročati kaj, kako pri nas barje* (močvirje) obdelujemo, al vedno mi je ta ali uni branil rekoč, če davkar izve, da močvirec kaj pridela, precej bo zahteval celo kopico fronkov več, precej pride deset komisij, ki bodo vcenile vse mlake za rodoviten svet. Danes pa sem si vendar nasproti onim ugovorom korajžo vzel in prijel za perč, misleč si, da tudi davkar ima svojo postavo, po kateri mora delati; če pa tu in tam katerega preveč pritisne, prime naj se sam sebe za nos , zakaj da ni o pravem času ugovarjal, — zakaj k volitvi ni prišel, da bi bil volil spretnega zastopnika, ki pozna domača tla in domača bremena, komur so poti znane, po katerih se da marsikaj zlajsati in na boljo korist zasukati. Preveč žalostnih skušinj imam o volitvah, a za zdaj jih raji *) Močvirje ali mah imenujejo Ižanci naši barje. Pis. zamolČim, da se moj spis preveč od mojega pravega namena ne oddali. Zato pričnem danes s poročilom o pridelovanji krompirja na našem močvirji. Lansko leto sem dobil iz vrta kmetijske družbe trojni krompir: zgodnjega rudeČega in belega rožnika in pa Ho 1 sta j n ca. Njivo pripravim za vse enako in vsadim ga koncem aprila vsake sorte 50 kilogramov. Sadil sem deloma celega, deloma v krepkih koscih koncem aprila (malega travna), ker pozno v majniku sajenega se rada pri nas rija loti in tudi nikoli popolnoma ne dozori. Sadim ga pod matiko v vrste po 3 čevlje saksebi v 4 do 5 palcev globoke jamice , ali ga pa pometavam v vsako drugo brazdo za korak narazen. Med krompir in na tiste kraje, kjer krompirja ven ni bilo, posadim fižola, toda tako, da ima motika vedno prostora za okopavanje in osipavanje krompirja. Tako sajeni fižol obilo obrodi in razvitku krompirja prav nič ne škoduje. Okopavam ga 3- do 4krat zato, ker tem bolje raste, čem bolj pridno se cedi. Okopavanje ne koristi le zato, da se plevel vniči, ampak okopavanje primore tudi, da more zrak do zemlje, kjer si korenine iščejo živeža. Varovati se je le, da preklico rastline ne vdariš z mo-tiko, ki bi korenine načela. Predno krompir začne cvesti, ga ospem; odslej pa hoče imeti mir, da zori. Krompirju, ki ima nagon, preveč semena (jabel-čkov) delati, postrižem cvet, kajti to razvitju krompirja jako koristi. Rude č i rožnik je do velicega šmarna dozorel, beli rožnik malo pozneje, Holštajnec pa še le koncem septembra. Posebno hvaliti moram rudeČega, kajti pridelal sem ga 2000 kil prav zdravega in debelega, ki se je tudi čez zimo v kleti zdrav ohranil in je posebno okusen. Rad pritrjujem tedaj hvali, ki sem jo po Sta-jarskih skušnjah v 17. listu „Novic" bral. Beli rožnik in Holštajnec sta se v pridelku kakor domači obnesla, zrastlo ga je iz 50 kil 800, ki je tudi čez zimo zdrav ostal. Letos sem samo omenjene sorte krompirja vsadil iu pa plavega Hrvata, ki se na našem svetu dobro obnaša. Njivo krompirju odločeno preorjem že v jeseni, požgem jo in zopet globoko preorjem. Spomladi od mraza ne razpadle brazde z ojstrimi motikami sesekam in dobro z brano prevlečem, če se plevel kaže, tudi dvakrat, in požgem, če tega v jeseni nisem mogel storiti. Na to njivo dobro s starim gnojem pognojim in na- 170 vadno preorjem, če sadim krompir pod motiko; če pa ga sadim pod brazdo, treba je, pred gnojenjem njivo lepo spahniti in krompir pod plitvo brazdo položiti. Krompir globoko vsajen , posebno , kakor je stara navada, na nerazrabljano zemljo, to je, na diio, slaboten prepozno ven pride in nima v rastu nobenega vspeba. Krajša pot je, če se v jeseni na požgani svet , gnoja napelje in koj podorje, potem spomladi pod motiko lahko precej sadimo. Vselej pa gledam na to, da krompirja na frišni gnoj nikoli ne sadim. Izraste sicer na tacem gnoji debel krompir, al bolezoi je zel6 podvržen in je neokusen (žajfast). Seme spremenjujem vsaj vsako drugo leto 8 trdinskim ; močvirski krompir pa na trdinski zemlji dobro raste. Izkopani krompir koj v klet devati, je škodljivo, kajti na kupu se vname in segnjije; pustim ga zato najmanj 14 dni v skednji s slamo pokritega na 2 čevlja visocem kupu ležati, da življenje izgubi in ovene, potem ga še le v klet spravim. Opomniti moram še to, da spomladansko požiganje mahu krompirju kakor družim rastlinam posebno ugaja; če je le mogoče, požigam še po vsajenem, a paziti je treba, da njiva ni pregloboko vsušena , da ogenj do krompirja ne zaide. Da pa krompirju požiganje mahu tako hasne, ni se čuditi, Če pomislimo, da ta rastlina kalija za rast zelo potrebuje. Ogenj ne dela po pepelu samo gnoja, temuč on pokončuje tudi plevel in mrČese, ki se na nepožgani njivi silno pomnožujejo , da, če še tako dobro pognojena in vdelana, ne obrodi skoraj nič. V Lipah maja meseca. M. Peruzzi.